Maligni melanom ko`e je vse do osemdesetih let v svetu in
Sloveniji veljal za razmeroma redko bolezen (pribl. 1 %
vseh rakavih bolnikov). V zadnjih dvajsetih letih pa se
stanje spreminja. Pogostnost v svetu raste, vsakih 6 do 10 let
se podvoji, vzporedno z njo pa `al raste tudi umrljivost. V
Sloveniji letna pogostnost MM ko`e po spolu nara{~a, pri
`enskah nekoliko bolj kot pri mo{kih. Leta 1988 je bila za
mo{ke 5,3, za `enske pa 4,7 (na 100.000), najpogostej{a je
v srednjem starostnem obdobju (3). V letu 1999 pa je bila
pogostnost pri mo{kih 11 in pri `enskah 13. V otro{ki dobi
in adolescenci je razmeroma redka bolezen. Leta 1988 je
bilo {tevilo novoodkritih melanomov pri mo{kih 50 in pri
`enskah 47; v letu 1999 pa je bilo 106 novoodkritih
melanomov pri mo{kih in 134 pri `enskah. 
PREVENTIVA
Razvoj melanoma je povezan z izpostavljenostjo son~nim
`arkom. Kar dve tretjini melanomov lahko specifi~no
pove`emo z vplivom ultravijoli~nih `arkov iz son~nega
spektra. Pomemben je na~in izpostavljanja son~nim
`arkom; melanom je pogostej{i pri t. i. »brutalnem«
son~enju, ko gre za kratkotrajnej{o izpostavitev brez
za{~ite, zaradi ~esar pride do opeklin. Kateri del
ultravijoli~nega spektra (UV-A in UV-B) je najnevarnej{i, {e
ni znano, nekatere raziskave pa ka`ejo na pomen UV-A-
`arkov, kar je pomembno zaradi uporabe solarijev.
– Najpomembnej{a je fizi~na za{~ita pred neposrednim
vplivom son~nih `arkov, predvsem dve uri pred son~nim
poldnevom in dve uri po njem. Za{~ito predstavljajo
obla~ila, klobuki, sen~ila (son~niki) ipd.
– Za{~itne kreme so samo dodatna za{~ita in ne morejo
nadomestiti fizi~nega varovanja pred soncem. Smiselna je
uporaba mazil z za{~itnim faktorjem najmanj 15 v {irokem
delu son~nega spektra (UV-A!). Pri kopanju je treba
uporabljati vodoodporne kreme, za{~itne sloje pa je treba
tudi obnavljati.
– Potrebno je opozoriti na mo`no tveganje pri umetnem
son~enju.
SAMOPREGLEDOVANJE
Glede na hitro nara{~anje pogostnosti malignega melanoma
in tudi zaradi dejstva, da je za ozdravitev potrebno
ukrepanje v zgodnjem obdobju bolezni, postaja vse
pomembnej{e samopregledovanje. V nekaterih razvitih
dr`avah si bolniki sami postavijo pravilno diagnozo v
60–70 % primerov. Na zgodnjo odkrivanje ko`nega
malignega melanoma mo~no vpliva stopnja osve{~enosti in
zaskrbljenosti posameznika. 
Ljudi s {tevilnimi pigmentnimi nevusi (> 50) bi moral vsaj
enkrat na leto pregledati strokovnjak.
DEJAVNIKI TVEGANJA ZA RAZVOJ MALIGNEGA
MELANOMA
– Genska dispozicija (dru`inski maligni melanom)
– Pigmentni nevusi (atipi~ni, displasti~ni nevusi)
– Son~ni `arki
– Ko`ni tip
– Lentigo maligna
– Maligni melanom
KLINI^NA DELITEV
V preteklosti se je pojavilo ve~ sistemov razvrstitve v
posamezne stadije, ki pa niso upo{tevali globine invazije.
Izkazalo se je, da sta najpomembnej{a globina invazije po
Clarku in kasneje pa je {e pomembnej{a debelina tumorja.
Sistem razvrstitve tako upo{teva kot najpomembnej{i
prognosti~ni dejavnik debelino melanoma po Breslowu kot
opredelitev T, sicer pa vklju~uje standardne elemente TNM-
razvrstitve (1). V novi reviziji sta upo{tevani debelina tumorja
ONKOLOGIJA / priporo~ila



#$ 




%
&	
'(

	

 		

	

		
	

68
Tabela 1. T-razvrstitev malignega melanoma
T Debelina Razjeda
T1 < 1,0 mm ne, Clark II/III
a
b da ali Clark IV/V
T2 1,01–2,0 mm ne
a
b da
T3 2,01–4,0 mm ne
a
b da
T4 > 4,0 mm ne
a
b da 
(Clarkovi nivoji samo pri tumorjih T1) in razjede za primarni
tumor (T-kategorija). Pri N sta upo{tevana {tevilo pozitivnih
bezgavk (in ne velikost) ter razmejitev med mikro- in
makrozasevki. Za oddaljene zasevke (M) pa sta pomembni
njihova umestitev in zvi{ana serumska koncentracija laktatne
dehidrogenaze (LDH).
PROGNOZA
Pre`ivetje bolnikov v Avstraliji je dobro, relativno petletno
pre`ivetje je 89 %. Tako pre`ivetje je v Sloveniji za
obdobje 1993-97 nekoliko slab{e (76 %), pri `enskah 79 %
in pri mo{kih 73 %. Izbolj{anje lahko po obdobjih
razlo`imo s poenotenjem pristopov pri zdravljenju,
zgodnej{im odkrivanjem, zdravstveno izobrazbo
prebivalstva.
Dobro pre`ivetje v Avstraliji lahko pove`emo z zgodnjim
odkrivanjem in u~inkovitim zdravljenjem. Podatki ka`ejo,
da je mediana debelina tumorjev ob diagnozi v Avstraliji
majhna (0,75 mm). V Sloveniji je debelina tumorjev
praviloma ve~ja.
V klini~ni diagnostiki ko`nega malignega melanoma je
splo{no sprejet t. i. sistem A (asymetry), B (borders), C
(colour), D (diameter), E (elevation).
KIRURŠKO ZDRAVLJENJE
Biopsija pigmentne spremembe 
Biopsijo naredimo samo pri sumljivih pigmentnih
spremembah. Profilakti~nega izreza klini~no benignih
pigmentnih sprememb ne delamo. Pri dvomljivih primerih
lahko spremembo nekaj ~asa tudi opazujemo, vendar samo
v primeru, ko ni zelo sumljiva za maligni melanom, sicer
sta varnej{i takoj{na biopsija in histolo{ka verifikacija. 
Pri klini~no jasnih malignih melanomih je indiciran
terapevtski izrez in so~asna biopsija varovalne bezgavke.
Biopsija pigmentne spremembe naj bo izrez celotne
spremembe z lateralnim varnostnim robom 2–5 mm, v
globino pa do podko`nega ma{~evja. Ve~ji varnostni rob ni
potreben, saj je 2–5 mm dovolj za benigne spremembe (in 5
mm tudi za melanome in situ), hkrati pa ne moti biopsije
varovalne bezgavke, ki je indicirana pri malignem
melanomu debeline ve~ kot 1mm. 
ONKOLOGIJA / priporo~ila
69
Tabela 2. Pre`ivetje bolnikov z malignim melanomom glede na
stadij bolezni
Stadij 10-letno pre`ivetje %
( + SE )
I A 87,9 + 1,0
I B 83,1 + 1,5
II A 64,4 + 2,2
II B 50,8 + 1,7
II C 32,3 + 2,1
IIIB 37,8 + 4,8
IIIC 18,4 + 2,5
IV 6,0 + 0,9
Bolnike s primarnim malignim melanomom lahko
razvrstimo v tri skupine:
– skupina LR (low risk): bolniki z dobro prognozo (stadij IA)
– skupina IR (intermediate risk): bolniki z vmesno prognozo
(stadij IB, IIA)
– skupina HR (high risk): bolniki s slabo prognozo (stadij
IIB, IIC in III. stadij)
Ker sta prognoza in morebitno dodatno zdravljenje odvisni
(predvsem) od prognosti~nih dejavnikov primarnega
tumorja, je izredno pomemben korekten patohistolo{ki
izvid. Standardni izvid mora biti obvezen za vse ustanove,
ki zdravijo maligni melanom (2). 
Klini~na diagnoza ko`nega melanoma
Ob postavljanju diagnoze malignega melanoma (posebno
kadar gre za za~etne spremembe) poleg klini~nega pregleda
upo{tevamo {e anamnesti~ne podatke, ki naj zajemajo
zgodovino pregledovane spremembe, morebitnih prej{njih
sprememb in dru`insko anamnezo.
Glavno vodilo pri klini~ni diagnozi za~etnega malignega
melanoma so nepravilnosti pigmentne spremembe. Tako je
maligni melanom nehomogeno pigmentiran, neostro ali
policikli~no omejen, nesimetri~en in nepravilne oblike.
Premer ponavadi presega 5 mm.
Tabela 3. Varnostni rob v odvisnosti od debeline melanoma
T Debelina Varnostni rob
pTis melanoma in situ 5 mm
pT1 0–1 mm 1 cm
pT2–3 1–4 mm 2 cm
pT4 > 4 mm 2–3 cm
Samo izjemoma lahko napravimo »punch« biopsijo pri
velikih sumljivih pigmentnih spremembah, kjer bi izrez
povzro~il nepotrebno mutilacijo (obraz). Pri tem moramo
biti pozorni, da napravimo biopsijo najsumljivej{ega
predela.
Kirur{ko zdravljenje primarnega melanoma
Zdravljenje primarnega melanoma je kirur{ko. Izre`e se
celotna lezija z varnostnim robom, ki je odvisen od
debeline malignega melanoma. Minimalni varnostni rob je
pri vseh invazivnih melanomih en cm (dolo~en na podlagi
treh randomiziranih klini~nih {tudij). Maksimalni varnostni
rob ni dolo~en tako natan~no, saj o tem nimamo zanesljivih
podatkov randomiziranih {tudij. Priporo~ila so zato samo
okvirna:
Varnostni rob mora biti v globino enak minimalnemu
varnostnemu robu, izrez pod globoko fascijo pa ni
potreben. Pri vseh melanomih, pri katerih ni dose`en niti
minimalni priporo~eni varnostni rob, je indiciran ponovni
izrez. Primarnega in morebitnega ponovnega navadno
naredimo v lokalni infiltrativni anesteziji.
Zdravljenje primarnega melanoma je vedno zdru`eno z
biopsijo varovalne bezgavke, kadar gre za klini~no
prizadete bezgavke, pa tudi s terapevtsko odstranitvijo
bezgav~nih lo`.
Kirur{ko zdravljenje bezgavk
Pri vseh bolnikih z invazivnim melanomom obstaja
mo`nost, da so zasevki tudi v podro~nih bezgavkah.
Klini~no delimo bezgavke na prizadete in neprizadete,
patolo{ko pa na mikro- in makrozasevke. Slednje klini~no
diagnosticiramo s palpacijo ali UZ in potrdimo z
aspiracijsko biopsijo s tanko iglo. Mikrozasevke lahko
diagnosticiramo samo s histolo{ko preiskavo klini~no
neprizadetih bezgavk. Debelej{i, kot je primarni melanom,
ve~ja je verjetnost zasevkov v podro~nih bezgavkah. Tako
ima vsaj 25 % bolnikov z melanomom, debelim 1,5–4 mm,
mikrozasevke v podro~nih bezgavkah `e ob postavitvi
primarne diagnoze.
Biopsija bezgavke 
Pri vseh bolnikih z malignim melanomom in klini~no
prizadetimi bezgavkami je potrebna biopsija bezgavke.
Naredimo aspiracijsko biopsijo s tanko iglo in citolo{ko
preiskavo dobljenega materiala. Samo izjemoma lahko
napravimo kirur{ko biopsijo in histolo{ko preiskavo, vendar
pri tem vedno tvegamo tumorsko kontaminacijo in s tem
lokalno ponovitev.
V vseh primerih, ko aspiracijska biopsija s tanko iglo ni
mogo~a, kirur{ko biopsijo kombiniramo s histolo{ko
preiskavo po metodi zaledenelega reza in (v primeru
pozitivnega rezultata) takoj{njo terapevtsko odstranitvijo.
Negativna citolo{ka preiskava ne izklju~uje podro~nih
zasevkov v klini~no sumljivih bezgavkah, zato jo vedno
ponovimo (lahko tudi po nekaj tednih).
Pri bolnikih s klini~no neprizadetimi bezgavkami opravimo
biopsijo varovalne bezgavke.
Odstranitev podro~nih bezgavk
Delimo jo na izbirno (elektivno) in terapevtsko. Pri izbirni
odstranimo klini~no neprizadete bezgavke, pri terapevtski
pa citolo{ko potrjene metastatske bezgavke. Izbirnih
odstranitev ne delamo ve~, ker imamo na razpolago
biopsijo varovalne bezgavke, s katero lahko zanesljivo
dolo~imo, ali so v podro~nih bezgavkah mikrozasevki.
Terapevtska odstranitev bezgavk 
To je radikalna odstranitev metastatskih bezgavk v
posameznih podro~nih bezgav~nih lo`ah (vrat, pazduha,
dimlje). Pri tem moramo upo{tevati vsa na~ela onkolo{ke
kirurgije. Te vrste operacije naj izvaja le v to podro~je
usmerjen kirurg z ustreznimi izku{njami. 
Vedno odstranimo celotno bezgav~no lo`o v bloku.
Odstranitev posameznih pove~anih bezgavk ni dopustna.
Primernost posega lahko pribli`no ocenimo iz {tevila
odstranjenih bezgavk. To ne sme biti manj{e od 15 pri vratnih
odstranitvah, 10 pri izpraznitvi pazduhe in 5 pri ingvinalni.
Ingvinalno disekcijo razen izjemoma (starej{i bolniki s
spremljajo~mi boleznimi in negativni UZ ali CT iliakalne
regije) vedno kombiniramo z odstranitvijo iliakalnih in
obturatornih bezgavk. Tudi po primerno opravljenem
kirur{kem posegu so mogo~e ponovitve, zlasti pogosto v
obmo~ju vratu. 
Biopsija varovalne bezgavke 
To je poseg, pri katerem tesno sodelujejo kirurg, specialist
nuklearne medicine in patolog, ki je posebej usmerjen v
patologijo malignega melanoma. Najprej z limfoscintigrafijo
dolo~imo, v katere bezgav~ne lo`e drenira limfa iz
primarnega melanoma in koliko je v posameznih lo`ah
drena`nih (varovalnih) bezgavk. 
V ta namen uporabljamo s Tc99m ozna~en nanokoloid, ki
ga vbrizgamo ob primarni melanom ali ob brazgotino po
diagnosti~ni eksciziji. Mesta bezgavk na limfoscintigrafiji
ozna~imo na ko`i. Tik pred operacijo na mesta, kamor smo
injicirali Tc99m-nanokoloid, injiciramo {e modrilo Patent
Blue. To varovalne bezgavke modro obarva. Varovalno
bezgavko lo~imo od drugih bezgavk in ma{~evja s posebno
sondo, ki zaznava radioaktivnost in z njeno modro
obarvanostjo. 
Vsako varovalno bezgavko natan~no prei{~e patolog.
Vedno se opravi serijsko rezanje bezgavke in v primeru
negativnega izvida {e imunohistokemijo. Intraoperativna
histolo{ka preiskava po metodi zaledenelega reza je
premalo zanesljiva in se zato ne dela. Biopsija varovane
bezgavke je zanesljiva metoda, ki z ve~ kot 95 %
natan~nostjo napove status celotne bezgav~ne lo`e. 
La`no negativnih rezultatov (negativna varovalna bezgavka
in mikrozasevki v drugih bezgavkah iste lo`e) je manj kot 5
%. Biopsijo varovalne bezgavke naredimo pri vseh bolnikih
z melanomom, debelej{im od 1 mm, in klini~no
negativnimi bezgavkami. Pri tanj{ih melanomih je
verjetnost mikrozasevkov v podro~nih bezgavkah manj{a
kot 2 %, zato biopsija varovalne bezgavke ni indicirana. Pri
vseh bolnikih s pozitivno varovalno bezgavko je indicirana
odstranitev celotne bezgav~ne lo`e (kot pri terapevtski
odstranitvi).
Glede na tehni~no zahtevnost metode, ki zahteva natan~no
sodelovanje razli~nih prej na{tetih strokovnjakov, se metoda
izvaja samo v specializiranih in{titucijah.
Neznan primarni melanom 
Pri pribli`no 4–12 % melanomov odkrijemo zasevke v
bezgavkah (ali zelo redko sistemsko) brez prisotnosti
so~asnega primarnega melanoma, prav tako pa tudi ni
anamnesti~nih podatkov o predhodnem primarnem
melanomu. Zdravljenje je enako kot podro~nih zasevkih ob
znanem primarnem melanomu – to je terapevtska
odstranitev celotne bezgav~ne lo`e. Pre`ivetje teh bolnikov
se ne razlikuje od pre`ivetja bolnikov z znanim primarnim
melanomom (in enakim {tevilom prizadetih bezgavk). 
Lokoregionarna ponovitev 
Pri dolo~enem odstotku bolnikov z debelim primarnim
melanomom bo pri{lo do lokalne ponovitev, in-transit
zasevkov ali zasevkov v podro~nih bezgavkah. Diagnozo
potrdimo z aspiracijsko biopsijo s tanko iglo. Prvo
lokalnoponovitev ali in transit zasevke odstranimo s tako
{irokim varnostnim robom, da je mogo~e rano primarno
za{iti. Pri ponovitvi v podro~nih bezgav~nih lo`ah
terapevtsko odstranimo bezgav~ne lo`e. Pri novih
ponovitvah na okon~inah je mogo~a izolirana perfuzija ali
infuzija uda z velikimi odmerki citotoksi~nih agensov. ^e je
ONKOLOGIJA / priporo~ila
70
le mogo~e, te bolnike vklju~imo v razli~ne klini~ne {tudije.
Pri vseh bolnikih s ko`nimi zasevki je indicirano skrbno
spremljanje, saj je verjetnost multiplih sistemskih zasevkov
velika. 
RADIOTERAPIJA
Nekdaj uveljavljeno mnenje, da melanom spada med
radiorezistentne bolezni, danes ne dr`i ve~. Indikacije so
naslednje:
Primarni tumor
Po eksciziji – adjuvantna RT:
– neradikalna ekscizija (R1 ali R2) oz. resekcijski rob ≤ 5
mm od roba tumorja (ko dodatna ekscizija ni ve~ mo`na);
– satelitski nodusi v okolici primarnega tumorja;
– zgodnji ali multipli recidivni tumorji oz. lokalna
ponovitev s perinevralno invazijo;
– nevrotropni dezmoplasti~ni melanom;
– mukozni melanom
Brez ekscizije – terapevtska RT:
– neresektabilne po{kodbe (npr. obse`en lentigo maligna
melanom obraza, mukozni melanom);
– bolniki, ki odklonijo operacijo.
Regionalno raz{irjena bolezen
Po kirur{ki odstranitvi podro~nih bezgavk – adjuvantna RT:
– neradikalna odstranitev;
– multiple (≥ 3) pozitivne bezgavke;
– premer prizadete bezgavke ≥ 3 cm;
– prera{~anje bezgav~ne kapsule;
– vra{~anje v okolne strukture (npr. obu{esno slinavko,
mi{ico obra~alko);
– prizadete parotidna(e) bezgavka(e);
– po operaciji recidiva.
Brez odstranitve regionalnih bezgavk – terapevtska RT:
– bolniki, ki odklonijo operacijo;
– medicinske kontraindikacije za operacijo.
Sistemsko raz{irjena bolezen
– primarno radikalno zdravljenje obse`nih ko`nih
zasevkov;
– adjuvantna RT po operaciji posami~nih zasevkov
(mo`ganski ali plju~ni zasevki);
– paliativno zdravljenje zasevkov, ki povzro~ajo simptome.
ADJUVANTNO ZDRAVLJENJE
Standardnega adjuvantnega zdavljenja bolnikov z
melanomom ni. Te bolnike zdravijo razli~no, najve~ z
imunoterapijo. Zdravljenje z velikimi odmerki interferona
podalj{a pre`ivetje brez bolezni in celokupno pre`ivetje, a
ima zelo veliko stranskih u~inkov, zato se standardno ne
uporablja. Opravljene so bile tudi {tevilne raziskave z
interferonom v srednjih in majhnih odmerkih, ki so
pokazale, da tovrstno zdravljenje podalj{a pre`ivetje brez
bolezni, ne pa celokupno pre`ivetje.
Glede na slabe prognosti~ne dejavnike bolnikov z
melanomom stadija II B, C in III takim bolnikom ponudimo
vsaj dveletno zdravljenje s srednjimi odmerki interferona v
okviru klini~nih {tudij.
Sistemsko raz{irjena bolezen
Kemoterapija
Bolniki s sistemsko raz{irjenim melanomom imajo zelo
slabo prognozo. Petletno pre`ivetje je manj{e od 5 %.
Standardno zdravljenje s kemoterapijo omogo~a popolne
odgovore pri manj kot 5 % bolnikov in delne odgovore pri
25 % bolnikov. Pri monoterapiji se uporablja DTIC (dimetil-
triazeno-imidazol-karboksamid). Z njim dose`emo
odgovore pri 20 % bolnikov. Pri odpornosti proti DTIC je
lahko u~inkovito zdravljenje s cisplatinom oz. njegovimi
analogi. V zadnjem desetletju mnogo uporabljajo tudi
kombinacije kemo- in imunoterapije, sicer nimajo zna~ilno
bolj{ih celokupnih odgovorov, vendar pa z njimi dosegamo
ve~ popolnih odgovorov. 
Glede na majhen odstotek odgovorov na sistemsko
kemoterapijo bolnikom s posami~nimi zasevki predlagamo
operativne posege, saj jim lahko zagotovijo dobro ubla`itev,
nekaterim pa tudi podalj{ajo pre`ivetje.
Resekcije so smiselne pri bolnikih s posami~nimi zasevki v
mo`ganih, plju~ih, tankem ~revesu in pri nekaterih
posami~nih intraperitonealnih ponovitvah bolezni.
Ko je specifi~no zdravljenje iz~rpano, potrebujejo bolniki z
raz{irjeno boleznijo dobro simptomatsko zdravljenje v
okviru paliativne medicine.
Spremljanje bolnikov s primarnim melanomom
Pregled bolnika, ki naj vsebuje palpacijo, s katero se
ugotavljajo lokalne ponovitve, in-transit zasevki, morebitne
prizadetosti bezgavk, in vsesplo{ni pregled ko`e za
odkrivanje novih primarnih melanomov in drugih tumorjev
ko`e. Spremljanje naj bo:
– pri bolnikih v skupini LR (IA stadij) 3 m + 3 m + 6 m + 1
leto + 1 leto + 1 leto,
– pri bolnikih v skupini IR in HR pa prvi 2 leti na 3 mesece,
nadaljnja 3 leta na 6 mesece, potem pa 1 x na leto.
Preiskav za odkrivanje sistemskih zasevkov (rtg, UZ, CT,
MRI) pri bolnikih s primarnim melanomom ne priporo~amo
rutinsko. Opravljali naj bi jih le, ko se pojavijo simptomi, ki
ka`ejo na prisotnost zasevkov.
Spremljanje bolnikov z metastatsko boleznijo
Ni podatkov, da bi redno spremljanje bolnikov z
metastatskim melanomom po sistemski kemoterapiji ali
ONKOLOGIJA / priporo~ila
71
obsevanju kakorkoli izbolj{alo pre`ivetje, zato priporo~amo
preglede ob pojavljanju simptomov.
SPECIFI^NA MESTA IN TIPI MELANOMA
Mukozni melanom
Mukozni melanom je redek (< 1 %); pojavlja se v ustih,
nosu, po`iralniku, `ol~niku, se~nici, zadnjiku, vulvi in
no`nici, obi~ajno brez posebnih simptomov. Zato ga
ve~inoma odkrijemo pozno in je prognoza slaba.
Pigmentne okvare na sluznicah so redke, zato je treba
vedno, ko jih odkrijemo, posebno v primeru (la`je
dostopnih) sprememb na ustni sluznici, pomisliti na
melanom.
Akralni lentiginozni melanom
Akralni lentiginozni melanom se pojavi na zadebeljeni ko`i
podplatov in dlani, pri temnopoltih ljudeh je to
predominantna lokalizacija melanoma. Diagnostika in
zdravljenje se ne razlikujeta od postopkov pri drugih tipih
melanoma.
Subungualni melanom
Subungualni melanom je pogosto te`ko odkriti zgodaj, zato
je potrebna pozornost pri katerikoli pigmentaciji v predelu
nohtov. Prognoza je praviloma slab{a, ker je invazija ob
odkritju `e globoka. Diferencialnodiagnosti~no prideta v
po{tev hematom in glivi~na oku`ba nohta.
Posebni problem so amelanoti~ne okvare, zato je potrebna
pozornost pri vseh procesih na nohtih. Najpogosteje sta
prizadeta palca (rok in nog).
Dezmoplasti~ni melanom
Dezmoplasti~ni melanom je redka varianta melanoma, ki jo
karakterizirajo vretenaste celice, skleroza dermisa
(dezmoplazija) in nevrotropizem. Pri dezmoplasti~nih in
nevrotropnih spremembah je velika nevarnost ponovitve,
ker so slabo omejeni, infiltrirajo `ivce in so pogosto
amelanoti~ni. Glede na debelino tumorja je k sicer{njemu
varnostnemu robu priporo~eno dodati vsaj 1 cm.
Multipli primarni melanom
Multipli primarni melanomi so razmeroma pogosti. So~asni
vznik dveh ali ve~ primarnih tumorjev je sicer bolj izjemen,
metahrono pa vzniknejo novi primarni tumorji pri 5 %
bolnikov. Multipli (metahroni) melanomi so sicer pogostej{i
pri bolnikih s {tevilnimi atipi~nimi nevusi, vendar lahko
nastanejo pri kateremkoli bolniku z melanomom.
Zdravljenje je odvisno od debeline vsakega posami~nega
melanoma. Nobeno sistemsko zdravljenje do sedaj ni
vplivalo na nastanek drugega (ali naslednjega) melanoma. 
Melanom v otro{tvu
Melanom je sicer redek pri otrocih, mlaj{ih od 12 let,
vendar se klini~ne zna~ilnosti ujemajo s tistimi pri odraslih.
Diferencialnodiagnosti~no pride v po{tev pigmentirani
Spitzin nevus. Klini~no je obe entiteti te`ko lo~iti, zato je
priporo~ljiva ekscizijska biopsija. V primeru diagnoze, da
gre za melanom, je smiselno {e dodatno mnenje ali revizija
histologije. Ko je melanom tako potrjen, se zdravljenje
praviloma ne razlikuje od zdravljenja odraslih.
Melanom v nose~nosti
Raziskave niso mogle potrditi vpliva nose~nosti na
prognozo. ^eprav so melanomi v tem obdobju navadno
debelej{i, nose~nost ne poslab{a prognoze, ki je bistveno
odvisna od invazije primarnega tumorja. Obstajajo podatki,
da melanomske celice prehajajo placento, vendar je to
mogo~e le v primerih mo~no napredovale bolezni. Pri
pre`ivelih novorojen~kih so zasevki spontano izginili kmalu
po rojstvu.
^eprav nose~nost ne vpliva na prognozo, pa obstaja
soglasno mnenje, da pri `enskah z debelej{imi melanomi
(>1,5 mm) odsvetujemo zanositev vsaj dve leti po
odstranitvi primarnega tumorja. Pri bolnicah, pri katerih je
pri{lo do podro~nega razsoja v bezgavke, pa odsvetujemo
zanositev vsaj 5 let po disekciji bezgavk, saj je nevarnost
sistemskega razsoja {e mnogo ve~ja (> 50 %).
Zdravljenje primarnega melanoma in bezgavk se pri
nose~nici ne razlikuje od sicer{njega zdravljenja, le v pozni
nose~nosti je bolje ali po~akati z odstranitvijo bezgavk
oziroma je treba zaradi predvidenega posega spro`iti
zgodnej{i porod. V primeru diseminiranega melanoma je
seveda treba upo{tevati morebitni vpliv radioterapije in/ali
sistemskega zdravljenja na plod.
Hormonsko nadomestno zdravljenje in oralna
kontracepcija
Ni podatkov, da bi nadomestno zdravljenje s hormoni ali
uporaba hormonske kontracepcije vplivala na vznik ali
potek malignega melanoma.
Viri: 
1. Balch CM, Buzaid AC, Soong SJ, et al. Final version of the
American Joint Committee on Cancer staging system for
cutaneous melanoma. J Clin Oncol 2001; 19(16): 3635–48.
2. Golouh R, Bra~ko M, Frkovi} Grazio S, Jan~ar J, Lamovec J, No~
G, Zidar V. Standardizirani izvidi s podro~ja kirur{ke patologije.
Ljubljana, Onkolo{ki in{titut 1994.
3. Incidenca raka v Sloveniji. Register raka Slovenije, Onkolo{ki
in{titut 2002.
4. Rudolf Z, Bartenjev I, Ho~evar M, Strojan P, Ocvirk J, Snoj M.
Priporo~ila za zdravljenje bolnikov z malignim melanomom.
Onkolo{ki in{titut 2001, pp. 1–28.
■
ONKOLOGIJA / priporo~ila
72