2 ti -O/
iMUli
Domoznanski oddelek
35
MAJŠPERČAN
2008
(.i \sii o oiu im: ii v.isri KK
0\V7	\V7
FF!
Xly D
Junij 2008 - št. 60
OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE MAJŠPERK ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI!
352(497.4 Majšperk)
6004286,60
5
COBISS o
Županja in občinski svet, občinska uprava in Uredniški odbor Majšperčana
UVODNIK ŽUPANJE
Spoštovane občanke in občani!
Pred nami je druga številka našega časopisa Majšperčan, ki je namenjen predvsem informiranju in dogodkom, ki se vrstijo v občini Majšperk. Zato si želim, da bi ga prebrali z zanimanjem in našli v njem tudi kakšen odgovor na pogosta vprašanja.
Sicer pa je ta časopis vedno namenjen tudi prazniku, saj izide tik pred dnevom državnosti, ki je pomemben praznik vseh Slovenk in Slovencev. Tudi letos je bila osrednja prireditev na Ptujski Gori v organizaciji Društva upokojencev in PGD Ptujska gora, za kar se jim na tem mestu zahvaljujem. Žal se letos zaradi službenih obveznosti prireditve nisem mogla udeležiti, zato izkoriščam priložnost in vam ob tem prazniku želim vse dobro kar preko uvodnika v našem časopisu. Bodimo ponosni na svojo državo, izobesimo zastave in praznujmo z zanosom, saj je to praznik nas vseh, ki živimo v svobodni in lepi Sloveniji in s tem v
Evropi.
Pa preidimo k informacijam o delovanju naše občine. O načrtih tega leta sem pisala že v prejšnjih številkah. Trenutno so, v glavnem, vsi projekti že v fazi izvajanja ali priprave. Tudi letos bomo veliko sredstev usmerili na področje posodabljanja cestne infrastrukture, saj planiramo modernizacijo kar 17 odsekov cest in gradbeni odbori že aktivno pripravljajo tampone. Naša letos največja investicija, Turistična infrastruktura Ptujske Gore, je v polnem teku in smo približno na polovici dela, danes pa lahko že kar natančno vidimo, kakšna bo končna podoba parkirišča. Kot smo napovedali, ste lahko opazili, da je v teku tudi zamenjava preostalih avtobusnih postajališč in namestitev oglasnih tabel ob njih in da smo pričeli z nameščanjem dodatnih ekoloških otokov. Na tem področju se bomo morali še veliko naučiti in biti bolj občutljivi za naše okolje. Največji problem je ekološki otok na Bregu, kjer nekateri mislijo, da lahko po mili volji razmetavajo svoje smeti. Zato bomo odslej nameščali manjše ekološke otoke brez ograde, tega na Bregu pa odstranili, saj nobena opozorila in tudi kazni inšpekcije na tem mestu ne pomagajo.
Poleg investicijske dejavnosti ima občina tudi veliko nalog na ostalih področjih. Ker me včasih kdo sprašuje, koliko sredstev namenjamo posameznim področjem, kot je izobraževanje in socialno področje, je morda prav, da navedem nekaj podatkov. Občina je dolžna financirati vzgojo predšolskih otrok, ki so vključeni v različne
vrtce, in za to področje bomo v tem letu porabili skoraj 400.000,00 EUR, kar predstavlja razliko med plačili staršev in stroški, ki nastajajo. Prav tako sofinanciramo, skladno z zakonodajo, osnovnošolsko izobraževanje, ki prav tako predstavlja strošek preko 300.00-0,00 EUR, pri čemer so največji del, kar 183.000,00 EUR, prevozi otrok v šolo, sofinanciramo pa tudi učenje tujega jezika, glasbene šole in šole za otroke s posebnimi potrebami, ki jih obiskujejo naši otroci, ter materialne stroške šole. Področje sociale predstavlja v proračunu cca. 150.000,00 EUR, pri čemer je največji delež sofinanciranje bivanja naših starejših v različnih domovih in ostali socialni transferi, kot je družinski pomočnik, subvencije stanarin in drugo. Občina plačuje tudi zdravstveno zavarovanje za brezposelne osebe, kar predstavlja nadaljnjih 50.000,00 EUR. Če k temu prištejemo še vse stroške delovanja občine, vidimo, da je za investicije, ki jih izvajamo, nujno pridobiti dodatna sredstva po različnih razpisih, saj bi nam sicer za investicije ostalo zelo malo sredstev.
Res je potrebno priznati, da se je s spremembo zakona o financiranju občin pred dvema letoma položaj občin nekoliko popravil, da imamo možnost kandidiranja tudi na vsakoletna investicijska sredstva skladno z 21. členom ZOF in na RRP razpisih. Vse to predstavlja nove priložnosti, ki nam jih je doslej uspelo v popolnosti izkoristiti. Ne glede na številne investicije, ki smo jih izvedli in ki so v teku, pa so potrebe še vedno večje od možnosti, saj pomeni
MAJŠPERČAN
je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. Vpisano v razvid medijev pod zaporedno št. 94.
NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32a, telefon: 02/795 08 30 in telefax: 02/749 42 21, GLAVNA UREDNICA: Zlatka Lampret
UREDNIŠKI ODBOR: Vilma Angel, Lea Ki tak, Marjan Kokot, Nataša Letonja, LEKTOR: Zlatka Lampret, PRIPRAVA ZA TISK: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 040 355 047, TISK: Grafis Rače, NAKLADA: 1500 izvodov,
Lokalno informativno glasilo MAJŠPERČAN dobi vsako gospodinjstvo v občini brezplačno, izdajatelj plačuje plačuje 8,5% DDV (Ur. List RS št. 89/98).
vsaka kandidatura tudi visok občinski delež. Zato si v občini veliko obetamo tudi od novih regij. Naša občina naj bi bila del Vzhodne Štajerske regije, ali kakorkoli se bo že imenovala. Ime sploh ni pomembno, pomembno pa je dejstvo, da bo skupaj z regijami prišlo do decentralizacije in prerazporejanja tako ljudi kot sredstev in seveda lahko razumemo nasprotovanje Ljubljane in velikih centrov moči regijam, saj to pomeni (po vzoru nastanka občin) več sredstev za manj razvite. Naša regija naj bi letno razpolagala s 44 mio EUR sredstvi, od katerih bo približno pol-
ovica namenjena investicijam. Kljub dejstvu, da bomo z regijami dobili tudi nove obveznosti in obremenitve, sem prepričana, da bodo dodatna pomoč tudi k hitrejšemu razvoju občin.
Junij je čas, ko pričenjamo razmišljati o dopustu, ki pomeni, da lahko vsaj nekaj dni v letu delamo to, kar nas sprošča in česar ni moč početi med delovnimi dnevi. Želim vam, da te dni izkoristite in jih preživite kar se da prijetno, saj nas ravno takšni dnevi bogatijo in nam dajejo novo energijo za nove ideje, za prihodnost. V teh poletnih dneh pa se bomo na občini pričeli
tudi aktivno pripravljati na občinski praznik, ki bo letos že 13. po vrsti in vas že sedaj vabim k sodelovanju. Sicer pa vljudno vabljeni tudi na ostale prireditve, ki se dogajajo pri nas zelo pogosto, društva, ki jih organizirajo, pa vanje vlagajo veliko svojega dela in ni večje nagrade za organizatorje, kot je polna dvorana.
Na koncu mojega uvodnika pa vam želim le še prijetno in ravno prav toplo poletje.
Vaša županja
dr. Darinka Fakin
UVODNIK ODGOVORNE UREDNICE
Po predpisih, predvsem pa varno
Minuli konec tedna na naših cestah je bil spet eden bolj krvavih — umrlo je 6 ljudi, od tega trije motoristi. In me spreleti, daje nedavno sprejeti zakon (o cestnih prekrških), ki kršiteljem cestnoprometnih predpisov nalaga zares ogromne denarne zneske in kazenske točke, pravzaprav izgubil na veljavi, še preden se je dodobra zapisal v akte. Na žalost je že tako, da ima strah najprej velike oči, potem pa kmalu izpuhti. Kako bi si potem razlagali (še vedno) divjanje po cestah, objestnost za volanom, alkoholiziranost voznikov, izsiljevanje prednosti...
Posebna kategorija udeležencev v prometu (ki je tudi najbolj ranljiva) so motoristi. Saj veste, usnjen kombinezon, čelada, rutica, rokavice, veter v laseh in nevarno hiter motor... Čeprav
imam sam jeklenega konjička in se z njim rada (turistično!) popeljem malo naokoli, pa do te jeklene »zverine« čutim strahospoštovanje. Prav mogoče je, da se ravno v tej točki razlikujem od tistih, ki jim na motorju dobesedno popustijo vse razumske zavore in preizkušajo skrajnosti, ki jih premore vozilo na dveh kolesih. Zato me vsakič, ko zaslišim tistega »divjaka«, ki se skozi središče Majšperka pelje na vso moč, prime, da bi poklicala 113. Predvsem zato, ker me je strah, da mu bo ravno pri igrišču, na katerem se žogajo otroci, pred kolo priletela žoga. Posledice si najverjetneje znate prestavljati. Divjanje skozi naselja je smrtno nevarno (kot tudi drugod), ne samo za voznika, pač pa tudi na naključnega mimoidočega, otroka, kolesarja, voznika drugega avtomobila. Še zdaj me preganja slika motorista, ki je v Luciji s sovoznikom po glavni cesti ob morju divjal in se vozil po zadnjem kolesu... Umrla sta oba, sopotnik, ko je padel z motorja in ga je povozil avtomobil, ki je pripeljal nasproti, in voznik, ko se je zaletel v nasproti prihajajoči avto... In če je opravljanje vozniškega izpita za avtomobil nekaj samoumevnega, bi morali poostriti pogoje za pridobitev vozniškega izpita za motorno kolo (še vedno ne razumem, zakaj »mora« vsak
opraviti izpit...). Se mi zdi, da ima psihična stabilnost voznika večjo težo kot fizična moč človeka (tudi »piška«, kot sem jaz, lahko obvlada »mrcino«, ki doseže hitrost več kot 200 km/h). Kaj ti pomagajo mišice, ko pa se v situaciji, ki od tebe zahtevajo strpnost in upoštevanje predpisov ter drugih udeležencev v prometu, obnašaš kot vladar sveta in v nepravem trenutku zategneš »gas« do konca... Mnogokrat je, žal, s tem konec tudi življenja. Je pa res, da se kot voznik motornega kolesa v cestnem prometu srečaš tudi z vozniki avtomobilov, ki motoristov na cesti preprosto ne prenesejo. Namerno izsiljujejo prednost, vozijo čisto po sredini ceste, vijugajo po cestišču sem ter tja... Kaj pa vem, kultura Slovencev na cesti (razen izjem, seveda) je izjemno nizka. To lahko potrdi vsak, ki se je že kdaj vozil po cestah v tujini (recimo v Avstriji in Švici). Tam še nikoli nisem doživela, da bi v semaforiziranem križišču šofer v avtomobilu za mano pritiskal na hupo kot pobesnel in mi kazal očitne znake, da sem nora. Vse to je pri nas mogoče doživeti, recimo, v najbližjem križišču s semaforji. Strpnost pa res ni naša vrlina! In dokler se bomo tako obnašali, bomo še naprej poslušali in brali o krvavih koncih tedna... Žalostno, res.
Pa še ena zgodba, ki se mi je pripetila pred dnevi. V naselju Zg. Hajdina, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h, sem vozila za delovnim strojem ICB (na varni razdalji), ko naju je kar na lepem začel prehitevati tovornjak s priklopnikom, ki je najprej komaj speljal, potem pa še težje pospeševal... Bila sem šokirana, besna... Nisem mogla verjeti, da se še najde kak šofer tovornjaka, ki upa v naselju, kjer je pogosto postavljena
policijska radarska kontrola (takrat je, na žalost, ni bilo, sem si pa obupno želela, da bi zagledala policijski avtomobil!!), prehitevati 2 vozili... Ko je tovornjak »končno« odsopihal mimo mojega vozila, sem opazila, da ima hrvaško tablico...
Prav zato pa vam v teh poletnih mesecih, dragi bralke in bralci, želim na cestah veliko strpnosti in potrpežljivosti, kamor koli vas bo že zanesla
pot. Ne le, da boste privarčevali veliko denarja, na cilj boste (kot tudi vaši sopotniki in preostali udeleženci v prometu) prispeli živi in zdravi! In ne pozabite — tudi počasi se daleč pride!
Lepe praznične dni in čudovito poletje vam želim!
Zlatka Lampret,
odgovorna urednica Majšperčana
IZ OBČINSKIH PROSTOROV
Delovanje OS Občine Majšperk
Občinski svet se je 18.03.2008 sestal na 14. redni seji.
Na omenjeni seji je Občinski svet Občine Majšperk podal soglasje k zvišanju cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Majšperk družbi Cisto mesto Ptuj d.o.o.
Občinski svet je sprejel posamične programe ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Majšperk, in sicer za prodajo pare.št. 770/2 k.o. Bolfenk, pare.št. 282/1 k.o. S krhlje, za nakup pare.št. 32/1, 32/2, in 32/3 vse k.o. Ptujska Gora ter za zakup parc.št. 276, 277, 294, 295, 296/1, vse k.o. Sveča. Potrjena sta bila dva investicijska programa za projekta, in sicer »Obnova odseka lokalne ceste LC 240130 Doklece - Marinja vas in priključne poti J P 740500 Sitež - Vinarje« ter »Gradnja sistema za celovito vodoos-krbo Zahodnih Haloz — II. faza«. Občinski svet pa je podal tudi soglasja k delovni uspešnosti direktorice JZ Zdravstveni dom Ptuj in direktorici JZ Lekarne Ptuj.
Občinski svet je 18.04.2008 izvedel 4. korespondenčno sejo.
Občinski svet je potrdil noveliran investicijski program za projekt »Obnova
odseka lokalne ceste LC 240130 Doklece - Marinja vas in priključne poti JP 740500 Sitež — Vinarje«.
Občinski svet se je 15.05.2008 sestal na 15. redni seji.
Občinski svet je naprej potrdil zapisnik 14. redne in 4. korespondenčne seje. Občinski svet Občine Majšperk se je nato seznanil s trendi varnostnih pojavov na območju občine Majšperk v letu 2007. Sprejel je sklep o povišanju cene programov v vrtcu Majšperk, Pravilnik o povračilu stroškov šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v 1. obravnavi. Obravnaval je tudi Odlok o varstvu pitne vode na območju občine Majšperk v 1. obravnavi. Nato je podal soglasje k delovni uspešnosti ravnatelja OŠ Majšperk. Sprejel sklep o višini plačila za govornika na pokopališčih in posamične programe ravnanja s stvarnim premoženjem, in sicer za prodajo parc.št. 256/3, 256/5 obe k.o. S krhlje ter prodajo parc.št. 959/1 in 959/5 obe k.o. Janški Vrh. Nato pa je sprejel še sklep o vključitvi Silve Vodušek v stanovanjsko skupnost Sent.
Vso gradivo občinskega sveta je dostopno na spletni strani: www.lex-localis. inf o
Tatjana Varžič
OBVESTILO
Obveščamo vse občane, da smo v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, Območni službi Ptuj, v sodelovanju z občinami na območju Spodnjega Podravja vzpostavili informacijsko povezavo, preko katere boste lažje dostopali do aktualnih informacij s področja trga dela. Na informativnih točkah v občinah vam bodo odslej na voljo spletne strani Zavoda za zaposlovanje na naslovu www.ess.gov.si . Prav tako bodo vzpostavljene povezave z Zavodom za zaposlovanje preko spletne strani vaše občine.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vam na spletni strani nudi aktualne informacije o prostih delovnih mestih v Sloveniji in v Evropi, programih zaposlovanja, javnih razpisih, štipendiranju, uveljavljanju pravic za primer brezposelnosti ter drugih novosti s področja zaposlovanja.
Vabimo vas v Hišo informacij-Center informiranja in poklicnega svetovanja ( ČIPS) v Krempljevo ulico 2 na Ptuju ali ČIPS kotiček v prostorih Urada za delo Ormož, Ptujska cesta 25, kjer vam lahko dodatno pomagamo z informacijami in svetovanjem na vaši poklicni poti.
Obiščite nas in naredite korak na poti do izobrazbe ali zaposlitve!
Območna služba Ptuj, Zavod RS za zaposlovanje
Na podlagi 8. člena odloka o priznanjih v Občini Majšperk (Uradni list RS, št. 56/97 in 65/01) Komisija za odlikovanja in priznanja Občine Majšperk objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj: plakete Občine Majšperk in priznanj Občine Majšperk za leto 2008
I.
Občina Majšperk razpisuje za leto 2008 zbiranje predlogov za podelitev praviloma ene plakete Občine Majšperk in treh priznanj Občine Majšperk.
II.
Občinska priznanja se podeljujejo posameznikom, društvom in organizacijam za dosežke, ki imajo pomen za razvoj in ugled občine na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih in drugih dejavnosti.
III.
Predlagatelj za dobitnike občinskih priznanj so lahko posamezniki, organizacije in društva.
IV.
Predlog za občinsko priznanje mora biti posredovan v pisni obliki in vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in društvu v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev za podelitev priznanja.
V.
Predlog za podelitev občinskih priznanj je potrebno dostaviti Komisiji za odlikovanja in priznanja Občine Majšperk najpozneje do 31. 7. 2008 do 12. ure na naslov: Občina Majšperk, Majšperk 32 a, 2322 Majšperk.
VI.
Priznanja bodo podeljena ob 12. občinskem prazniku Občine Majšperk v Majšperku.
Marjan PLANINC,
predsednik Komisije za priznanja in odlikovanja
Občina Majšperk razpisuje JAVNI NATEČAJ za izbor NAJBOLJŠIH TURISTIČNIH SPOMINKOV OBČINE MAJŠPERK v letu 2008
1.
Na natečaju lahko sodelujejo avtorji spominkov, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo našo občino, jih je možno izdelati v večji količini za prodajo in so prvič javno predstavljeni.
2.
Vzorce spominkov bo ocenjevala petčlanska komisija.
3.
Poslani vzorci spominkov bodo ocenjeni po naslednjih merilih:
-	umetniško — etnološka vrednost,
-	komercialna vrednost,
-	predstavljanje kraja.
4.
Trije spominki, ki bodo v skupni oceni glede na vsa ocenjevalna merila dosegli največ točk, bodo prejeli denarne nagrade:
-	prva nagrada: 250 EUR
-	druga nagrada: 200 EUR
-	tretja nagrada: 150 EUR
5.
Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe, posebnih pogojev za sodelovanje ni.
6.
Vzorce spominkov bo sprejemala Občina Majšperk, Majšperk 32a, 2322 Majšperk do vključno 14.8.2008 do 13. ure. V priloženi kuverti morajo
biti naslednji podatki o avtorju in izdelku:
-	ime in priimek, naslov in telefonska številka avtorja,
-	kratek opis spominka,
-	1 originalen izvod spominka,
-	izjava, da je izdelek prvič predstavljen,
-	izjava, da izdelek še ni v prodaji doma ali v tujini ,
-	izjava, da je izdelovalec oziroma avtor spominka.
7.
Vsi, ki se želite prijaviti na natečaj, lahko na sedežu Občine dvignete tudi prijavnico, na kateri izpolnite vse zgoraj navedene podatke.
8.
Razglasitev rezultatov natečaja bo javna skupaj z razstavo najboljše ocenjenih spominkov v okviru praznovanja občinskega praznika.
9.
Vsi prejeti spominki bodo posebej razstavljeni.
Dr. Darinka FAKIN,
županja Občine Majšperk
Ugodna sredstva Sklada za kmetijstvo, podjetništvo in infrastrukturo
Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, Ribnica (v nadaljevanju: Sklad) objavlja 4 javne razpise za financiranje projektov v kmetijstvo, podjetništvo in infrastrukturo.
Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se izvajajo na celotnem območju RS. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25 % in Euribor + 1%. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila.
Javni razpisi imajo več rokov za prijavo, vendar bo v primeru predčasne porabe sredstev na spletnih straneh Sklada objavljeno njihovo zaprtje. KMETIJSTVO: Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava (Ur. list RS, št. 47/2008) je namenjen upravičencem, ki investirajo v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov,
in sicer za namen gradnje, nakupa ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev ter urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1 mio EUR.
Javni razpis za posojila v kmetijstvo — predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti (Ur. list RS, št. 47/2008) je namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog na oba razpisa je
16.6.2008,	zadnji pa 17.9.2008. PODJETNIŠTVO: Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja (Ur. list RS, št. 41/2008) je namenjen za investicijske projekte velikih, srednje velikih in malih podjetij v RS. Upravičenci so gospodarske družbe, samostojni
podjetniki posamezniki in obrtniki, zadruge ter zadružne zveze. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 7 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog je
25.5.2008,	zadnji pa 22.12.2008. INFRASTRUKTURA: Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture (Ur. list RS, št. 38/2008) je namenjen za investicijske projekte občin, in sicer na področju vodooskrbe, cestnega omrežja, podjetniške infrastrukture, okolja in prostora, komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, športa in kulture ter trajnostne rabe energije. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6,6 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog je bil 19.5.20-08, zadnji pa 22.9.2008. Zainteresirani lahko dodatne informacije o razpisu dobijo na tel: 01/83-61-953 in na spletni strani Sklada: bttpdhviviv. rdf-sklad.si.
DOGODKI V OBČINI
Društvo gospodinj Stoperce - društvo žena
dobre volje
Letošnje leto smo pričele s pridnim načrtovanjem dela in pripravo občnega zbora. Vsako leto ga imamo na naš praznik, to je 8. marca. Zbrale smo se vse članice, s prisotnostjo sta nas počastili še županja naše občine dr. Darinka Fakin in vodja naše podružnične šole učiteljica Milena Širec. Pozdravili so nas tudi predstavniki nekaterih domačih društev. Razveselile smo se prisotnosti članic društev žena iz Trnovske vasi, Ptujske Gore in Majšperka. Z majhno zamenjavo smo potrdile kar staro vodstvo društva (predsednica ostaja Justina Jus), sprejele smo obširen mesečni plan dela in medse sprejele 4 nove članice. Lepo je,
da se v društvo vključujejo tudi mlade Stoperčanke. Med vesel zaključek druženja spada seveda še gasilski posnetek vseh članic!
Ni bilo časa za oddih. Velika noč je bila pred vrati in z njo priprave na razstavo prazničnih jedi in lepo okrašenih pisank (pirhov) ob največjem krščanskem prazniku. V aprilu pa smo se najprej dobile na delavnici, kjer smo naredile spominska darilca za gostje, ki smo jih pričakovale 17. aprila. Srečanja se je udeležilo 16 članic pobratenega društva žena iz Trnovske vasi. Z malico smo jih sprejele v Domu krajanov Stoperce. Po prijetnem klepetu smo se odpeljale na ogled cerkve
in njene multivizijske predstavitve na Ptujski Gori. Pihal je premrzel veter za sprehod in to je bil dober razlog, da smo na toplem posedele pri Vinetuju. Pojedle smo dobro kosilo in brez pogostih pogledov na uro opravljale ženske, kmečke in druge pogovore. Moramo priznati, da so naše gostje odprte, vedre, prijetne ženske. V takšni družbi čas prehitro teče. Srečanja si izmenjujemo in drugo leto se bomo me podale v Trnovsko vas.
V našem društvu se trudimo, da izmenjujemo delo in sprostitev ali pa ju združujemo, zato vse načrte opravimo z dobro voljo.
Vera Planinc
..II '; s-- vv ■ | ■ | ■ " ■ ■ I ■  I	I	I ■ :■ Hj I ' I'
Gasilci in »motorna žaga«
15. marca 2008 smo v organizaciji Gasilske zveze Majšperk ter v izvedbi EKOVIZ podjetja za ekologijo, varnost in zdravje iz Murske Sobote izvedli usposabljanje operativnih gasilcev za varno delo z motorno žago. Skupina je štela 20 gasilcev.
Program je vseboval obsežen teoretični del, ki je slušatelje do podrobnosti spoznal z motorno žago, njenim vzdr-
ževanjem, poudarek pa je bil varnem delu z žago. Slušatelji so praktično delo z žago opravljali na terenu, kjer so izdelovali požarno preseko na dveh lokacijah tako, da so preizkusili podiranje tanjšega ter debelejšega drevja, prikaz varnega podiranja po posameznih fazah, prav tako delo udeležencev: zasek, vbodni rez, kleščenje, različne tehnike prežagovanja, ...
Ob zaključku je podjetje izvedlo pisni preizkus teoretične usposobljenosti delavcev za varno delo z motorno žago z vprašalnikom in praktični preizkus usposobljenosti s praktičnim prikazom. O opravljenem usposabljanju so izdali potrdila o strokovni usposobljenosti za varno delo z motorno žago.
Dragan Murko
Zasek
Ai	-'M
Gasilska: udeleženci usposabljanja
v	v
SD Črni panter - airsoft klub tudi izven meja
naše občine
Od 21.4. pa do 23.4.2008 je na Ptuju potekala prireditev ob vpisu polnoletnih državljanov v register Slovenske vojske, na katero je povabilo prejelo tudi naše društvo. Ker smo se želeli predstaviti na zares visokem nivoju, smo s pripravami začeli zgodaj in temeljito. Pripravili smo ustrezen slikovni material, predstavitvene filme o našem društvu ter ostali propagandni material. Na prireditvi smo našim obiskovalcem, bilo jih je nekaj več kot 150, pripravili ogled airsoft replik, zaščitne in bojne opreme. Prav tako pa smo šport airsoft predstavili s praktično vajo — obis-
kovalci so lahko z repliko merili v tarčo in se tako preizkusili v natančnosti merjenja. Naj omenim, da so našo predstavitev pohvalili tudi predstavniki Slovenske vojske. Zatrdili so nam, da smo popestrili samo dogajanje na prireditvi, zato so nas povabili k nadaljnjemu sodelovanju.
Naše promocije izvem meja naše občine pa s to prireditvijo nismo zaključili. V prvem tednu junija, 7. in 8.6., je potekal tradicionalen spopad airsoft društev pod imenom RedFor 2008. Letos so organizatorji celoten dogodek popestrili tako, da so povabili tudi airsoft
društva iz Avstrije, Italije in Hrvaške. Druženje smo izkoristili predvsem za izmenjavo izkušenj. Ker pa nikakor nočemo počivati, se že temeljito pripravljamo na
21. junij, ko nam v goste prihajajo airsoft društva iz Ljubljane, Kranja in Nove Gorice.
Športni pozdrav!
Blaž Šalamun
Čistilna akcija
V soboto, 12.4.2008, smo kljub dežju, ki nas je vztrajno preganjal, izpeljali čistilno akcijo. Očistili smo brežine Jesenice od Narapelj do Planjskega in cestišče do konca Siteža. Spet smo do vrha napolnili kontejner. Komaj smo končali s pobiranjem smeti, že so se ob cesti pojavile na novo odvržene smeti. Verjamemo, da je med nami vsako leto manj takih onesnaževalcev, katere še posebej vabimo na naslednjo čistilno akcijo.
Branka Lah
Desno: Spet smo do vrha napolnili kontejner

■
Pohod na Janški vrh
Ko smo v začetku leta v društvu upokojencev na Ptujski Gori pripravljali poročila za zbor članov, pa seveda tudi snovali načrte za delo društva v letu 2008, smo vanje zajeli tudi pohodništvo, saj sekcija za pohodništvo deluje že slabo leto. Izbrali smo poti, primerne za upokojence, ki jih bomo z malo truda in veliko dobre volje tudi prehodili.
Prvi pohod na Janški vrh smo načrtovali za soboto, 12. aprila. Ob osmi uri zjutraj se nas je kljub oblačnemu in rahlo deževnemu vremenu 13 najpogumnejših zbralo pred Domom krajanov in gasilcev Ptujska Gora. Pogumno smo se odpravili na pot, ki nas je vodila od Ptujske Gore proti Doklecam na Janški vrh. Med potjo pa so se nam priključili še štirje pohodniki. Na Janškem vrhu sta nam Emica in Rado Rodošek pripravila prostor, da smo si malo odpočili in okrepčali ob malici iz nahrbtnika, tudi ob kruhu iz Emičine krušne peči z zaseko in dobro kapljico iz Rodošekove kleti, pa tudi nekaj sladkega s kavico se nam je prileglo. Z Janža smo se odpravili proti Slapam, kmalu pa nas je med potjo na vratih svojega doma pričakala gospa
Veronika, nas povabila v hišo, kjer nas je čakala obložena miza z domačim kruhom, domača klobasa in meso, pa tudi kapljica domačega in pecivo nista manjkala. Spet nam je bolje tekel korak, ker pa so nas že namakale deževne kaplje, smo stopili pod streho pri družini Jurtela, kjer so nas prav tako lepo sprejeli, pa tudi »žejo« smo si pogasili z dobrim domačim. Z dobrimi občutki smo nadaljevali pot, ki smo jo zaključili pred domom kra-
janov in gasilcev ob 14. uri.
Hvala družini Rodošek, gospe Veroniki in družini Jurtela za prijaznost in postrežbo, saj smo preživeli prijeten pohodniški dan, naslednjič pa se nam priključite še tisti, katere je tokrat vreme zadržalo doma.
Organizacijski odbor DU Ptujska Gora, vodja sekcije pohodništvo: Adela Bratušek
Praznovanje v Preši
Športno pohodniško društvo Preša je tudi letos organiziralo postavitev prvomajskega drevesa v nedeljo, 28.4., in tako obudilo spomin na dan upora proti okupatorju, 27.4., ter na mednarodni praznik dela, 1. maj.
V nedeljo, 27.4., smo se vaščani Preše zbrali, da postavimo prvomajsko drevo. Mladi vaščani so prijeli za lopate in izkopali jamo za drevo, ženske pa so imele delo z okrasitvijo drevesa in pletenjem venca. Ko je bilo to delo opravljeno, so se priključili še ostali vaščani in složno postavili prvomajsko drevo ob pomoči harmonikarja Jožeta Novaka. Zenske so tačas pripravile prigrizek in kozarček domačega in tako se je pričelo živahno druženje s pesmijo in harmoniko, ki je trajalo
pozno v noč.
Vsem vaščanom gre vsa pohvala za trud in prispevke. Upamo, da se tudi
prihodnje leto zberemo v tako lepem številu.
Ludvik Lampret
Tradicionalno kresovanje na Bregu
»... Zej pa vsi primte, tri, štiri, HORUUUKL.« Tako se je v sredo, 30. aprila, pričelo tradicionalno postavljanje mlaja in kresovanje, ki ga prirejamo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Breg. Na prvi dan majnika ali velikega travna je že od nekdaj prevladovalo praznično vzdušje. Narekovala ga je brsteča narava, svojski pečat pa je dobil leta 1890, ko je postal tudi delavski praznik.
Od leta 2000 praznujem tudi vstop Slovenije v Evropsko unijo. Kljub velikemu zgodovinskemu in političnemu pomenu tega praznika, ga v našem društvu sprejemamo kot praznik, ob katerem se lahko prijatelji, sosedje in krajani med seboj srečamo. To prepričanje nas vsako leto motivira, da v začetku aprila pričnemo z zbiranjem naravnega materiala za sestavo kresa. Skozi ves april so potekala dela in priprave, za kar se posebej zahvaljujem vsem članom društva .
Praznovanje smo pričeli s tradicionalnim postavljanjem majskega drevesa
ob gasilskem domu na Bregu. Po uspešni postavitvi se je prireditev nadaljevala z baklado. Pred OŠ Majšperk so se zbrali krajani, ki so se ob mraku napotili proti Bregu in prižgali kres. S prižigom kresa se je pričelo večerno druženje pod šotorom. Za dobro glasbo je poskrbel ansambel Sonce, za dobro kapljico člani našega društva
in člani vinogradniškega društva, za dobro voljo pa krajani, ki so se prireditve udeležili.
Na koncu bi se zahvalil vsem, ki so se udeležili prireditve in tistim, ki ste nam priskočili na pomoč.
Nikola Novak, predsednik PGD Majšperk-Breg
Praznovanje 1. maja na Dvoršni
Vaščani zaselka Dvoršna smo se tudi letos odločili za tradicionalno postavitev majskega drevesa — » maj-pana » v počastitev praznika dela - 1. maja, v sredo,
30.4.2008,	s pričetkom ob 16.00 uri.
Dan prej so moški v gozdu podrli smreko, jo pripeljali na mesto postavitve, dali na » koze » in jo obelili. Pletilka je spletla vence in kito ter pripravila okraske. Postavitev drevesa je potekala ročno, kot nekoč. Ko smo » majpan » postavili, smo se ob pijači in slastni jedači
veselo družili, izmenjali mnenja, prijetno vzdušje udeležencev je popestril mlad harmonikar.
Majsko drevo krasi našo okolico z vso svojo lepoto in veličino.
V prvomajskem jutru se je oglasila budnica godbenikov članov Pihalnega orkestra Talum iz Kidričevega, ki so s svojo glasbo še dodatno popestrili praznovanje. Bilo je zelo svečano.
Vaščani Dvoršne
Naša modna ustvarjalnost
Vsako sredo si zaželimo dober dan, skoraj vedno je na mizah pecivo, ob rojstnih dnevih pa še torta in kaj za popit. Zberemo se v našem majhnem prostorčku za mizo z 20 stoli, omaro za najnujnejše pripomočke in stekleno vitrino, v kateri se bohotijo naši izdelki. Zelo tesno je, morda pa ravno zaradi tega tako prisrčno in delovno. Ta dan smo začele z novo nalogo, kajti že celo jesen smo se dogovarjale, kaj je naš naslednji cilj, kaj bomo delale, kaj pokazale našim ljudem. Odločitev je padla in načrt je bil takšen: iz naravnega materiala (bombaž, lan, volna...) bomo izdelale oblačila, na že izdelano bomo kvačkale, pletle, klekljale, uporabile bomo, kar nam podari narava — eno, slamo, rožice... Oblekle smo naše manekenke, lutke, obešalnike in tudi bucike so nam pomagale na postavljenih panojih. Pridno smo delale, včasih tudi pozno v noč, kljub temu, da smo skoraj vse gospodinje, mamice, nekatere še zaposlene. Nastajali so zanimivi izdelki in zastavljen načrt smo uresničile.
26. in 27. aprila smo svoje izdelke
razstavljale v večnamenski dvorani OS Majšperk. Za otvoritev razstave se je veliko postorilo že teden pred slovesnostjo, morda že celo mesece prej. Omeniti je potrebno prekrasno dekoracijo naše Petre, saj nam je s svojimi plakati v ozadnju pričarala pravo modno revijo. V svoji prečudovito izvezeni (angleški vbod ali rešilje) večerni obleki je enkratno izpeljala celoten kulturni program. Mlade
manekenke so na »izhodih« prikazale naša oblačila, Petra pa je vsako posebej do potankosti opisala. Mislim, da gre zahvala za tako uspešno izpeljano in prisrčno (poleg našega dela) razstavo s kulturnim programom prav njej.
Z ogledom razstave nas je počastila tudi naša županja dr. Darinka Fakin, ki si je oblačila ogledala skupaj z možem. Bile smo vesele velikega števila obiskovalcev in njihovih pohval,
z nami se je veselil tudi predsednik DPD Svoboda Majšperk Anton Soba. Naš trud je bil poplačan. Omenim naj tudi obisk naših pobratenk iz Galicije, članic društva Klepetalnica ročnih del, k nam so se pripeljale kar z avtobusom.
Napravile smo lepo število fotografij in naš likovni mojster Branko Gajšt je posnel DVD, zato bo posnetek celotne prireditve moč videti tudi na našem internem kabelskem programu.
Med kulturno prireditvijo, ki je čudovito sovpadala z našo razstavo, je prisotne pozdravila tudi predsednica naše sekcije Vida Aubel, na kratko opisala naše delo in predstavila načrte za prihodnost. Obenem ne smemo pozabiti na požrtvovalnost naših gasilcev, ki so pred in med razstavo varovali objekt, za pomoč pri postavljanju in pospravljanju smo hvaležne našim možem, posebna pohvala pa gre našemu hišniku Janezu, ki nam ni še nikoli odrekel
pomoči. Hvala mu.
Da smo lahko izpeljale prireditev, se moramo zahvaliti OS Majšperk ter trgovinam in šiviljstvom za lutke. Prepričane smo, daje vsak, ki je obiskal našo razstavo, našel svojo drobtinico tistega, kar mu je bilo všeč. Na napakah se učimo, pravijo, vesele pa smo, če kdaj slišimo tudi kakšno pohvalo in morda besede: »Punce, dobre ste!«
Mira Trifunac
3. glasbeni sejem v Majšperku
Breg pri Majšperku je bil od četrtka, 8. maja, do vključno sobote, 10. maja, prizorišče 3. mednarodnega glasbenega sejma, na katerem je letos v zabaviščnem šotoru nastopilo 423 rock in narodnozabavnih glasbenikov, sodelovalo je 23 razstavljavcev, največ proizvajalcev glasbil, glasbene opreme, ozvočenja in avto akustike. To so bili: BEVERDINAMIC, ki
so predstavili novo serijo mikrofonov, studijsko opremo ter konferenčno- prevajalne sisteme, MONACOR, ki se je predstavil z glasbeno tehniko za ozvočenje javnih ustanov, CELESTION so predstavili kitarske in bas zvočnike ter profesionalne PA zvočnike, KV AUDIO avto akustiko, alpine, gene-sis, ground zero, sinus live, GLASBILA KOROŠEC je
predstavil slovenska in tuja ljudska glasbila nekoč in danes, LM TRADE glasbila, GLASBENI CENTER ČURIN glasbila za vsak žep, LIONSTRACS je predstavljal profesionalne klaviature, KOTNIK HARMONIKE in HARMONIKA CENTER - Herceg Marjan s.p. pa
so predstavili harmonike. V četrtek si je bilo mogoče ogledati tudi reportažno vozilo RTV SLOVENIJE. Svoje izdelke so predstavili tudi proizvajalci drobne in umetne obrti ter turistična društva, kot so Prodajalna volne Majšperk, Zavod za turizem Dobrovnik - predstavitev občine Dobrovnik, Owa Kus ti k - predstavitev montažnih hiš, Turistično društvo Ptujska Gora - predstavitev turističnega društva in Ptujske Gore, Zakšek Sabina - kvačkani angeli, nakit, Suho cvetje Radomira Antič - aranžmaji iz suhega cvetja, Vinogradništvo Vaupotič in Cestnik - prodaja in degustacija vina, Osebna dopolnilna dejavnost - kruh, srčki, košarice iz testa, potratne potica, kletarstvo Toplak Adi - ple-tarski izdelki, košare, koši, Javni zavod Krajinski Park Goričko - izdelki domače in umetnostne obrti, Trgovina in Gostinstvo Mali kralj - prodaja bombonov, lizik, sladkorne pene, medenjakov, baloni, poni za jahat, Bogdan Trade d.o.o. pa je predstavil airsoft opremo. Veselo je bilo v velikem
zabaviščnem parku, ki so ga tukaj postavili strokovnjaki iz sosednje Avstrije.
Za hrano in pijačo so poskrbeli fantje in dekleta restavracije GASTRO.
Na četrtkovi otvoritveni
slovesnosti ob 11. uri se je pred dvorano v Majšperku zbralo veliko gostov. Med njimi so bili tudi poslanec državnega zbora in duhovni pokrovitelj glasbenega sejma Branko Marinič, sejemskega
Minister za promet mag. Radovan Žerjav je na sejmu pokazal, da ne obvlada le politike, temveč tudi kitaro
dogajanja je bila vesela tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, sejem pa je blagoslovil ptujskogorski župnik pater Janez Samperl. S kulturnim sporedom so otvoritev obogatili Pihalni orkester Talum Kidričevo ter mladi domači glasbeniki. V popoldanskem času smo se lahko sprostili ob zanimivem glasbenem programu, ki so ga ustvarili Ljudski pevci iz Krškega — Pšenični klas, Stoperška banda, Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, ob 20.00 uri se je pričel Četrtkov večer s 1. programom RADIA SLOVENIJE, kjer nas je voditeljica Alenka Resman popeljala skozi uro polne glasbe. Nastopili so Modrijani, Vokalni kvintet Sonček, citrar Tomaž Plahutnik in Štajerskih 7. Ker je bilo tako lepo, pa so Štajerskih 7 svoj nastop
podaljšali pozno v noč.
V petek je bilo dogajanje rokovsko obarvano. Ob 17.00 se je pričel finalni del natečaja “Naj rock skupina”. Predstavilo se je 11 mladih rock skupin. Strokovna komisija je ocenila vse nastope in na koncu smo razglasili zmagovalce. Zmagovali band je 500 METROV! Za noro vzdušje so kasneje poskrbeli še skupina Drugo dugme.
Sobota je bila v celoti posvečena narodno-zabavni glasbi. Dogajanje se je pričelo že v zgodnjih popoldanskih urah z nastopi harmonikarja Viktorja Kotnika, Grajskih veseljakov, Glasbene delavnice Amadeus, predstavili so se tudi Omrški štirje, Harmonikaši Primoža Zvira, Marko Kardinar, Tamburaši KUD Majšperk. Ob 19.00 uri se je pričela Orfejčkova gostilna, v kateri
sta Luka in Pepi gostila številne glasbenike in glasbene skupine. Poleg harmonikarjev Primoža Zvira so nastopili člani folklorne skupine Rožmarin haloških dolin iz Dolenc, Šmarski muzikantje, pevka Sara Oman, mladi člani tamburaške skupine iz Majšperka pod taktirko Draga Kleina, pevka Ela, popularna skupina Pijamas
ter skupina Pop design, s katero je prvič po 22. letih spet nastopil Miran Rudan. Prireditev pa so zaključili člani ansambla bratov Gašperič.
Podjetje Albin Promotion se zahvaljuje vsem nastopajočim in gostom v upanju, da se drugo leto ponovno vidimo!
ALBIN PROMOTION


Najslajša zmaga »Hajdoše 2008«
Tudi v tem letu je Gasilska zveza Slovenije je razpisala Pokalno gasilsko tekmovanje članov in članic za prehodni Pokal Gasilske zveze Slovenije za leto 2008 v dveh gasilskih tekmovalnih disciplinah: vaja z motorno brizgalno in štafetni tek z ovirami. Tekmovanje se izvaja po Pravilih gasilske službe, v skladu z opisom tekmovalnih disciplin, in po Navodilih za izvedbo pokalnega gasilskega tekmovanja. V letu 2008 bo izvedeno 6 pokalnih tekmovanj. Za končno uvrstitev se bodo upoštevali rezultati 5 pokalnih tekmovanj.
Po lanskem osvojenem tretjem mestu v skupni uvrstitvi se na to tekmovanje prijavi ekipa članic PGD Majšperk. Ekipa je že na pred tekmovanjih dosegla 1. mesto v Gerečji vasi in 3. mesto v Žetalah. Ti dve tekmovanji sta bili nekakšna generalka pred državnim tekmovanjem, ki je bilo 18. maja v
G D VJUSKRK"
Ravnah na Koroškem. Naša dekleta so nju so na prvem tekmovanju zasedle osvojila odlično šesto mesto izmed 44	4. mesto, na drugem tekmovanju v
sodelujočih ekip, s tem tudi zlato tek- Hajdošah pa so zopet »ponagajale« movalno značko, so pa bile najboljše organizatorju tekmovanja. Želja ekip iz naše regije. V pokalnem tekmova- »Zmaga v Hajdošah, to je najslajše
in osvojiti »njihov« velik prehodni pokal«, to so sanje številnih ekip. Lanski uspeh za zgodovino, letošnja zmaga za potrditev zgodovine. Zmagovalec je ekipa članic PGD Majšperk in to s kakšnim časom izvedbe vaje: 40,8 brez kazenskih točk, vaja čista kot solza! Ob prebiranju zgodovine različnih tekmovanj je to čas, ki ekipo uvršča v sam olimpijski
vrh, ekipa članic PGD Hajdoše je na olimpijskem tekmovanju v Varaždinu leta 2005 naredila vajo 39,1 in si prislužila še 5 kazenskih točk, po vsem tem lahko ugotovimo, kakšen čas je to. Na tretjem tekmovanju v Kamniku so članice v izjemno hudi konkurenci osvojile odlično 8. mesto.
Kaj hitro se lahko zgodi, da bodo naša dekleta aprila 2009 sodelovala
na izbirnem tekmovanju za olimpijske igre leta 2009, ki bodo v Ostravi na Češkem.
Vabimo vas, da vzpodbujate naša dekleta na teh tekmovanjih. Termini tekmovanj: 14.6.-Slovenska Bistrica, 21.6,- Štrekljevec in 13.9.- Škofja vas.
Dragan Murko
Otvoritev ceste Kupčinji vrh - Pridna vas
No, pa smo le dočakali. Ja, kaj pa? A, ne veste? Ja modernizacijo ceste Kupčinji vrh — Pridna vas. Pa se je le zgodilo, na kar smo vaščani Kupčinjega vrha tako dolgo zaman upali. Z asfaltirano cesto so naše poti postale »bolj znosne« in naš cilj hitreje dosegljiv. Lažja je pot do doma, saj je bilo to poprej v primeru slabega vremena skoraj nemogoče. Za uresničitev naših želja gre predvsem zahvala gradbenemu odboru v sestavi Jožeta Adama, Cveta
Plavčaka, Bernarde Stojnšek in Irene Potočnik ter še nekaterim neimenovanim, ki pa so s pridnim delom in vztrajnostjo že prej pripravili vse potrebno, da so dela kasneje hitreje stekla. V soboto, 31.5. 2008, pa smo opravili še uradno otvoritev ceste. S kratkim kulturnim programom in krstom ceste, katerega je opravil naš pater Alojz Klemenčič, smo si zaželeli še srečnih poti po njej in, kot se po stari ljudski navadi spodobi, vse končali ob kozarcu dobre
kapljice. Ni pa manjkalo niti dobre volje niti dobrih jedi, ki so jih pripravile naše vrle gospodinje.
Hvala vsem in srečno pot!
Simona Stojnšek
Najiepše urejene domačije v Stopercah
V Stopercah smo se tudi letos potegovali za naj lepše urejene domačije. Etnografska sekcija KPD Stoperce je razpisala in izvedla ocenjevanje
najlepše urejenih domačij z okolico, katere namen je, da se domačini trudimo za lep izgled in avtohtonost domačij. Prijavljenih je bilo
sedem domačij, od katerih je priznanje za najlepše urejeno dobila domačija Adamovih iz Zg. Sveče.
Kot je že v navadi, so vse prijavljene domačije dobile nagrade za sodelovanje. Zahvala gre naslednjim sponzorjem: Trgovini Jager, Trgovini Keros, cvetličarni Mikolič in Javornik iz Rogatca ter vrtnariji Martine Stariha iz Makol, Janku in Valeriji Lampret iz Zg. Sveče, Unisteku iz Tlak, Trgovini Dino iz Majšperka, Foto - video studiu Brbre iz Slov. Bistrice, Gorenju Rogatec,
Mercatorju Ptuj, Martinu Bogmetu iz Stoperc, Srečku Kitaku iz Donata, Domačiji Lidije Vuk iz Majšperka in Tiskarni RST - Dolšak Rogaška Slatina.
Da bi imeli čim lepšo okolico domov in bi ohranjali kulturno arhitekturno dediščino naših domačij in vasi, je želja etnografske sekcije, in k temu bomo še naprej spodbujali domačine, tudi z razpisom za naj lepše urejene domačije v Stopercah.
Ida Žunkovič
KULTURA
Izdaja knjige - zbornika o Stopercah
Ideja je rasla dalj časa, v ustvarjanje pa je prerasla s sklepom občnega zbora KPD Stoperce v januarju 2007.
Na prvem sestanku projektnega odbora se nas je zbralo 10 sodelavcev, vendar smo ta krog pozneje še razširili. Za vodjo projekta je občni zbor izbral Vero Planinc in določil datum izdaje knjige v letu 2008. Ko smo sprejeli okvirni koncert vsebine, ki bi jo naj obsegala knjiga, smo si razdelili delo po področjih. In čemu bomo namenili bralne in slikovne strani? Opisali bomo geografsko lego in značilnosti pokrajine, napravili bomo korake nazaj v zgodovino do poselitve kraja, svojo zgodbo bo povedala župnija sv. Antona Puščavnika. Dotaknili se bomo šolstva, ki je od leta 1819 naprej preživljalo zanimive spremembe in napredke, prikazali bomo tudi, kako je na prebivalstvo vplivala upravna umeščenost kraja pod različnimi vladavinami. Opisali bomo naše narečje z željo, da se čim dlje ohrani. Naše ljudi so skozi čas krotovičile in mendrale mnoge oblasti in ujme. A vsemu navkljub so žanjice in kosci peli, gasilci gasili in gradili, lovci vztrajali v svoji
zeleni bratovščini, gospodinje kdaj pa kdaj pobegnile izza štedilnikov, igralci igrali, igrali... Skratka, društveno življenje je imelo vseskozi pomembno vlogo pri bitju in žitju v našem kraju in tako bo prikazano tudi v knjigi. Starejši bodo pripovedovali mlajšim o skrivnostih »tistih časov!, o navadah in običajih.
In kaj bo tista »zlata«, ne samo rdeča nitka, ki bo povezala začetek s koncem, ki naredila piko? Vezla bo sporočilo, da v Stopercah, v čisto zadnjem koncu gozdnatih Haloz, žive ljudje z delovnimi rokami, s trmo in vztrajnostjo v glavi in z neskončnim nizom želja, načrtov in dobrovoljnostjo v srcu. Uredniški odbor v sestavi: Anica Rejec, Marjanca Kamenšek, Adi Kopše, lea Kitak, Danica Lorber — lektorica, dr. Peter Kitak - fotograf, Vera Planinc — urednica, redno spremlja in usklajuje delo skupaj z vsemi sodelavci. Tudi finančni odbor opravlja svoje aktivnosti po načrtu. Le-tega vodi Klementina Golob.
Med knjige, te skrivnostne zapisovalke časa, se bo vrinila tudi naša knjiga o Stopercah in Stoperčanih. Pišemo jo pravzaprav vski skupaj v hvaležen spomin vsem, ki so kopali grče po naših bregeh, vsem sejalcem žita za mnogokrat lačna usta, vsem, ki so s svojimi plugi orali vedno globje brazde in so svojo oznojeno telo pogumno obračali proti soncu, ki j eobetalo novo, svetlejše jutro. Bilo bi nespoštljivo, da bi jih pozabili, pomenilo bi zanikovanje preteklosti, iz katere se rojevata sedanjost in prihodnost rodov.
Vera Planinc
Glasbena prireditev v Stopercah
Kot smo že tu in tam zapisali, želi KPD Stoperce izdati knjigo o Stopercah in Stoperčanih.
Tako smo 30. marca 2008 na pobudo članov finančnega odbora za zbiranje sredstev Rezike in Romana Lampreta organizirali veliko glasbeno prireditev, na kateri so brezplačno, torej z dobro voljo, nastopili naslednji gostje: ansambel Donačka, Ljudske pevke KPD Stoperce, p. Janez Ferlež in Lucija ter Sabrina Cep, pianistka in sopranistka Blanka Cakš, ansambel Naveza, Prešmentani faloti, Sosede, Klapovuhi, Ansambel S luk, ansambel Zlati dečki in Tamburaška skupina KD Simon Gregorčič iz Velike Nedelje.
Dobrega vzdušja v stoperški dvorani tega dne res ni zmanjkalo. Prisluhnili smo zabavnim melodijam, lepim ljudskih pesmim, zvokom tamburaške skupine, ki je oddajala dalmatinski melos, čudovitemu glasu sopranistke Cakšove in raznim šalam, ki
so jih hiteli pripove-	y	J
dovati naši gostje. Nastopila sta tudi našem kraju. Program sta povezova-člana dramske skupine Lea in Matjaž li Marinka Pšeničnik in Klementina Kitak, ki sta besede ter dejanja strnila Golob. O nastanku in vsebini knjige v predstavitev ustvarjanja knjige o pa je spregovorila vodja uredniškega
odbora Vera Planinc.	v preteklosti in vse do današnjih dni., nili in nam pri izdaji knjige finančno
S to prireditvijo smo tako zbrali delček Sedaj pa naš finančni odbor nadaljuje pomagali.
sredstev za izdajo knjige o Stopercah z delom, ki v današnjem času ni eno-	Anica Rejec
in Stoperčanih, v kateri želimo zabele- stavno. Pot jih vodi med sponzorje in žiti številne pomembnosti našega kraja vse dobrotnike, ki nam bodo prisluh-

Materinski dan 2008
29. marca 2008 smo nasmejali matere, ženske in vse goste, ki ste v dvorani na Bregu obiskali proslavo ob materinskem dnevu.
Po zgledu oddaje »Na zdravje« sva vas zabavala Aleš Lorber in Branka Vedlin ter gostja Micka (Andreja Doberšek), ki je vlekla rdečo nit večera, in sicer življenje matere, žene. Prigode iz življenja Micke in njenega moža Frančeka (Marko Bezjak) so se odvrtele na platnu, za kar je poskrbela Foto-video sekcija KUD Majšperk, in iz mnogih grl privabile veliko
smeha. Manjkalo pa ni niti glasbe. Svojo harmoniko je predstavil in nam nanjo zaigral Alen Vuk, zabrenkali so Tamburaši KUD-a Majšperk in zapeli pevci Mešanega pevskega zbora sv. Miklavža. V goste smo letos povabili Moški pevski zbor iz Tinja, pri katerih smo gostovali že tudi sami. Večer je tako mineval v duhu glasbe in Mickinih zgodb in se nato končal z močnim kihom »Ačih!« in vzklikom »Bog pomagaj!«, kakor se je imenovala tudi celotna proslava. Obiskovalci so si lahko ob
koncu privoščili še DVD, ki sta ga ponujala Micka in Franček in je poln njunih življenjskih prigod, ter si tako nekaj smeha odnesli s sabo domov.
Nastopajoči pa smo večer nadaljevali z veselim druženjem in pesmijo.
Branka Vedlin,
KUD Majšperk
- - ■

"


0 V'
Koncert pevskih zborov JZ OS Majšperk
Nikoli slabe volje, vedno nasmejan« je bila letošnja skupna pesem že tradicionalnega koncerta pevskih zborov Osnovne šole Majšperk.
Koncert se je bil 15.4.2008 v večnamenski športni dvorani OS Majšperk. Nosilke letošnje prireditve smo bile strokovne delavke vrtca. V enournem programu se je predstavilo pet zborov naše osnovne šole, in sicer otroški pevski zbor iz Stoperc z zborovodkinjo Marijo Vedlin, otroški pevski zbor s Ptujske Gore z zborovodkinjo Barbaro Vedlin, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Majšperk z zborovodkinjo Stanko Erjavec, ki je vodila majšper-ške prvošolčke, ter otroški pevski zbor vrtca, ki ga vodi Vera Korže.
Vsak zbor se je v nastopu predstavil
s tremi pesmimi na temo sreča, sonce, veselje, kar naj bi spremljalo tudi naše otroke, za kar se vsi trudimo, saj želimo, da bi imeli naši otroci srečno otroštvo. In vsak, ki je videl sijoča lička teh nastopajočih in prisluhnil njihovim ubranim glasovom, lahko z gotovostjo trdi, da so naši otroci srečni otroci. Pa ne samo otroci, pač pa tudi njihovi starši, ki so se v res lepem številu zbrali ob njihovem nastopu. Njihovo petje je namreč navdušilo poslušalce v dvorani, ker je zborovsko petje mladih pevcev v zadnjem obdobju izjemno veliko pridobilo na kvaliteti prepevanja.
Skozi prireditev je nastop pevskih zborov z izbranim veznim tekstom ob razprti mavrici in marjeticah pope-
ljala Zlatka Lampret, ki je s svojim žametnim glasom in smislom za lepo besedo pritegnila k sodelovanju otroke iz vrtca, ki si s takšnimi nastopi pridno razvijajo samozavest ter premagujejo tremo pred nastopanjem pred množico.
Na koncu pa je za pogostitev nastopajočih poskrbela še šolska kuharica Marjeta, ki je za udeležence koncerta spekla odlično pecivo.
Vera Korže, vzgojiteljica
Velikonočni koncert
O nekem človeku si ustvarimo sliko in ga na to sliko pribijemo. Največkrat pa je podoba, ki smo si jo ustvarili, napačna. Največkrat tega človeka sploh po bliže
ne poznamo. Dovolj je, da pripada kakšni drugi skupini, drugi rasi ali religiji. Stoji torej na drugi strani, in zato njegovo podobo rišejo nepoznavanje, strah
in sovraštvo. Pravo sliko o človeku pa zmore ustvariti le ljubezen.
Kajti ljubezen govori: nobenega človeka ne smeš obsojati, vsak človek je vreden ljubezni!
(Božo Rus tj a) Velika noč je za Mešani pevski zbor sv. Miklavža minila v znamenju koncertov. Že na veliki petek smo pri večerni sveti maši v domači cerkvi odpeli Kristusov pasijon, na velikonočni ponedeljek, 24. 3. 2008, pa ob 20. uri pripravili velikonočni koncert. Odpeli smo 12 pesmi pod vodstvom zborovodje
g. Jožeta Jagra, med pesmimi pa prisluhnili Jerneji Hernja, ki nam je prebirala izbrane zgodbe Boža Rustje. Pri večnih pesmih so se oglasile tudi nove orgle, za katere je sedla Lucija Cep.
S koncertom smo gostovali še v cerkvi v Hočah na belo nedeljo.
Hvala vsem, ki naš trud nagradite s prihajanjem na koncerte, predvsem pa hvala g. župniku, ki nam omogoča pevske vaje in naše petje spodbuja.
Branka Vedlin, KUD
Majšperk
Regijska podelitev nagrad za natečaj Suša
m
M jggp, )
x_y'
J ■ k’<	*
Regijska nagrada: avtor Žan Vrabič, vrtec Majšperk
Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje, Izpostava Ptuj je maja 2007 razpisala natečaj »Likovna in literarna dela na temo SUŠA« za šolsko leto 2007/2008. Namen natečaja je informiranje predšolske in šolske mladine z naravnimi in drugimi nesrečami, z reševalnimi enotami in številko 112 - klic v sili.
Komisija za izbor najboljših likovnih in literarnih del je meseca februarja 2008 izbrala 35 najboljših izdelkov, katerih avtorji so prejeli nagrade. Izbrani izbor najboljših del so posredovali na državni izbor, Upravi RS za zaščito in reševanje, ki je opravila še državni izbor in državno podelitev natečaja, ki je bil v mesecu maju 2008 v
Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Ig.
Na območju Izpostave Ptuj so izbrali tudi najbolj aktivno šolo in vrtec, ki sta prejela naslednje nagrade: OS Hajdina je prejela kovček z opremo za prvo pomoč, Vrtec osnovne šole Markovci pa je prejel lutkovno predstavo gledališča Fru-Fru z naslovom »Pikec Ježek in gasilko Jež«.
Regijski nagrajenec v prvi kategoriji je tudi Žan Vrabič pod mentorstvom Irene Obreht iz vrtca Majšperk. V prvi kategoriji je sodelovalo sedem vrtcev s
101 sliko, v tej kategoriji je bilo izbranih pet likovnih del.
Dragan Murko
Tradicionalno pevsko srečanje v Majšperku
V petek, 14.5.2008, so se v večna- skim zborom, ki se v mesecu maju že Majšperk, ki ohranja tradicijo prepe-menski dvorani OS Majšperk zbrali dobro desetletje zbirajo v Majšperku, vanja v pevskih oblekah majšperškega ljubitelji zborovskega petja in na 11. Tradicionalno pevsko srečanje organi- krojaškega podjetja Demol in ter tako pevskem srečanju prisluhnili pev- žira Moški pevski zbor DPD Svoboda obuja spomin na pobudnika te pev-
ske akcije Branka Leskovarja. Zbrano občinstvo ter pevke in pevce je najprej nagovorila županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin. Tradicija skupnega prepevanja vsako leto združuje pevce iz Majšperka ter njegove bližnje in daljne okolice. Letos so se občinstvu predstavili Otroški pevski zbor OŠ Majšperk, Zenski pevski zbor KD Žetale, Moški
in Zenski pevski zbor KUD Stane Sever z Ribnice na Pohorju, Mešani pevski zbor sv. Miklavža KUD Majšperk, Komorna moška skupina KUD Alojz Avžner Zgornja Ložnica, Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk ter naši novi prijatelji, člani Mešanega pevskega zbora Sežana. Prireditev so s skupno pesmijo Pozimi pa rožice
ne cveto ubrano zaključili vsi pevski zbori, zbrani na odru. Seveda se je petje razlegalo še dolgo v noč, kajti v navadi je, da prijatelji na pogostitvi tudi skupaj zapojejo. Verjamemo, da bodo tako ubrano skupaj prepevali tudi prihodnje leto.
Zlatka Lampret
Velika folklorna prireditev v Stopercah
Ognjeni krst stoperških folkloristov na kmečkem prazniku
10. maja leta 2008, v lepem nedeljskem popoldnevu, se je v folklornih oblačilih pričelo v Stopercah zbirati veliko »fantov in deklet«. Res je, eni so bili malce starejši, drugi pa so sijali od svoje mladostne razgretosti. Tudi stoperška folklorna skupina je v dobrem razpoloženju ponavljala vezni tekst. Tokrat so se res potrudili in nekateri v vlogi »napovedovalca« celo prvič nastopili na odru, sicer z malce treme, a vse to tega dne sploh ni bilo pomembno, saj smo z vstopnino zbirali sredstva za folklorne noše.
Že po nekaj plesnih vajah se je v naših plesnih parih prebudila želja, da bi se odeli v prava folklorna oblačila, v takšna namreč, kot so značilna za naš kraj. Nekoč so takšna nosili naši predniki. Ker je za nakup folklornih oblačil potrebno odšteti visoko vsoto denarja, smo se odločili, da organiziramo folklorno prireditev.
K sodelovanju na tej prireditvi smo povabili tudi številne goste. Tako nam je v uvodu na harmoniko zaigrala osnovnošolka Petra Habjanič, predstavili so se članice in člani Folklornega društva Rožmarin iz Dolene, Folklorna skupina iz Cirkulan, Tamburaška skupina iz Cirkulan, kopjaši iz Markovcev, zaigrala sta ansambla Aplavz in Matadorji, nastopila je glasbena skupina Gardelin, prisluhnili pa smo tudi pesmi Ljudskih pevcev iz Cirkovc. Svoj prvi nastop, tokrat brez oblačil in bosih nog, pa je odplesala tudi stoperška folklorna skupina.
S finančno pomočjo Občine Majšperk in lastnimi ter zbranimi sredstvi smo
»se oblekli« in v mesecu maju 2008 na 16. kmečkem prazniku v Stopercah doživeli svoj prvi ognjeni krst. Skupina je v celotni zasedbi izvedla prvi nastop in bila za izredno bogato odrsko sliko nagrajena z bučnim aplavzom gledalcev.
Člani skupine že opravljajo raziskave na terenu. S pomočjo starih fotografij in pričevanj starejših ljudi bomo tako raziskali praznična oblačila, kakršna so nosili naši predniki ob koncu 19. stoletja. Pri raziskavi je potrebno upoštevati vrsto materiala, vzorce blaga, kakor tudi dolžino oz. kroj oblačil. Članice in člani si bodo tako nadeli svečano folklorno uniformo oz. nošo. V skupini pleše 15 plesnih parov, in sicer: Brigita in Boris Frlež, Ksenija in
Boris Habjanič, Maja Konšek in Aleš Žnidarko, Nataša in Boris Bedenik, Stašo Frlež in Petra Habjanič, Lea Ki tak in Miran Gregurec, Cvetka in Slavko Taciga, Rezika in Roman Lampret,
Silva in Alojz Korez, Janja Lorber in Dejan Kamenšek, Urška Lorber in Sašo Kodrič, Špela Dolšak in Janez Dolšak, Dragica Frlež in Cvetko Plavčak, Milenca Golob in Matjaž Kitak ter
Dragica in Bernard Kidrič
Anica Rejec
3. srečanje ljudskih pevcev v Stopercah in predstavitev zgoščenke
Kulturnih prireditev v Stopercah v organizaciji KPD vse do konca meseca maja res ni zmanjkalo.
Ljudski pevci »PREŠMENTANI FALOTI« KPD Stoperce so pripravili 3. srečanje ljudskih pevcev in godcev. Prireditev je bila v nedeljo, 4. 5. 2008. V goste so tako povabili Ljudske pevke iz Rogatca, Ljudske pevce in godce« KD Bukovci, Trio »Vetrnica »iz Male vasi, Ljudske pevce iz Cirkovc, Ljudske pevce in godce iz Marije Snežne in Ljudske pevke s Ptujske Gore. Odmevala je krasna ljudska pesem, na prireditvi pa so hkrati predstavili tudi svojo drugo zgoščenko z naslovom S pesmijo v stare čase. Skupina se aktivno zavzema za ohranitev starih ljudskih pesmi, saj so nekatere stare
več kot 200 let. Pesmi se prenašajo iz rod, Anton Galun se spominja, da jih je prepeval že kot mladenič, zato se ob njihovem petju vedno spominja mladostnih časov. Pesmi, ki so bile ljudem všeč, so se vedno prepevale in tako ohranjale iz roda v rod.
Na prvi zgoščenki so pevci posneli 22 pesmi, na sedanji drugi jih je 17, za kar nekaj zgoščenk pa jih še vedno ostaja v njihovem arhivu. Zbrani pevci so pravi ljubitelji ljudskih pesmi. Želijo si, da bi se lepa ljudska pesem še naprej ohranjala. Njim bo to zagotovo uspelo, saj imajo v skupini dva mlajša člana. Tako se bo ta del ljudske kulture ohranil in prenesel na mlajše rodove. Skupina se rada odzove vsem povabilom. Že petkrat je nastopila na
medobmočnih srečanjih. Letos je bilo to 31. maja 2008 na Zgornji Polskavi. Torej tudi strokovni izbor, ki pomeni nagrajevanje skupine, da lahko sodeluje na medobmočnih srečanjih, pripomore k posebnemu veselje in vztrajnosti prepevanja ljudskih pesmi. Znano je, da je malo skupin tolikokrat izbranih oz. nagrajenih z možnostjo nastopa na tovrstnih srečanjih. Skupina ohranja tudi običaj koledovanja in novoletnih pesmi, saj na predvečer treh kraljev zapoj o pod okni domačij v kraju in okolici. Da pa bodo lahko s svojim prepevanjem še naprej lahko razveseljevali poslušalce, jim želimo obilo čilih let in dobre volje.
Anica Rejec
Skupna ljudska pesem vseh nastopajočih ob koncu prireditve je odmevala po vsej dvorani
Prešmentani faloti v zasedbi Roman Ferlež, Anton Galun, Slavko Butolen in Milan Galun.


»Kultura me je spremljala že od rane mladosti
v Majšperku«
Mladost, ki sem jo preživela v OŠ	ki jo vodim, je kultura oz. umetnost	lepoto. In tudi v vseh daljših izobraže-
Majšperk, je bila zaznamovana s kul-	pomemben del izobraževanja in delo-	valnih programih iščemo vzporednice
turo in verjetno je to dejstvo krivo,	vanja v celoti. Šola je hkrati tudi	med umetnostjo in vodenjem, k nam
da se kulturi in umetnosti posvečam	umetniška galerija (mi temu pravimo	vabimo glasbenike, dirigente, slikarje,
še danes pri vsem, česar se lotevam,	ustvarjalno okolje za ustvarjalno vode-	filmske režiserje, da nam posredujejo
Tudi v IEDC - Poslovni šoli Bled,	nje) — prostor, ki navdihuje s svojo	svoje izkušnje in omogočijo, da se uči-
mo od njih.
Čeprav imam stalne stike s svojim domom v Stogovcih in s sorodniki v Majšperku in na Ptujski Gori, ne vem, če se danes v teh krajih dogaja toliko lepega, kot se je včasih. Poleg tega, da smo imeli redne filmske predstave v kinu na Bregu, je delovala tudi močna glasbena skupina pod vodstvom gospoda Kosija, gledališka skupina pod vodstvom gospoda Čampe in seveda redni kulturniški nastopi OS Majšperk v
veliki dvorani TVI. V knjigi Industrijski Majšperk, ki jo je napisala že pokojna dr. Štefka Cobelj s Ptuja, so objavljene fotografije vseh umetniških skupin in posameznih prireditev. Tam je tudi fotografija, utrinek iz operete Pri belem konjiču, kjer je med drugimi nastopil tudi moj oče Ivan Purg, ključavničar! Ne vem, kje na svetu bi še lahko našli take nastope z delavci! Po celodnevnem težkem delu v tovarni in nato še doma so našli čas za vajo ob večerih
in razvijali svoje talente pod vodstvom skrbnih in talentiranih sodelavcev.
Učitelji OŠ Majšperk so bili nadvse požrtvovalni in tako smo se otroci z njihovo pomočjo predstavljali javnosti, hkrati pa napredovali in obogateni s kulturo, ki je je bilo veliko na vsakem
koraku, odšli v svet, kjer so se nam pogosto čudili in nas spraševali, kje smo se vsega tega naučili. V Majšperku, seveda! Pred tem paže na Ptujski Gori. Še danes sem za to hvaležna.
Prof. dr. Danica Purg


mm
Zvonovi so zapeli
Bila je lepa pomlad, takrat, pred 20. leti. Zadnji zvon v naši farni cerkvi je počil (tri zvonove ja zaplenil okupator). Žalostno je zašklempalo v zvoniku, v spomin umrlemu ali kot vabilo k maši. Žalostno je odmevala praznina v naših srcih in močna želja po novih zvonovih. Članice in člani cerkvenega sveta so z dovoljenjem Krajevne skupnosti obiskali vsako stanovanje v naši fari in bili povsod z razumevanjem sprejeti. Do jeseni je bil denar zbran, zvonovi pa vliti 21.12.1988. leta. Pred 20. leti. Zbirna akcija je povezala
vse ljudi, kljub različnim političnim strujam. Takrat so vsi ljudje sodelovali sproščeno in z veseljem. Vsi smo bili samo »mi«: cerkveni mešani pevski zbor, okrepljen z moškim pevskim zborom, ki ga je takrat vodil Stanko. Mladinski pevski zbor, ki ga ustanovil g. Škoflek, vodil pa Janez, je takrat prvič zapel. Krajevna skupnost, šola, aktiv kmečkih žena, vsi smo imeli isti cilj - narediti naš kraj lepši, prijaznejši.
Anton Čampa je takrat izrazil željo, da bi se to spontano praznovanje ohranilo
tudi v pisni obliki. Napisal je tekst, ki doslej ni bil še nikoli objavljen. Danes našega Toneta ni več. Ostal je lep spomin na njegovi dramski deli, opereti Planinska roža in Pri belem konjičku. Bil je odličen pevec v moškem zboru in član Kubrichtovega salonskega orkestra.
Stanko Vedlin starejši
V spomin na neki dan...
Nekaj tednov pred tem je bilo v Majšperku čutiti mrzlične priprave na dogodek, morda več desetletij nazaj. Konec marca je bila v polnem teku obnovitev cerkve sv. Miklavža. Od starejših do mladine so, kar se da, hiteli z odstranjevanjem stare in polaganjem nove strešne opeke bobrovec, kupljene v Opekarni Križevci. Kleparji so pred tem polagali bakreno pločevino na potrebna mesta. Delali so pozno
v noč, morali so prehiteti dolgotrajno deževje, s katerim so grozili vremenoslovci. Pridne roke vaščanov so pletle dolge vence za okrasitev tako prenovljene cerkve, ženske so napekle 50 kolačev domačega kruha ter nešteto vrst raznega peciva in pripravile veliko raznovrstnega mesa, ki so ga darovali vaščani. Povsod je bilo opaziti vsesplošno čiščenje in olepševanje hiš in vasi. Bližal se je velik, pomemben
dan za vaščane Majšperka in okolice: v cerkvi so čakali trije novi zvonovi na svojo namestitev v zvoniku in svečano posvetitev.
K temu dogodku so pripomogle res izredne slučajnosti. V tem času, v letu 1988, se je sestal cerkveni zbor in imenoval ožji odbor za izvedbo prenove farne cerkve ter za nakup novih zvonov v sestavi Viktor Pislak iz Lešja, Stanko Vedlin iz Preše in Minko Vedlin iz
Lešja. Župnik g. Janko Frangež se je odločil in odboru predlagal, da bi začeli z zbiranjem denarja za nakup novih zvonov ter obnovo cerkve in učilnice. Za to potrebno dovoljenje je bilo pridobljeno v oktobru z veljavnostjo dveh mesecev. Akcija je stekla, denar je bil zbran. Dovolj ga je bilo, malo je bilo posameznikov, ki so odrekli sodelovanje, a mnogo drugih, ki so prispevali veliko več od predvidenega. Tako rešen finančni del je omogočil takojšen nakup vsega potrebnega gradbenega materiala. Vodstvo obnovitvenih del na cerkvi je prevzel prizadevni vaščan Franc Galun iz Majšperka. Toda pomoč je nepričakovano prispela še od drugod, čemur so prispevale še dodatne zanimive okoliščine. V letu 1987 je bil Stanko Vedlin povabljen, da skupaj s pevsko skupino iz Kidričevega odpotuje v Leibstadt v Švici, da bi se tam s pevskim nastopom tamkajšnjim faranom zahvalili za njihovo finančno pomoč pri izgradnji nove cerkve v Kidričevem. Naša domača slovenska pesem je tako navdušila Švicarje, da so pevce povabili na zaključno proslavo svetovnega Marijinega leta 22. avgusta leta 1988. Te so se, razen Stanka, udeležili še njegov sin Janez in Minko Vedlin. Ob tej priliki nepozabnega doživetja med farani Leibstadta ter našimi izseljenci iz bližnje in daljne okolice, celo iz Nemčije, je Stanko ob slovesu domačemu župniku g. Siegwardu Joschtu in njegovi gospodinji, Slovenki Mimiki Lah, omenil, da pri nas, v Majšperku, zbiramo denar za tri nove zvonove. Obrazložil jim je potrebo po njih, ker smo praktično ostali brez njih: 2 so nam med vojno odpeljali okupatorji, tretji pa je počil. Nič nista obljubila in poslovili so se ob množici prijateljskih želja.
Nekako po preteku enega meseca je Stanka po telefonu poklical taisti župnik iz Leibstadta in sporočil, da je stara mama ga. Ekart na smrtni postelji izrazila željo, svoje prihranke pokloniti v Marijin namen eni od cerkva v Jugoslaviji. Če bi lahko bil največji izmed treh naših zvonov posvečen Mariji, so pripravljeni ta denar nameniti plačilu tega zvona. Tudi nabirka
na pogrebu bi šla v ta namen. Po našem pritrdilnem odgovoru in predlogu, naj bi denar nakazali neposredno livarni zvonov Grassmayr v Innsbruck, so Švicarji plačali največji zvon, težak 600 kg z združenim denarjem pokojne mame Ekart in še dodatnimi tremi nabirkami, razliko sta prispevala še hči Cecilija in njen soprog Werner Vogele, ki sta tako postala botra našemu največjemu zvonu.
Za drugi zvon, teže 360 kg, sta protivrednost prispevala ga. Milka Sternad, naša rojakinja iz Lešja, in njen mož Franc z Dunaja in tako postala botra drugemu oz. srednjemu zvonu.
Tretji zvon, težak 180 kg, je plačala ga. Zinka Lipovšek, rojena Kmetec, prav tako rojakinja iz Medvede, sedaj iz Munchna in tako postala botra najmanjšemu zvonu.
Vsi trije zvoni so bili dokončno naročeni 6.10.1988 v že prej omenjeni livarni Grassmayr v Innsbrucku v Avstriji po predhodnem predračunu, v kvaliteti cinbronze (v sestavi 80% bakra, 20% cina). Odliti so bili 21.12.1988 ob 15. uri inv Majšperk pripeljani 20.2.19-89. po o carinjenju je prevoz zvonov izvršil Minko Vedlin in jih pripeljal na prvi ogled radostnim vaščanom Sestrž, Medvede, Majšperka, Brega in Sveče. Po predhodnih razgovorih je bil dogovorjen dan za posvetitev zvonov - 16.4.1989. Lep, topel, sončni dan je to nedeljo privabil ogromno množico ljudi, domačinov iz bližnje in daljne okolice, da bi prisostvovali svečanemu dogodku. Središče Majšperka in okrog cerkve je bilo polno obiskovalcev, ki so bili obilno postreženi z vsemi najrazličnejšimi jedili, ki so jih darovali domačini.
Ob 14. uri so se s procesijo do kapele in nazaj pričele svečanosti. Zadnjič so si obiskovalci lahko še ob blizu ogledali zvonove, nato je sledila posvetitev in krstitev. To je opravil mariborski škof dr. Franc Kramberger ob asistenci kanonika dr. Vinka Frangeša, nadalje župnika majšperške fare g. Janka Frangeža ter župnika iz Makol g. Baniča in patra g. Maksa Klajnška s Ptujske Gore. Krstitev zvonov: veliki na ime Marija, srednji na ime Miklavž
in mali na ime Jožef, se je prepletala z njihovim dvigovanjem v zvonik. To je opravilo posebno dvigalo, ki so ga v ta namen posodile železniške delavnice na Ptuju. Pred tem je imel v imenu KS slavnosti govor Rafko Mohorko, zatem je dogodek z nekaj pesmimi popestril Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk. Od povabljenih je potrebno omeniti njihovo prisotnost predvsem sedmih ljudi, ki so prispeli iz Leibstadta iz Švice. To so bili župnik g. Siegward Joscht, njegova gospodinja Marija Lah, trgovka Liseli Zumsteg, Heidi Men, Berta Schilling in botra Cecile ter njen mož Werner Vogele, arhitekt. Nadalje so prisostvovali še botri Milka Sternad in njen mož Franc z Dunaja in Zinka Lipovšek iz Munchna ter še mnogo ugledih gostov. Vsi so prejeli skromna spominska darila in celotno srečanje je potekalo v izredno čustvenem in prijateljskem vzdušju. Sledila je še bogata pogostitev vseh sodelujočih in gostov, vse to je predvsem goste iz tujine izredno presenetilo, iz mnogih oči so pritekle tudi solze sreče in zadoščenja.
Medtem ko je bil stari dotrajani zvon, ki nosi vlito letnico izdelave 1693, postavljen v kot ob zakristiji, kjer bo čakal na svojo nadaljnjo usodo, bodo poslej znova polnili ozračje zvonki glasovi treh novih zvonov, ki so jih kupili ljudje, ki jim ni vseeno, kakšna bo prihodnost majšperške fare.
Majšperk, 16.4.1990
Anton Čampa
PREDSTAVLJAMO VAM
Od založbe do klavirja
Najbrž vam naslov članka ne pove veliko. Želim, da ga preberete in na kratko spoznate zgodbo družine Jurič s Ptujske Gore. O svojih uspehih se nerada pohvalita, čeprav bi se kdaj pa kdaj morala.
Pred enajstimi leti sta se Nada in Zlatko Jurič odločila, da se preskusita v nečem novem, da zapolnita vrzel na področju, ki ni bilo dovolj pokrito. Vse od malih nog ju je knjiga neznansko privlačila in tako ni čudno, da sta se v nekem trenutku odločila za ustanovitev svojega podjetja, založbe. Poimenovala sta jo In obs medicus. Prvotni namen je bil v slovenskem jeziku izdati knjige z medicinsko vsebino, kakršnih bolniki dotlej na knjižnih policah niso našli oz. niso vedeli, če sploh obstajajo. Dejstvo je, da so diagnoze zdravnikov strokovne, laikom nerazumljive, še večja težava pa je njihovo pomanjkanje časa za bolnika. Pogosto so bolniki odšli domov zmedeni in prestrašeni, saj navodil in nasvetov niso vedno razumeli. Z bogato ponudbo knjig, ki opisujejo različne bolezni (diabetes, holesterol, celiakija, alergije...), lahko posameznik ob prebiranju doma izve veliko novega in koristnega o razvoju, poteku in zdravljenju svojih zdravstvenih težav. Zaradi zahtev tržišča pa izdajata tudi knjige z drugačno tematiko.
Zakaj ravno založba?
Zgodba o začetku založbe je prav 'hecna’. Bil je preblisk. Želela sva si ustanoviti svoje podjetje. In sva rekla, zakaj pa ne bi ustanovila založbe, zakaj ne bi izdajah knjig. Vedno iščeva nove izzive, novotarije naju vedno zelo hitro pritegnejo.
Poznala sva problematiko, s katero so se soočali zdravniki in bolniki ob kroničnih nenalezljivih boleznih, kot so sladkorna bolezen, povišan holesterol, visok krvni tlak ... Te bolezni je mogoče uspešno zdraviti z zdravili le, če jih spremlja ustrezna prehrana.
Primerne literature takrat v Sloveniji ni bilo. Bolniki so iz ambulante največkrat odšli s seznamom ‘nedovoljenih’ in ‘priporočenih/dovoljenih’ živil, s čimer pa si je težko pomagati pri pripravi hrane, zlasti če je treba način prehranjevanja spremeniti za vedno. Navezala sva stike z eno najboljših nemških založb s področja poljudne medicinske literature in najprej sva pred davnimi enajstimi leti izdala slikovno kuharico Za diabetike. Začela sva rušiti stereotipe in predsodke o dietni prehrani, da je pusta, neokusna in na pogled neprivlačna in dokazala nasprotno. Pravzaprav je težko govoriti o dietni prehrani, saj gre za zdravo, uravnoteženo prehrano, ki je okusna, nasitna, lepo pripravljena in primerna za vso družino, tudi za goste, ne le za bolnika.
Hkrati pa sva želela z našimi knjigami ljudem sporočiti, da je skrb za lastno zdravje nujna, samozdravljenje pa ne le družbeno koristno, marveč temeljno in učinkovito.
Izdali ste veliko knjig z različnih področij.
Rdeča nit izdanih knjig je še vedno medicina. Prva izdana knjiga je bila Za diabetike. Sledile so Holesterol, Kako brez zdravil znižati visok krvni tlak, Vitamini in minerali, Raznolika dieta pri celiakiji ter Na pomoč! Holesterol. Nato je sklop knjig, namenjenih najmlajšim vse od rojstva do pubertete — Otroške bolezni (katere 4. izdaja bo letos), Alergije pri otrocih, nekoliko drugačen priročnik Otroci, otroci, Naš dojenček, Sadne zgodbe, Mami, skuhaj to še enkrat!, Otrokovo prvo leto, Trde droge — mehke droge.
Za Merkur smo izdali 6 naslovov, od tega 1 ponatis, za Spar 3, naj mlajši morda poznajo Erikove sadne zgodbe (Era), ljubitelji mačk in psov pa knjigi Mačji oz. Pasji mladički odkrivajo svet (Tuš). Za odličnjake oz. učence višjih razredov osnovnih šoli in srednješol-
ce pa sta zelo primerni novi knjigi
-	Začetki ter Narodi sveta, ki sta izšli pred nekaj dnevi. Gre za zelo izobraževalni in zanimivi knjigi.
Stike imamo navezane s številnimi evropskimi založbami iz Nemčije (Grafe und Unzer Verlag, Georg Thieme Verlag, Compact Verlag, Verlag Kunth, VGS, ADAC, Stiftungvvaren Test ...), pa tudi z nekaterimi največjimi iz ZDA (npr. s Simon & Schuster, ki je v izvirniku izdala knjigo Hillary R. Clinton, Živa zgodba, mi pa smo to knjigo izdali v slovenščini, Random House, kjer je izšla knjiga Donalda Trumpa Kako obogateti
—	tudi to smo mi izdali v slovenskem jeziku), z založbami Chronicle Books iz San Francisca, Phidal iz Montreala v Kanadi.
Redno se srečujemo na knjižnih sejmih v Londonu, Frankfurtu in Bologni, sproti nas obveščajo o svojih novostih s katalogi, pošiljajo nam nove knjige in rokopise, o njihovih izdajah smo nemalokrat obveščeni že pol leta pred izidom v izvirniku.
Ko se odločava o novem naslovu, je za naju vedno najpomembnejše merilo kakovost vsebine, pri priročnikih njihova uporabnost, nazornost in razumljivost, slikovna opremljenost ...
Katera izmed vajinih knjig pa vama je najbolj pri srcu?
Zlatko pravi, da Otroške bolezni, Nadi pa Živa zgodba — Hillary R. Clinton ter Zgodovina kemije.
Kolikor vem, sodelujete tudi z Občino Majšperk, ki mamicam ob rojstvu otroka podari vašo knjigo.
Res je, Občina Majšperk vsaki mamici ob rojstvu otroka podari eno od knjig iz naše bogate palete v smislu spremljanja zdravega razvoja in rasti otroka. Na podoben način sodelujemo z več občinami v Sloveniji. Odkar je županja dr. Darinka Fakin, z Občino dobro sodelujemo, kar je za podjetnika še posebej spodbudno. Tudi ob izdaji zadnjih dveh knjig z naslovoma Začetki in Narodi sveta sta se Občina in šola soglasno odločili, da z njima ob zaključku šolskega leta obdarita najboljše učence.«
Ob založništvu ste tudi predstavniki podjetja Allergopharma iz Hamburga za vmesne ovoje ALLERGOCOVER pri alergiji na pršice in uvozniki otroške negovalne kreme LASEPTON. Kako ste našli te kakovostne izdelke?
»Naše enigmatično ime je In obs, kar pomeni ‘v opazovanju’. Vedno razmišljamo, kako bi lahko obogatili našo ponudbo in še bolj pomagali ljudem pri obvladovanju zdravstvenih težav. In tako smo med prevajanjem knjige Alergije pri otrocih spoznali najučinkovitejši in najkakovostnejši preventivni program za preprečevanje alergije na pršice podjetja Allergopharma iz Hamburga - na vmesne ovoje Allergocover, ki popolnoma zadržujejo pršice in njihove alergene v posteljnini in tako preprečujejo stik alergika z alergenom. Na splošno .je naj učinkovitejši način zdravljenja sleherne alergije preprečevanje stika z alergenom. Pri nekaterih vrstah alergij, npr. alergiji na cvetni prah, je to žal težje, pri drugih vrstah alergij, kot so alergije na določena živila ali alergija na pršice, pa lažje. Več o alergiji na pršice in preprečevanju težav lahko preberete na naši spletni strani (www.inobsmedicus.si)
in v knjigi Alergije pri otrocih, ki je izšla pri naši založbi.
Na enak način sva dobila tudi zamisel o uvozu hipoalergene kozmetike za nego nežne otroške kože in odkrila kremo Lasepton.
Podjetje sta prvotno registrirala na Ptuju, zdaj ste na Ptujski Gori.
Začela sva na Ptujski Gori, saj sva delala sama. Nato sva se preselila na Ptuj na Osojnikovo cesto, kjer se je nekajkrat na dan v pisarni življenje ‘ustavilo’, dokler ni odpeljal vlak, ki je povzročal neznosen hrup. In to je bil tudi razlog za selitev — v miren stari del Ptuja, kjer smo poslovali dolgih sedem let. Lani pa se je naša soseda odselila in smo kupili njeno hišo ter se preselili nazaj na Ptujsko Goro.
Delo na Ptuju je tudi sovpadalo z najino mladino, ki je obiskovala ptujsko gimnazijo, da smo se skupaj vozili v šolo in delat ter nazaj.
Družinsko podjetje - je to ovira ali prednost?
Nada: To je čisto OK - če se dva razumeta, je pravzaprav vseeno. Če pa se ne razumeta, pa je spet vseeno, saj je ovira lahko kar koli. To je naš način življenja, poleg tega je zelo elegantno, saj si lahko glede na potrebe mladine prilagajaš čas. Če si nekje zaposlen, nimaš toliko manevrskega prostora. Zlatko: Veliko stvari lahko urediš tudi izven službenega časa, na drugačen način.
Ko govorimo ravno o družini — Hano Jurič, talentirano pianistko, pozna že precej ljudi, medtem ko Nejca najbrž manj.
Drži, saj se je Hana do zdaj kot pianistka predstavila štiri leta zapored s koncertom prvi vikend v septembru v okviru občinskega praznika.
Tudi Nejc vstopa, na nek način, v umetnost — vpisal se je na Fakulteto za arhitekturo, še prej pa mora opraviti ustni del mature, pisni je že za njim, in sprejemni izpit. Če ne bo sprejet v Ljubljani, bo študiral v Gradcu v Avstriji, če pa bo opravil sprejemni izpit v Ljubljani, bo do jeseni še raz-
mislil, kam.
Hana zaključuje 3. letnik ptujske Gimnazije in Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, kamor jo vozimo dvakrat na teden. Je v razredu izjemnega ruskega pedagoga profesorja Siavusha Gadjieva, ki gaje v Slovenijo z moskovskega konzervatorija Čajkovski pripeljala ljubezen, zdaj pa poučuje v italijanski Gorici in sedem učencev na ljubljanski Srednji glasbeni in baletni šoli.
Naše življenje je mešanica dela, družinskega življenja ... Vse nekako poskušamo združevati in usklajevati, da nobeno — niti delovno niti zasebno življenje ni precenjeno ali podcenjeno. Tudi tu smo na prvo mesto postavili kakovost. In ko se ozirava nazaj, lahko rečeva, da nam je do zdaj uspevalo in si želiva, da bi nam še naprej. Zdaj sta Hana in Nejc že tako zrela, da se o poslovnih odločitvah posvetujeva tudi z njima in njune pripombe ali nasvete upoštevava. Mladi so drzni, kreativni. Zanje so vse ovire premagljive, niso se še opekli v podjetništvu, saj vemo, da pihaš tudi na hladno, ko se enkrat opečeš.«
Oba sta tudi aktivna člana TD Ptujska Gora. Na vajino pobudo smo pred petimi leti ob občinskem prazniku v Marijini cerkvi na Ptujski Gori pripravili klavirski koncert Hane Jurič in Tine Krajnc. Upam, da tudi letos koncert bo.
Vsekakor. 5. klavirski koncert bo v septembru, v kolikor bo želja na strani TD in razumevanje patrov glede najema prostora. Prav tako si želimo, da bi lahko zaigrali na pravem klavirju, kar pa je zelo visok strošek.
Se že veselim, kakor najbrž vsi tisti, ki so že prisluhnili spretnim prstom Hane in gostom. Nadi in Zlatku bi se zahvalila za prijeten klepet. Bralce Majšperčana vabita v javno e-točko ter k branju oz. nakupu njihovih knjig. Želim jima, da izdata veliko dobrih knjig, ki nam bodo vsem v veselje, sprostitev in pomoč.
Vilma Angel
Anja Milošič - umetnica v osnovnošolskih
klopeh
Moram priznati, da je Anja ena najbolj zanimivih mladih žensk, kar jih poznam. V oči mi je padla predvsem zaradi čisto svojega stila oblačenja, ki ga je nemogoče posnemati. Ljubezen do kreiranja je združila z ljubeznijo do otrok, vse skupaj pa začinila z ljubeznijo do gledališča. Prepričana sem, da boste z zanimanjem prebrali članek o tej mladi umetnici.
Pravijo, daje od tega, kje živiš, marsikaj odvisno. Niste rojena Majšperčanka... Res je, čeprav sta moja starša Štajerca, sem bila rojena v Ljubljani. Zgodnja otroška letasem preživi j ala v Domžalah, kasneje pa smo se zaradi spleta okoliščin z mamo in bratom preselili sprva v Makole, nato pa v Majšperk. Ravno letos teče že dvajseto leto, odkar živimo tukaj. Zanimivo je, da se v vseh teh krajih, kjer sem preživela nekaj let, počutim malo »doma«. V vse te kraje se tudi zelo rada vračam.
Prav gotovo so me te stvari po svoje izoblikovale in v nekaterih trenutkih vplivale na moje odločitve. Sicer pa, če bi ocenjevala samo sebe, sem vedno hotela navzgor in naprej. Še danes kar naprej iščem poti za svoj osebnostni in profesionalni razvoj.
Trenutno velik del mojega življenja zopet poteka v Ljubljani. To mi je všeč predvsem zaradi tega, ker se še vedno največ aktualnih stvari dogaja v večjih mestih. Vsekakor pa zelo rada pridem v Majšperk, predvsem takrat, ko želim pobegniti od mestnega vrveža. Tukajšnje zelenje in počasnejši tempo življenja mi vedno podarita novih moči.
Učiteljica razrednega pouka in modna oblikovalka — kako je prišlo do te zanimive kombinacije?
To me ljudje zelo pogosto sprašujejo. Pravzaprav me je oblikovanje oblačil zanimalo že od nekdaj. Mamo, ki je bila priučena šivilja, sem cele dneve opazovala pri delu. Ko sem bila stara
pet let, sem šivala obleke za punčke. V šestem razredu osnovne šole sem začela izdelovati oblačila zase, ki pa jih sprva nisem hotela nositi. Konec srednje šole pa sem bila večinoma že oblečena v svoje izdelke.
Na svoje ustvarjanje takrat nisem gledala na način, kot to počnem danes. Ob vpisu v srednjo šolo nisem razmišljala o tem, kaj bi rada počela v življenju. Vpisala sem se na srednjo ekonomsko šolo. Pri izbiri študija so zopet prevladale druge stvari, zato sem se vpisala na pedagoško fakulteto.
Ves čas in vedno bolj pa sem se zavedala svoje želje in potrebe po ustvarjanju. Tako sem se po študiju razrednega pouka odločila za študij oblikovanja tekstilij in oblačil. S tem se je čas mojega študija občutno podaljšal, vendar sem vesela, da sem se tako odločila.
Ste ena tistih, ki se pravzaprav vsakodnevno vozijo — za ljubi kruhek — na delo v našo prestolnico.
Kot sem že omenila, res večino svojega časa preživim v Ljubljani. Tam sem že deveto leto. Vse skupaj se je začelo s študijem oblikovanja in nadaljevalo z zaposlitvijo v osnovni šoli. Trenutno se vsakodnevno vozim v Ljubljano, predvsem zaradi tega, ker sem se naveličala podnajemniških stanovanj. Vsi pa vemo, kako je z nakupi lastnih nepremičnin. Kako bo v prihodnje, ne vem. V življenju vedno delujem zelo preudarno, zato tudi pri tem nočem sprejemati hitrih odločitev.
Dobre odlike učitelja so znane, kaj pa odlikuje dobrega modnega oblikovalca? Ravno nasprotne stvari kot dobrega učitelja! To je tudi razlog, da včasih ti dve dejavnosti težko združujem. Oblikovalec ali ustvarjalec na kate-
rem koli področju mora v prvi vrsti zelo dobro poznati duh časa, v katerem živi. Samo tako lahko ustvarja za prihodnost. Seveda to zahteva veliko časa. Ni lahko biti na tekočem z vsemi razstavami, gledališkimi predstavami, filmi in drugim dogajanjem. Da ne govorim o vedno znova porajajočih se subkulturah, ki sooblikujejo način življenja vseh ljudi in zelo močno vplivajo na oblikovanje.
Ravno za te stvari mi zmanjkuje časa, ker služba pač zahteva svoje. Poleg tega si rada vzamem tudi čas zase, da se umirim. Samo tako sem lahko ustvarjalna.
Katere materiale uporabljate pri delu? Glede materialov je pri mojem delu moč zaslediti marsikaj. Seveda so omare najbolj polne raznoraznega blaga. Ker šivam vsa oblačila, od kopalk do plaščev, se pri meni doma najde kos za vsakega od teh. Najraje imam naravne materiale, kot so bombaž, lan, volna in usnje. Veliko izdelujem iz ročno polstene volne. Včasih se je potrebno prilagoditi vrsti oblačila in izbrati tudi kaj drugega. Predvsem pri kostumografiji, kjer morajo biti stvari pretirane. Takrat se poslužujem še drugih, manj nosljivih materialov. Zelo rada delam tudi iz starega novo. Ker pa se moja ustvarjalnost ne konča pri oblačilih, v moje roke večkrat zaide les, vrtalni stroj, barva in drugi ne ravno običajni pripomočki.
Se mi zdi, da je tovrsten poklic vedno bolj povezan s stroški... Je mogoče od ukvarjanja z oblikovanjem pri nas dostojno živeti?
Je mogoče. Nekaterim to zelo dobro uspeva. Je pa res, da je sprva treba vložiti ogromno časa in denarja in si ustvariti ime. Vendar če to delaš z dušo, teh stvari niti ne opaziš. Enostavno delaš, ker brez tega ne moreš. Osebno mi je v veliko zadovoljstvo, da so ljudem moji izdelki všeč in jih zato kupijo. Trenutno svoje izdelke prodajam v Ateljeju V5 v Mariboru in Društvu oblikovalcev v Ljubljani. Od tega seveda ne bi mogla živeti, je pa, kot sem že rekla, užitek, da lahko svoje stvari ponudim svetu.
Imate kakšnega vzornika?
Pravzaprav ne. Ze kot najstnica nisem bila nikoli pretirano dovzetna za vplive igralskih ali pevskih lepotcev. Trudim se slediti vsemu dogajanju, kolikor mi pač čas dopušča, obenem pa želim ohraniti svojo individualnost in pogled na svet. Vedno manj dovolim okolici in posameznikom, da bi vplivali na moj izgled ali mišljenje. Ne maram konzervativnega in moralistič-
nega načina življenja in iz tega, na nek način, vedno izstopam.
Kaj pa sicer zaznamuje vaš prosti čas? Res je zanimivo, da se moje dejavnosti tukaj ne končajo. Včasih še sama ne vem, od kod jemljem energijo za vse to. V zadnjem času sem odkrila, da me izredno zanima gledališka igra. Verjetno je temu odkritju najbolj pripomogla gledališka skupina DPD Svoboda Majšperk, kjer tudi igram. V letošnjem šolskem letu sem zato obiskovala Dramsko šolo Bariče Blenkuš v Ljubljani. To je še ena stvar, za katero sem sama sebi hvaležna, da sem se zanjo odločila.
Poskušam se čim več ukvarjati s športom. V zadnjem času je to predvsem tek, že vsa leta pa kolesarjenje. Seveda se tudi to hitro konča ob kroničnem pomanjkanju časa. Vendar se zavedam, da je dobra fizična pripravljenost pogoj za vse, kar počnem. Zelo rada tudi potujem.
Povojno društveno zgodovino Majšperka kar dobro poznate...
Tudi tega sem se lotila. Kulturno življenje v Majšperku po 2. svetovni vojni je bila tema moje diplomske naloge
na Pedagoški fakulteti Maribor. To sem izbrala zato, ker sta mi kultura in zgodovina blizu, pa tudi Majšperk sem ob tem veliko bolje spoznala. Veseli me, da bo to delo v neki meri zagledalo luč sveta v zborniku, ki ga pripravljamo ob 60. letnici društva DPD Svoboda Majšperk. Vloženega je bilo namreč veliko truda in časa. Ob tem sem imela čast spoznati nekaj ljudi, ki so bili začetniki kulturnega dogajanja v Majšperku takoj po vojni.
In vaši načrti za prihodnost?
Moram priznati, da o načrtih nerada govorim, dokler niso zares otipljivi. Zelje in ambicije seveda imam, predvsem na področju oblikovanja. Zadnje čase opažam, da me zanimajo tudi druge oblike ustvarjalnega izražanja, vendar bom pustila času čas. Zase vem le to, da nikoli ne bom obstala na mestu, vsaj ne za dolgo.
Takšna je torej Anja: polna energije, z obilico načrtov in vedno nasmejana. Pravijo, da je moč, če si vztrajen in dober, poseči tudi po najsvetlejših zvezdah. Zagotovo je Anja Milošič ena tistih, ki so ji poti do najlepših zvezd na široko odprte.
■'	■.	.v '•	‘IV ■ :	v	-	'V’"':''-' 'V ■' ;	■ v.	v - ■	-	■	1 v	- > ■ -	■ - , 'X -	^ ■ >, ■■ -
Dober gospodar gozda 2008
Na Območni enoti Maribor na Zavodu za gozdove Slovenije med prireditvami ob tednu gozdov že od leta 1997 izbiramo dobre gospodarje gozda. Revirni gozdarji v množici lastnikov gozdov poiščejo tiste, ki so lahko vzor ostalim in te predstavimo širši javnosti. Pri izboru upoštevamo lastnikov odnos do gozda, njegovo samoiniciativnost in pripravljenost na sodelovanje z gozdarsko službo. Letos smo izbor opravili v 16 občinah na območju Krajevne enote na Ptuju. Na tem območju je bil za dobrega gospodarja gozda izbran: Martin Lorber iz Stoperc 4.
Martin Lorber gospodari na 36 ha velikem posestvu v hribovitih Zahodnih
Halozah. Kmetija je v tem delu Haloz med večjimi. Na strminah haloških gričev se razprostira 21 ha gozdov in 15 ha pašnih površin. Večji del dohodka kmetija pridobi z živinorejo, predvsem s proizvodnjo mleka. Gozd je bil tukajšnjim kmetijam vedno pomemben vir dohodka, predvsem v času »suhih krav« v kmetijstvu. Gozd je tudi pomagal pri večjih vlaganjih v objekte, kmetijsko mehanizacijo in opremo. Martin Lorber je uspel ohraniti svoje gozdove v polni kondiciji, z visoko lesno zalogo in dobro negovane. Z zadržano naravno obnovo starih bukovih debeljakov uspešno obnavlja gozdove brez velikih del za obnovo. Z veseljem neguje mladovja in je pono-
sen na uspehe pri razvoju gozdov. Bil je med prvimi lastniki gozdov, ki so izvajala redčenja drogovnjakov, ko ta še niso bila subvencionirana. Gozdove ima primerno odprte z gozdnimi prometnicami. Vsa dela v gozdovih opravi sam. Pri sečnji in spravilu lesa si zaradi varnosti pri delu pridobi pomoč sosedov. Dela v gozdovihopravlja v času mirovanja vegetacije. Zaveda se, kako pomembno je ponuditi kupcu gozdne lesne sortimente takrat, ko je povpraševanje po njih največje, pa naj bo to furnirska bukev, hlod javorja ali drva za kurjavo. Do zgodnje pomladi, ko se začnejo dela v vinogradu ali na urejanju pašnikov, morajo biti dela v gozdu že opravljena.
Lepo urejen hlev, strojna lopa, urejena stanovanjska hiša kakor tudi starejša hiša, v kateri živi njegova mati, in še starejša hiša iz devetnajstega stoletja, stara klet in kašča nad njo pričajo, da tod živijo skrbni in delovni ljudje. Zena Marjeta poleg dela v gospodinjstvu in skrbi za družino hodi še v službo. Prav tako morata kdaj krepko prijeti za delo njuna otroka,
srednješolka Janja in devetošolec Dejan. Mati Marija, ki uspešno skriva svoja leta, prav tako prispeva k blagostanju in urejenosti domačije. Občasno na posestvu obrodijo slive, hruške in drugo sadje. Tudi te darove narave je po življenjski filozofiji gospodarja potrebno skrbno pospraviti in ob
pomoči starejših mojstrov žganjekuhe predelati v dišečo kačjo slino, ki jo ponudi izbranim kupcem svojih pridelkov. Prijatelje ali mimoidoče znance z veseljem povabi v svojo klet na pokušanje rumenega muškata, souvig-nona, laškega rizlinga, modre frankinje in še kaj bi se našlo.
Gospodar Martin, ki je pred 17 leti kot sedemindvajsetletnik je tudi član Lovske družine Stoperce prevzel kmetijo, se redno udeležuje ter se aktivno vključuje v društva in predavanj in izobraževanj v kmetij- organizacije v svojem kraju, stvu, gozdarstvu, vinogradništvu ter	Ivan Kolar, revirni gozdar
tudi na drugih področjih. Ob vsem
Društvo žena Tisa Ptujska Gora
Društvo žena Tisa Ptujska Gora je bilo ustanovljeno v aprilu 2003. Članice so izbrale ime Tisa po drevesu, ki že mnogo let vztraja pod ptujskogorskim trgom in del simbolike tega drevesa so želele prenesti tudi v ime društva. Članice so v vseh letih obstoja zelo aktivne in se pridno udeležujejo tečajev, ki so organizirani v društvu, kot so razni kuharski, v katerem pogosto posreduje svoje znanje in spretnosti Vlado Pignar, tečaj kvačkanja, vezenja prtov, izdelava rož iz raznih materialov, iz papirja, blaga, mizarskih oblancev, kožuhovine, izdelava košaric, velikonočnih pirhov s pomočjo različnih tehnik in materialov, adventnih venčkov, novoletnih in velikonočnih voščilnic. Članice so zelo aktivne ob vsakoletnem praznovanju Občine Majšperk.
Svoje izdelke pa so prvič pokazale širši javnosti na letošnji razstavi v tednu pred veliko nočjo, ki je bila v prostoru turističnega društva na Ptujski Gori. Razstavljeni so bili bogato vezeni in kvačkani prti, na katerih so se šopirile dišeče velikonočne dobrote, kot so razni kruhi, potice, klobase in šunka, raznovrstni pirhi, posebno pozornost pa je vzbujala nadvse ljubka ovčka, ki jo pripravila članica Marija Bauman. V vitrinah so bile v družbi pirhov razstavljene izredno lepe novoletne in velikonočne voščilnice. Vsak od razstavljenih izdelkov je našel svoj prostor in je bil vreden ogleda ter je izražal svoj čar. Pridnim rokam
članic gre iskrena zahvala za bogato razstavo z željo, da se tak dogodek še kdaj ponovi.
Društvu žena Tisa vse čestitke ob 5-obletnici obstoja!
Društvo žena Tisa Ptujska Gora
IZ MALEGA ZRASTE VELIKO
. ■ ■ - — 1 ———————————————————————————————————————
Vrtec na izletu
Ja, na izletu, in to na pravem izletu z malico iz nahrbtnika in z vožnjo z avtobusom. Tokrat so bili z nami na izletu tudi starši naših otrok, in to na
Pohorju - na Treh Kraljih in v njihovi okolici.
Zbrali smo se v nedeljo, 11.5.2008, ob 9. uri zjutraj na avtobusni postaji
na Bregu. Sončno jutro je kar vabilo v naravo in bilo spodbuda za dobro razpoloženje za vse, ki smo se po predhodni prijavi tam zbrali in želeli
popeljati na izlet. Bilo nas je kar za dva avtobusa. Po naši namestitvi na avtobusu nas je pot z Brega vodila proti Majšperku, nato pa skozi Pečke v Slovensko Bistrico, od tam pa po vedno boj vijugasti in vedno bolj strmi cesti, z ene in druge strani obdani z vedno večjimi smrekam, pa po hribu navzgor skozi vasico Tinje vse do planinskega doma na Treh Kraljih. Tam nas je pričakal naš vodič gospod Lojze, ki nas je nato skozi gozd peš vodil do Črnega jezera. Ugodno vreme in prijetni sočni žarki so nas preželi z veliko dobre volje, zato se nismo prestrašili poti, ki se je na začetku krepko vzpenjala preko zelenice, ki je pozimi smučarska proga, proti neznanemu gozdu. Med potjo smo opazili nič
koliko res velikih mravljišč, proti koncu poti pa smo na proti vrhu hriba prišli celo do neobičajnega zamočvirjenega terena, ki smo ga prehodili po položenih lesenih mostičkih. Po skoraj uri hoje smo tako prispeli do Črnega jezera. Tam smo se okrepčali z malico iz nahrbtnika in naš vodič nas je seznanil z značilnostmi tamkajšnjega jezera. Potem nas je pot vodila nazaj proti Trem Kraljem. Ob vračanju pri nikomer ni bilo opaziti nobene utrujenosti in hoja je potekala veliko hitreje. Otroci so pot premagovali hitreje kot starši, zato so bili ves čas takoj za vodičem na čelu kolone. Na treh Kraljih so nam v gostišču Jakec medtem že pripravili mize in tisti, ki so želeli, so se lahko okrepčali s toplim
obrokom, drugi pa kar iz svojega nahrbtnika. Ker smo bili vrh Pohorja, je kmalu začelo kar precej pihati, zato smo naše bivanja pri Treh Kraljih nekoliko skrajšali in se nato z avtobusom popeljali v dolino. Da ne bi bili prehitro doma, smo se v Slovenski Bistrici odločili še za postanek in si tam
privoščili posladek s sladoledom.
Vseh 100 udeležencev je izlet doživelo kot del programa dela našega vrtca in čutiti je bilo, da si takih izletov otroci želijo tudi v bodoče.
Vera Korže, vzgojiteljica

	

Dan vrtca
V petek, 6.6.2008, smo v vrtcu Majšperk praznovali že 10 dan vrtca na temo »Travnički so že zeleni«. Se še spomnite, kak lepo smo lani plesali? Vse stare plese mi smo znali, letos pa si dela bomo dali. Prikazali smo, da življenje ni le ples in veselje, ampak tudi trdo delo.
Sprehodili smo se skozi vse letne čase in predstavili značilna opravila, ki pa smo jih porazdelili med otroške zmožnosti po starosti. Najmlajši so nabrali rožic, sredinčki so se spopadli s pokošeno travo in z luščenjem koruze, starejši pa so kosili, želi, žagali in sekali drva, mesili kruh in opravili najlepši družinski praznik- koline. Bilo je res veselo.
Irena Obreht



Koncert pevskih zborov JZ OS Majšperk
»Nikoli slabe volje, vedno nasmejan« je bila letošnja skupna pesem že tradicionalnega koncerta pevskih zborov osnovne šole Majšperk.
Koncert se je bil 15.4.2008 v večnamenski šolski športni dvorani OS
Majšperk. Nosilke letošnje prireditve smo bile strokovne delavke vrtca. V enournem programu se je predstavilo pet zborov naše osnovne šole, in sicer otroški pevski zbor iz Stoperc z zborovodkinjo Marijo Vedlin, otroški pevski
zbor iz Ptujske gore z zborovodkinjo Barbaro Vedlin, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Majšperk z zborovodkinjo Stanko Erjavec, ki je vodila še petje prvega razreda, ter otroški pevski zbor vrtca, ki ga vodi Vera Korže.
Vsak zbor se je v nastopu predstavil s tremi pesmimi na temo sreča, sonce, veselje, kar naj bi spremljalo tudi naše otroke, za kar se vsi trudimo, saj želimo, da bi naši otroci imeli srečno otroštvo. In vsak, ki je videl sijoča lička teh nastopajočih in prisluhnil njihovim ubranim glasovom, ki so prihajali iz njihovih grl, lahko z gotovostjo trdi, da so naši otroci srečni otroci. Pa ne samo otroci, pač pa tudi
njihovi starši, ki so v res lepem številu zbrali ob njihovem nastopu. Njihovo petje je namreč navdušilo poslušalce v dvorani, ker je zborovsko petje mladih pevcev v zadnjem obdobju izjemno veliko pridobilo na kvaliteti prepevanja.
Skozi prireditev je pevske zbore in obiskovalce z izbranim veznim tekstom ob razprti mavrici in marjeticah popeljala Zlatka Lampret, ki je s svo-
jim žametnim glasom in smislom za lepo besedo k sodelovanju povabila tudi otroke iz vrtca, ki si s takšnimi nastopi pridno razvijajo samozavest ter premagujejo tremo pred nastopanjem pred množico.
Na koncu pa je za pogostitev nastopajočih poskrbela še šolska kuharica Marjeta, ki je za udeležence koncerta spekla odlično pecivo.
Vera Korže, vzgojiteljica


- - '- 4 - ■; ■
V Majšperku medobčinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«
V soboto, 10. 5., je na OS Majšperk potekalo 10. medobčinsko tekmovanje osnovnih in srednjih šol »
KAJ VEŠ O PROMETU
». Organizator tekmovanja je bil SPVCP Občine Majšperk v sodelovanju z Osnovno šolo Majšperk. Pri izvedbi pa so sodelovali tudi zunanji člani: PGD Majšperk, Avtošola Prednost, Policijska postaja Podlehnik...
Tekmovanja se je udeleži-
lo 17 ekip iz osnovnih šol in 3 srednješolske ekipe, skupaj 77 tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo v treh sklopih — testiranje CPP, spretnostna vožnja po poligonu in vožnja v cestnem prometu. Ekipo osnovne šole Majšperk so predstavljali učenci: Elvino Podbrežnik 7.a, Alen Frlež 8.a, Nejc Lovrenčič 8.b in Alen Vuk iz 9.b razreda. Ekipa OŠ Majšperk je osvojila 6. mesto.
Tudi v bodoče se bomo udeležili tovrstnih tekmovanj in s tem prispevali svoj
delež k izboljšanju varnosti v cestnem prometu.
Mentor: Jožef Režek

Pozdrav pomladi v Majšperku
V petek, 14. marca, smo otroci JZ OŠ Majšperk, Sabrina in Lucija Cep, Mešani pevski zbor sv. Miklavža Majšperk, Moški
pevski zbor DPD Svoboda Majšperk in Prešmentani faloti iz Stoperc v naš kraj privabili pomlad.
Ob 18. uri smo se zbrali na
POZDRAV POMLADI
V petek smo imeli prireditev Pozdrav pomladi. Nastopalo je veliko otrok in odraslih. Z mojimi sošolkami smo nastopale v plesu s trakovi ob glasbi.
Na vrsti smo bile predzadnje in smo se potrudile. Bilo je zabavno in zanimivo.
Saša Gajšek, 3.a
osrednji občinski prireditvi	Kekčevo pesmijo in med
Pozdrav pomladi. Prvi so gledalce zasejali dobro voljo, nastopili otroci iz vrtca s V pozdravnem govoru nas
je nagovorila gospa županja. Mešani pevski zbor KUD Majšperk je zapel pesem So še rožce, v svet plesa nas je s Kaličopkom popeljal 1. razred OS Majšperk. V nadaljevanju smo prisluhnili pesmi Ljubezen in pomlad, s katero so se predstavili pevci Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk. Staro popevko Zvončki in trobentice je zapel 2. razred OS Majšperk, učenci
podružnične šole Stoperce pa so zaplesali. V zaključnem delu prireditve so se misli vrtele okrog matere, ki otrokom podari neskončno ljubezen, jih varuje in se jim razdaja. Prešmentani faloti iz Stoperc so prav v ta namen zapeli pesem Lep spomin je nate mati, učenci podružnične šole Ptujska Gora pa so zapeli pesem Mamica moja. Tik pred koncem prireditve je 3. razred
OS Majšperk zaplesal še ples s trakovi. Prekrasne melodije sta iz instrumentov izvabljali Lucija in Sabrina Cep, pevci Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk pa so ob koncu pomladno obarvane prireditve vsem ženskam v večnamenski dvorani OS Majšperk obiskovalkam podarili rdeč nagelj.
Jadranka Frlež


*	- f -e* T '
V'
1 v
Šport v solskih klopeh
Košarka v Majšpreku
V	sredo, 5-3.2008, so starejši učenci OS Majšperk končali zelo uspešno tekmovalno obdobje. Po zmagi na medobčinskem prvenstvu Ptuja, drugem mestu na regijskem tekmovanju Podravja in drugem mestu v četrtfinalu državnega prvenstva smo v Majšperku gostili polfinale državnega prvenstva v košarki za starejše učence, letnik 1993. Pred polno domačo dvorano smo pokazali vse, kar znamo in zmoremo. V tekmi proti OS Polzela smo po hudem in izenačenem boju šele po drugem podaljšku klonili in izgunbili 47:50. Za prikazano v tekmi z ekipo, ki se je uvrstila med najboljših osem OŠ v Sloveniji, si igralci zaslužijo pohvalo. Majšperčani smo z 21. mestom v Sloveniji zelo zadovoljni.
Polfinale DP v košarki za mlajše učence 1995 in mlajše
V	marcu smo v Majšperku organizirali medobčinsko tekmovanje v košarki za mlajše učence osnovnih šol, letnik 1995, za področje Ptuja. Domačini smo prikazali največ košarkaškega znanja in prepričljivo postali medobčinski prvaki.
Sledilo je regijsko tekmovanje Podravja, na katerem smo tudi zmagali.
V	četrtfinalu državnega prvenstva smo zmagali dvakrat.
V	polfinalu državnega prvenstva smo doživeli samo en poraz in končali tekmovanje na odličnem 10. mestu v državi. To je največji uspeh, zato igralcem čestitamo.
Stojijo od leve: Jan Žnidar, Sandi Predikaka, Zan Žnidar, Alen Frlež, Sebastijan Kužner, Blaž Babšek in Blaž Fišer.
Vprvi vrsti od leve: Kristjan Gajšek, Tomaž Rakovec, Klemen Bedrač, Simon Babulč in Rudi Horvat.
Stojijo od leve: Matjaž Pepelnik, Matic Rakovec, Elvino Podbrežnik, Jan Zupanič, Simon Ekart, Renato Ducman, Darko Kafel. V prvi vrsti od leve: Klemen Belšak, Aten Plavčak, Žiga Sledič, Sandi Predikaka, Tadej Tomanič, Rok Predikaka in Mitja Peršuh
Tekmovanje osnovnih šol v atletiki
Na medobčinskem tekmovanju v Ptuju (16 šol) so tekmovali: Sandi Predikaka (met žogice, 1. mesto), Elvino Podbrežnik (met žogice, 4.
mesto), Kristjan Gajšek (suvanje krogle, 6. mesto) in Jani Zolar (met žogice, 11 mesto).
Na regijsko tekmovanje Podravja (33 šol) so se uvrstili: Sandi Predidaka (met žogice, 1. mesto), Elvino Podbrežnik (met žogice, 6. mesto) in Kristjan
Gajšek (suvanje krogle, 7. mesto). Sandi Predikaka se je uvrstil tudi v finale državnega prvenstva Slovenije. V metu žogice je z rezultatom 64,33m zasedel odlično 4. mesto v državi!
Darko Kafel
—

...
VETER V LASEH - s športom proti drogi
To je vseslovenska akcija, namenjena mladostnikom za spodbujanje zdravju prijaznega življenjskega sloga. »Veter v laseh, šport je življenje, s športom proti drogi.« Tako so poimenovali dobrodelno akcijo, s katero mlade opozarjamo, vzpodbujamo in jim ponujamo drugačen pogled na življenje — aktiven, prijazen, vesel, sproščen, dinamičen, skratka prevetren.
V Majšperku smo se v akcijo vključili prvič. Na njej sos e mladi pomerili v nogometu, košarki, odbojki in rolanju ter v likovnem izražanju. Ob glasbeni spremljavi je bilo druženje na športnih terenih prijetnejše. Akcijo smo začeli županjem, da bo prerasla v tradicionalno gibanje, saj sta cilj in poslanstvo akcije dolgoročna. Pričakujemo, da se bodo vanjo vključila športna društva iz občine in mladi, ki ne obiskujejo več naše šole. Iz Športne unije nam sporo-
čajo: »Zavedamo se tesne povezanosti med športom in zdravjem.« Naš cilj je razvoj športa za vse, še posebej za mlade. Med njimi jih vse več išče rešitev v drogah, mi pa smo prepričani, da je bolje izbrati šport. V njem lahko sproščajo svojo nenergijo, spoznavajo sebe in druge na pozitiven način. Z boljšo telesno in psihično kondicijo je vsakdo lažje kos vsakodnevnim stresnim situacijam.
Vodja akcije: Darko Kafel
TURIZEM
Prekmurje
Člani, prijatelji in znanci TD Naraplje smo si v soboto, 17. maja, ogledali nekatere znamenitosti Prekmurja. Ustavili smo se ob Babičevem mlinu na Muri, sledila je demonstracija izdelovanja glinenih izdelkov v Filovcih. Po oddihu na porciji bograča v gostilni Viktorija smo občudovali tropski vrt in orhideje v Dobrovniku. Ob Bukovniškem jezeru smo poiskali energijske točke in si nabrali novih moči za degustacijo vina v zidanici Malek v Jeruzalemu. Potovanje smo zaključili ob okusni hrani v gostilni Marta v Cvetkovcih in se zavrteli ob zvokih 'društvenega ansambla’.
Branka Lah
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU
Odbojkarska občinska liga 2008
Športno pohodniško društvo Preša je v letošnjem letu prvič organiziralo ligo v odbojki, ki je potekala od februarja do aprila. Tekme so bile odigrane tedensko ob ponedeljkih in petkih v telovadnici OŠ Majšperk.
Vsi udeleženci so bili občani majšper-ške občine ah člani društev s sedežem v naši občini. Prijavilo in moči je merilo 8 ekip: ŠPD Preša juniorji, ŠD Breg, Planinka Stoperce, Flegmatiki, ŠD Majšperk, Podlože, Stoperce I in ŠPD Preša seniorji.
Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah s po 4 ekipami, Na zaključni turnir, ki je bil 19.4.2008, sta se uvrstili prvi dve uvrščeni ekipi iz obeh skupin. Tekme so bile borbene in izenačene vse do zadnjega, saj so vse končale z izidom 3:2. Tako sta se v finalu za prvo mesto pomerili ekipi ŠPD Preša juniorji in ŠD Majšperk. Končni rezultat je bil v prid ekipe ŠPD Preša juniorji, ki so tako postali prvi zmagovalci občinske lige v odbojki. Ekipa ŠD Majšperk je tako zasedla drugo mesto, tretje mesto je pripadlo ekipi Stoperce I, četrto pa
Planinki Stoperce.
Kljub pomislekom o preskromni udeležbi občinske rekreativne lige pa je bila le-ta presenetljivo dobra za tako majhno občino, kot je majšperška. Tudi sam nivo odbojke in pristop k igri je bil za rekreativno ligo zelo dober. To je še en dokaz več, da obstaja volja in želja po druženju in tovrstnih
tekmovanjih. Zato bomo poskušali tudi v prihodnji sezoni organizirati in izpeljati tako tekmovanje.
Na koncu se zahvaljujem vsem tekmovalcem, sodnikom, osebju telovadnice OŠ Majšperk in članom našega društva za pomoč pri izvedbi tekmovanja.
Brigita Godec Bezjak

Planinski kotiček
V	naslednjih vrsticah vam želimo predstaviti aktivnosti v Planinskem društvu Majšperk v prvi polovici leta 2008. Za nami je zelo pestra polovica letošnje planinske sezone.
Pohodniško sezono smo pričeli že v januarju z luninim pohodom in zimskim vzponom na Boč.
Februarja smo sklicali občni zbor društva, se ponovno odpravili na pohod ob polni luni in ob kulturnem prazniku osvojili vrh Donačke gore, kjer smo v počastitev kulturnega praznika skupaj s planinci iz Rogatca poskrbeli še za kulturno popestritev pohoda.
V	mesecu marcu smo našim mladim planincem in njihovim staršem pripravili prvi letošnji pohod na Šmohor. Pohod je izredno uspel, saj se nas je zbralo 47 pohodnikov. Z vlakom iz Poljčan smo se najprej popeljali do Laškega, od tam krenili na Šmohor in se popoldan po približno petih urah hoje vrnili v Laško in nato domov. Tudi v marcu in aprilu smo nadaljevali z luninimi pohodi.
Aprila smo naše člane popeljali v nacionalni park Plitvička jezera, kjer smo zaradi obilice padavin, ki so v tem obdobju padle v nacionalnem parku, v polni meri doživeli lepote jezer in slapov.
Tudi v maju smo z mladimi planinci planinske skupine OŠ Majšperk izvedli pohod na Lisco. Z odraslimi člani našega društva pa smo obiskali Krajinski park Kolpa. Obisk Kolpe bo večini udeležencev zagotovo ostal v spominu dalj časa, saj smo na tem izletu združili pohodništvo po parku, kjer smo najprej obiskali eno od razglednih točk tega parka, uživali v čudovitih razgledih na dolini Kolpe ter ob vodstvu lokalnega vodiča spoznali še del zgodovine teh krajev. V nadaljevanju smo se razdelili v dve skupini, od katerih je prva preizkusila svoje sposobnosti v spustu s čolni (rafti) po kanjonu Kolpe, druga pa je isto pot (okrog 12 km ) prepešačila in ob tem ves čas spremljal pestro dogajanje na reki. Ker je vreme tri dni pred
našim obiskom poskrbelo za izdatne padavine, so naši »raftarji« v spustih preko brzic doživljali prevračanje čolnov in neprostovoljna kopanja v dokaj hladni reki. Vse skupaj pa niti približno ni skalilo navdušenja nad doživeto avanturo.
Pohodniške akcije smo v maju popestrili še z organizacijo kolesarjenja, kjer smo prevozili približno 40 km do Slovenske Bistrice in nazaj. Skupna ocena je, da smo kljub izpadu velikonočnega pohoda in preložitvi izleta planinske skupine na Pohorje kar dobro poskrbeli za rekreacijo naših članov.
Planinci pa hkrati z rekreativnimi pohodi skrbimo tudi za planinsko pot Stoperce — Rudijev dom in za kočo ter njeno okolico. Tako smo na teh treh področjih opravili letos že tri delovne akcije. Na planinski poti smo v delu tik pod kočo namestili novo smerno tablo in z manjšo brvjo premostili jarek na poti. V okviru aktivnosti Planinske zveze Slovenije, ki letos pripravlja za potrebe satelitske navigacije vnos vseh planinskih poti v elektronski kataster, smo na novo posneli celotno pot. Okolico koče smo očistili vej od podrtega drevesa in večkrat pokosili zelenico. Manjša vzdrževalna dela smo opravili tudi na sami koči, kjer smo zamenjali nekaj dotrajanih lesenih
opažev in obnovili impregnacijski premaz na celi koči in zunanjih mizah in klopeh.
Pri delovnih akcijah je s prostovoljnim delom sodelovalo večje število naših članov, vloženi material smo delno nabavili s sredstvi društva, delno pa so nam pomagali sponzorji. Leseni opaž je prispevalo Mizarstvo Vuk Anton z Brega, impregnacijski premaz in čopiče pa Trgovina Domačija Vuk Lidija in Janez z Brega. Vsem ki so sodelovali pri naših akcijah s svojim prostovoljnim delom, še posebej pa donatorjem v materialu, se za prispevek še enkrat zahvaljujemo in vas vabimo, da se nam pri pohodniških in delovnih akcijah pridružite tudi v mesecih, ki sledijo.
Miran Smolej, predsednik PD Majšperk
Lepota!
LITERARNI UTRINKI
Lepota, čudež narave ali človeškega dela. Brez lepote bi bil svet mrtev, prazen. Lepoto zaznavaš z vsemi svojimi čuti, lepota je del tebe.
Lepota je zame morje. Ko sedim ob obali in se zlivam z divjo naravo, sem tudi jaz morje, en sam val, ki ga prevračajo vetrovi. Podim se s silo vulkana, rastem, prekipevam, bučim. Opazujem galebe, potapljajoče se v zelenomodro vodo. Lepi so. Njihovo telo je lahkotno, zibljejo se v zraku in njihovi zategli kriki se mešajo z bučanjem valov, ki treskajo ob skale, se belo penijo in se razblinjajo v tisoče drobnih kapljic. V daljavi se prikazujejo obrisi pustega skalnatega otoka, kdo
bi vedel, kaj skriva v svoji notranjosti? Zazdi se ti skrivnosten, ko sanjariš še naprej, si zaželiš, da bi odplaval tja in odkril njegove čudeže.
Na obzorju se riše velika ladja, iz daljave jo vidiš kot velikega plavalca, ki lebdi na vodi. V ospredju pa je polno pisanih jadrnic, ki režejo divjo, slano vodo. Zdi se, kot da bi bilo morje posejano z neštetimi raznobarvnimi biserčki.
Spusti se večer in sonce se potaplja v valove, nebo ožari v čudovitih mavričnih barvah - prelivajo se druga v drugo. Voda dobi poseben lesk, na sredi žari svetlobna lisa kot suho zlato. Sonce počasi tone in morje dobiva
skrivnosten izraz. Le kaj se dogaja v njegovih temnih globinah? Na nebu ostane le še oblak rdeče svetlobe, ki se kmalu umakne svetlim zvezdam. Na otoku se prižge svetilnik, kratki svetlobni signali so kot tleča cigareta velikanka, ki stoji sredi morja in daje napotke ladjam. Ribiči se vračajo s svojimi malimi čolni. Pogovarjajo se o ulovu in njihov klepet ne moti spokojnosti narave, tudi oni so del nje. Mesto s svojimi neonskimi lučmi osvetljuje morje, ki se počasi pogreza v spanec, kriki nočnih živali so najslajša uspavanka narave.
Mira Trifunac
ŽENSKI KLEPET
Miren in varen dopust
Bliža se poletje in z njim za večino tudi čas dopustov. Za nekatere je to čas, ko lahko pozabijo na vsaj del vsakdanjih skrbi in delovnih obveznosti. Za nekatere druge je ta čas vendarle precej drugačen. V večji pripravljenosti smo gasilci, saj je v poletnih mesecih nevarnost požarov v naravi še toliko
večja, ogenj pa največkrat divja zaradi človeške malomarnosti, nevednosti in neprevidnosti. Verjetnost, da se nam bo kaj zgodilo — pa naj gre za požar ali katero drugo nevarnost, je statistično resda majhna. Ni pa nemogoče. Zato se med drugim podrobneje seznanimo s praktičnimi nasveti, kako poskrbeti
za svojo varnost in se izogniti morebitnim nevšečnostim, ko se odpravljamo na dopust ali potovanje.
Naj poletni meseci torej minejo tako, kot morajo - mirno, sproščeno in varno.
Dragan MURKO

(Nadaljevanje iz prejšnje številke in konec)
Vsi smo mnenja, da živimo v razvitem svetu, da imamo sposobne zdravnike, krasno literaturo, pa vendar te bolezni še ne poznamo dovolj. Celiakija je bolezen, ki se lahko pokaže, lahko pa te kar »pobere«. Potrebno je opazovati samega sebe, iskati vzroke za nastale težave, raziskovati, zakaj se slabo počutimo. Sami lahko napravimo veliko, a vendar je zdravnik tisti, ki postavi diagnozo. Potrebno je opraviti veliko neprijetnih preiskav, ki še
Celiakija
danes temelji na biopisiji sluznice tankega črevesja, ki jo lahko opravimo z aspiracijsko sondo ali endoskopsko. Uporaba novih metod, predvsem dokazovanje seroloških označevalcev celiakije, zmanjša število opravljenih biopsij z treh na eno. Do sedaj znana in edina učinkovita terapija pri celiaki-ji je stroga brezglutenska dieta, ki traja celo življenje! Vendar pa prekrški med dieto, ki ne privedejo takoj do poslabšanja bolezni, ne pomenijo, da lahko bolnik prekine z dieto in se normalno prehranjuje. Težave po prekinitvi diete največkrat vodijo do raka prebavil,
predvsem malignega limfoma, ki je pogostejši prav pri bolnikih, ki se ne držijo stroge brezglutenske diete.
Moja sogovornica je vedela, da slastnega peciva ne smem, kavica je že zdavnaj popita, bi vas pa rada potolažila. In hkrati obljubljam, da bom do našega naslednjega srečanja pripravila dobro pecivo iz brezglutenske moke. Tudi kakšen recept odstopim, če ga želite. Vse se da narediti, le malo truda in dobre volje je potrebno. Poskusite!
Mira Trifunac
OBVESTILA
___________________________________ ■ -
Veterinarska ambulanta Majšperk
Veterinarska ambulanta Majšperk obvešča vse rejce svinj, da bo opravljala preventivno cepljenje rdečice v letu 2008 izključno na podlagi predhodnega telefonskega naročila. Storitev je mogoče naročiti vsak delovnik med 8.00 in 9.30 uro na tel. številki (02) 795 00 60 ali osebno na sedežu veterinarske ambulante.
Regijski center za obveščanje Ptuj
Regijski center za obveščanje Ptuj vas obvešča, da v primeru požara, nesreče ali drugega dogodka pokličete na tel. številko 112. Najdete jih na Slomškovi 10 na Ptuju, tel. številka (02) 771 34 61 ali 771 00 31, elektronska pošta: dragomir. murko @urszr. si.
ŠPORTNO KULTURNO
MOŠTVO SISTRŽS
OBVEŠČA VSE
ZAINTERESIRANE STRANKE, DA NUDI NA LOKACIJI DOMA KRAJANOV SESTRŽE MOŽNOST NAJEMA POSLOVNEGA PROSTORA V VELIKOSTI DO 30 m2.
PROSTOR NAJ BI BIL NAMENJEN STORITVAM FRIZERSKEGA SALONA, ALI PODOBNI ZA OKOLICO SPREJEMLJIVI OBRTI. PROSTORJE ZGRAJEN DO III. GRADBENE FAZE.
VSI POTENCIALNI NAJEMNIKI NAJ ODDAJO SVOJE PISNE VLOGE NA NASLOV: ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO SESTRŽE, SESTRŽE 23a, 2322 MAJŠPERK.
Obvestilo občankam in

občanom
Naslednja številka Majšperčana bo izšla ob koncu meseca avgusta, zato vas obveščamo, da bomo članke za objavo v Majšperčanu sprejemali do 15.8.2007 na elektronskem naslovu zlatka.lampret@guest.ames.si oz. na Občini Majšperk. Kot je že v navadi, bomo vse prireditve v počastitev majšperškega občinskega praznika objavili v posebni izdaji Majšperčana ob koncu meseca septembra oz. v začetku meseca oktobra.
		(0 O	__
		lil LDS OBČINSKI ODBOR MAJŠPERK
Socialni demokrati, OO Majšperk		Spoštovane občanke in občani
		občine Majšperka!
Vsem občankam in občanom občine		Ob 25. juniju, dnevu državnosti,
Majšperk čestitamo ob 25. juniju,		vam iskreno čestitam ter vam
dnevu državnosti.		želim prijetno in sproščeno p raz-
		novanje.
Miroslav Kužner,		
predsednik OO Majšperk		Predsednik Občinskega odbora
		LDS Majšperk, Branko Novak
JUBILEJI

96 let Alojzije Gorišek
Člani UO DU Majšperk so v mesecu maju obiskali naj starejšo članico — 96-letno Alojzijo Gorišek iz Majšperka 54 in ji voščili ob visokem jubileju. Slavljenka se je poročila leta 195lz Jožetom in rodila 3 otroke: sina Jožeta in hčerki Silvo in Albino. Zaposlena ni bila, temveč je doma gospodinjila in vzgajala otroke. Mož ji je umrl pred 20. leti. Sedaj jo razveseljuje 5 vnukov in 5 pravnukov. Za svoja leta je še zelo bistra, rada bere in rešuje križanke. Redno jo obiskujeta sin in hči, ki ji tudi prinaša hrano. Vsi lepo skrbijo za njo.
Ludvik Lampret
		
fi		Wl-J w ‘ V ” * c*	x
Za naj mlajše
Nasmejmo se
Poišči razlike
SLIKI SE RAZLIKUJETA V 5 PODROBNOSTIH. POIŠČI JIH!
.v.: >**".. ..»n,

GORENJSKI
Gorenjec vpraša sina za rojstni dan: “Kaj si želiš kot darilo za rojstni dan?’ Sin reče : “Imel bi psa.”
Gorenjec : “Kupil ti bom kar želvo.” Sin : “Želve pa ne morem peljati na sprehod!”
Gorenjec : “Ja, samo imeli jo bomo lahko 200 let!”
KOMPLICIRANJE
Pride prva riba pa reče:”GLU”, pride druga riba pa reče:”GLU”, pa pride tretja pa pravi:”GLU GLU”, pa ji reče prva:” NE KOMPLICIRAJ!”
VETER
Tovarišica vpraša Janezka: “Janezek, kakšnega spola je veter?” “Moškega!” “Pravilno. In zakaj?”. Janezek odgovori: “Zato, ker ženskam dviguje krila, ha ha ha!”
JUBILEJI
Zlatoročenca Olga in Anton Strašek
V soboto, 10.5.2008, sta 50 let skupne življenjske poti praznovala zlato-poročenca Olga in Miroslav Strašek s Ptujske Gore.
Zlatoporočenka Olga, rojena Vedlin, se je rodila 11.7. 1936 v Mariboru. Od rojstva je živela na Ptujski Gori, po končani OS v Lovrencu na Dravskem polju se je zaposlila v TVI Majšperk, kjer je delala vse do upokojitve. Aktivno je sodelovala v takratnih organih upravljanja, v prostem času pa je prebirala knjige, kar poleg reševanja križank, ogleda dobrega fdma ter skrbi za dom počne še danes. Zlatoporočenec Anton se je rodil 28.12.1934 v Podložah. Po končani OS v Majšperku se je najprej zaposlil na pošti na Ptujski Gori, kasneje pa v TGA Kidričevo, kjer je tudi dočakal upokojitev. Mnogo let je bil član PGD Ptujska Gora, kjer je aktiven še danes. Rad ribari, dolga let je bil aktiven
krvodajalec in je za humana dejanja prejel številna priznanja.
Olga in Anton sta se spoznala na Ptujski Gori, prijateljstvo je preraslo v ljubezen, kar sta pred 50. leti okronala s sklenitvijo zakonske zveze. Rodili sta se jima hčerki Maja in Suzana, ki sta si svoj dom ustvarili nedaleč od njunega. Veselita se obiskov 4 vnukov — Nataše in Iztoka ter Kaje in Nina. V preteklih letih sta veliko potovala, predvsem pa sta se trudila, da sta z ljubeznijo, razumevanjem in medsebojnim spoštovanjem premagovala vse ovire na življenjski poti.
Veliko zdravih in srečnih let v družbi vseh, ki ju imajo radi, jima želi tudi Uredniški odbor Majšperčana!
Zlatoročenca Antonija in Miroslav Lah
Pred 50. leti, 12.4.1958, sta skupno življenjsko pot v Lešju sklenila Antonija in Miroslav Lah. Zlatoporočenka Antonija, rojena Žerak, se je rodila 25. 2. 1937 kot prvi otrok v Strmcu pri Sv. Florjanu. Otroštvo je preživela v družbi brata Marjana in sester Mire in Dragice. Po končani osnovni šoli v Sv. Florjanu je šolanje nadaljevala v Celju in Šmarju. Zaposlitev je najprej našla v Zdravstvenem domu v Celju, nato pa v Kovinotehni Celje, kjer je delala vse do upokojitve. Bila je dobra mati in žena, rada je delala na domačiji v Jelovcu, ki jo je podedovala. Zlatoporočenec Miroslav se je rodil 10.7.1933 v Pušencih pri Ormožu, kjer je svoja otroška leta preživljal v družbi brata FJermana in sestre Tinke. Po končani osnovni šoli v Pušencih je šolanje nadaljeval v Mariboru. Prvo zaposlitev je našel v TAM Maribor,
kasneje se je zaposlil v Avto Celje, upokojitev pa dočakal v AMZS Celje.
Leta 1957 sta se Antonija in Miroslav spoznala na poti iz Makol v smeri Rogaška Slatina, poznanstvo je preraslo v ljubezen, ki sta jo leto kasneje okronala s poroko v Lešju. V zakonu sta se jima rodila sin Igor in hči Metka.
Danes živita v idiličnem Jelovcu. Posebno veselje jima prinašajo vnukinje Barbara, Tadeja in Nika. Želita si, da bi jima zdravje služilo tudi v prihodnje in da bi se dobro počutila v družbi svojih najdražjih.
Veliko zdravja, skupne sreče in razumevanja ter družbe njunih najdražjih jima želi tudi Uredniški odbor Majšperčana!