Posamezna Številka 12 vinarjev.
Stev. 220.
v LMjotf, v sredo, dne m segiemora m.
Leto XLV.
es Velja po pošti: se
sa oelo leta napre].. K 30'— za cn mesec „ .. ,, r.-50 n Nemčijo oeloletno. „ 34*— ostalo Inozemstvo. „ 40'—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej.. K 28*— sa On tneseo „ ..K 2-30
V	opravi prejeman mesečno „ 2-—
S Sobotna izdaja: =
Za oe o Ielo.....E 7-—
za Nemčijo oelole no. „ 9-— aa ostalo Inozemstvo. „ 12»
SHT Uredništvo je v Kopltarlevi pMoI Stev. C/III. Rokopisi se ne vračajo; neln«'a(v?iua pism • se so sss sprejemaj«. — BMtatSta«?« (nelona šUv. 74 =
Inseratl: ==
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nle
prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 2r> „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
• Poslano:--a
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan izvzemši nedelje ln praznike, ob 3. an pop.
Bedna letna priloga vozni red.
Političen list za
UnravnigtvD te v Kopitarjevi alioi št 6. — Račnn poSt-io hrauiin:oe avstrijs e št. 24.797, ogrske 26.511, bon.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
f »Me Krme qb Kranjskem.
Akcija deželnega odbora.
Vsled letošnje suše in pa posebnih razmer v vojnem ozemlju je pomanjkanje krme v deželi pravi križ, ki lahko postane usoden za gospodarstvo cele dežele.
Že mesca junija t. 1. je deželni odbor opozarjal na vseh merodajnih mestih na položaj dežele in pretečo usodno nevarnost za obče blagostanje. Započel je akcijo na celi črti, dež. glavar dr. Šusteršič je storil vse mogoče korake, hodil je od enega ministra do drugega. Ravno tako je deželni odbornik msgr. dr Lampe vršil v polni meri svojo dolžnost kot predstojnik deželnega mesta za krmila. Toda vedno nove množine so se morale oddajati iz Kraniske za vojne namene. Pokazalo se je, da hiba leži v docela nezadostnem dovozu sena iz zaledja. Vse zahteve, da naj se zaledje pritegne v primerni meri, so ostale kolikortohko brezuspešne in Kranj-' ska jc zašla v vedno opasnejšo situacijo — kajti z živinorejo naša dežela stoji in pade.
V- tem skrajno resnem položaju se je obrnil deželni odbor, na predlog deželnega glavarja, brzojavno naravnost do cesarja samega. Opisal je v brzojavki podrobno ves žalostni položaj in prosil, da •naj cesar , sam vmes poseže in. reši deželo gospodarskega propada. .
Cesar je nato takoj odredil, da se pobožaj'neposredno preišče in stori vse, kar je mogoče, da se ustreže prošnjf deželnega pdbprar Poslal je v ta namen visokega vojaškega dostojanstvenika na Kranjsko. Lp ta se je pretekli četrtek posvetoval z deželnim odborom. V petek si je ogledal položaj v nekaterih gorenjskih okrajih v spremstvu deželnega glavarja, v soboto, nedeljo in ponedeljek pa v nekaterih dolenjskih pokrajinah. Prepričal se je, da je deželni odbor v svoji brzojavki na cesarja položaj resnično naslikal in je to tudi brzojavno sporočil na vrhovno poveHstvo. Posredoval je tudi osebno ori vojaških poveljstvih na Kranjskem. Sinoči se je odpeljal na Dunaj, da tam na najmerodajnej-ših mestih še osebno poroča in nasvetuje vse važne korake, ki so potrebni, da se našo deželo obvaruje najhujšega.
Deželni odbor se je cesarju brzojavno zahvalil za vse dosedanje odredbe in izrekel trdno nado, da bo cesarjevo povelje rešilo deželo najhujše skrbi.
Storilo se bo gotovo, kar je m o g o-č e. To zagotovilo ie prinesel visoki vojaški dostojanstvenik s seboj v I jubljano. Dal Bog uspeh, ki ga je dežela skrajno potrebna. Kraniska ne zahteva nič, kar bi ne bilo prav, Voine dajatve naj se enakomerno porazdele po celem cesarstvu.
listek.
KoKo so Nemci razSirlall liilro
oo mam.
V Lipskem izhaja vsenemška revija »Die deutsche Kultur in der Welt». V 4. številki 1. 1, (marec) priobčuje nek Alfred Otto Ritter von Terzi članek »Das oster-reichische Deutschtum in seiner kultu-rellen, nationalen und geschichtlichen Bedeutung.« V tem članku pripoveduje pisec, kako so Nemci širili kulturo med avstrijskimi Slovani. Razven zgodovinskih dejstev je vse, kar se tu piše, potvorjeno in naravnost zlagano. Ni čudno, če imajo Nemci vsled takih člankov slovenske dežele za svojo domeno. Toda da bodo čita-telji vedeli, kako sc piše o kranjskih Slovencih, za to naj navedem nekatere odstavke:
Ko so germanski rodovi zapustili nemško Avstrijo (Deutschosterreich), so jo zasedli v 6. stoletju po Kr. r. slovenski (win-disehe) Srbohorvatje, ki so se razširili po Krasu in po Alpah. Te nove naseljence so si kmalu podvrgli Bavarci, ki so v imenu krščanstva razširjali nemško kulturo proti vzhodu. Kateri so se jim upirali, tisti so se
Kranjska je pa že do zdaj več dala, kot nanjo pride ob Sorazmerni razdelitvi. Že lani je dala Kranjska štirikrat toliko, kot bi nanjo prišlo, nekatere dežele pa niti polovico. To ne sme biti. Enake pravice, enaka bremena!
Tudi naše armadno poveljstvo je poslalo enako poročilo na vrhovno poveljstvo. Ravno tako naša deželna vlada.
Dolžnost osrednje vlade, prizadetih ministrstev je, da nemudoma odredijo vse potrebno.
Kranjska dežela je popolnoma izčrpana. Odslej morajo izključno ostale dežele skrbeti za potrebe armade. Če osrednja vlada tega ne preskrbi, je sama sebe obsodila. — Kranjska čaka na hitro pomoč. Čakati več ne more.
Fi
Glavna politična vprašanja se sučejo danes okoli miru. Največji duhovi so stopili danes v službo velike, ideje razoroževanja in upostavljenja pravice kot najtrdnejše . podlage mednarodnih odnošajev namesto veljave surove moči, brutalne sile in jeklenega orožja. Vladarji; kateri]) rodovniki segajo daleč nazaj v prošla stoletja in za kratko dobo izvoljeni predsedniki ljudovlad, meščanske stranke in socialisti, brez-.verni prostozidarji in rimski papež kot načelnik katoliško cerkve, vse se trudi, da vsak po svojih močeh pripomorejo k zaželjene.mu uresničenju ali vsaj približanju do uresničenja to velike ideje.
Največji pomočnik vseh visokih in nizkih krogov, ki se trudijo za mir, jo človeški želodec. Gospodarska beda in po vojski nam vsem prožeči gospodarski propad odpira ljudem oči in jih uči misliti. Države so izmozgane do dna, ljudstvo trpi splošno bedo od dne do dne hujše in zato so giblje. To ljudsko gibanic daje misliti tudi na visokih mestih.
Tudi v liliji je tako; mogoče še hujše kakor drugod. Mi neverno sicer, koliko živeža uživa laško prebivalstvo na dan za časa vojsko in kako se pri tem počuti, kar z velikimi težavami pripeljejo v deželo ocl zunaj. Da veliko ne bo, kar dobe. to na vemo. V deželi sami pa nikdar niso imeli toliko, da bi bili lahko izhajali ob svojem, inače se ne bi bilo treba tisočem in tisočem delavnih laških rok že v mirnih časih truditi na tujem za borni vsakdanji kruh. V Italiji je doseglo število izseljencev, stalnih in sezonskih, prav
znatno višino. Vsi ti ljudje so sedaj cloma in hočejo kruha.
To okolnost so znali laški socialisti prav. spretno'izrabiti. Ti niso bili nikdar za vojsko, ako se prav spominjamo, razen enkrat, ko so naše čete o priliki laško-tirolske ofenzive stopile na laška tla. Takrat so umolknili za čas, dokler ne pride sovražnik iz dežele; ko je pa največja nevarnost minila, so ponovili svoje zahteve toliko-živahnejše. Njihovo vstrajno tlelo je rodilo uspeh počasi, a gotovo. Mirovna ideja, kakor so jo pridigovali laški socialisti, je pridobivala tla, in proti-vojno gibanje so je širilo toliko bolj, kolikor večja je postajala gospodarska beda na eni in kolikor bolj jo rastla politična nezadovoljnost zaradi ponesrečenih ofenziv na drugi strani.
Lakota gornjelaških industrijskih delavcev in Cadornovi neuspehi, ki so našli svoj političen odmev in krvav izraz v velikih nemirih po gornjelaških glavnih industrijskih središčih. Najhujši poulični boj se je unel v Turinu in »Fatti di Torino« so našli v laškem časopisju globok odmev, in če smemo verjeti laškim listom, turinski dogodki niso bili le navadna poulična demonstracija, ampak skoro gotovo nekoliko več.
Laško časopisje kriči na pomoč. Prave pomoči, namreč kruha za lačno ljudstvo, seveda ne. more. dati, zato iz-tičo po surogatih. Namesto kruha naj dobi ljudstvo tršega in energiČnejsega notranjega, ministra, ki ne bo tako pri-jenljiv kakor dosedanji, ampak bo znal že najprve znake vsakega ljudskega gibanja udušiti v kali. Namesto kruha naj zapro ali pa pobesijo toliko in toliko socialistov, da ne bodo imeli pikdar več priliko kaliti narodne sloge in notranjega miru. Namesto s kruhom jih pitajo zopet no stari navadi, da vsi nemiri niso nič drugega nego peklensko delo »nemških agentov«. Ali bo laško ljudstvo s takimi tolažbami zadovoljno? Ne vemo; ampak sito no bo od njih in kdo ve, kaj prinese zima!
Zato pritiska laška javnost na vojno vodstvo, naj se požuri. Tudi Lahi dobro vedo, da se da gospodarska beda lož je prenašati, če jo omiljujejo in lajšajo moralni faktorji, in eden takih je vojni uspeh, mogoče nc kot tak, ampak zato, ker vzbuja v ljudstvu upanje, cla bo kmalu konec. Zmagovalne zavesti pa pri Lahih menda ne bo preveč. Če gledajo nekoliko nazaj v preteklost, kaj so .jim vse obljubovali, preden so začeli boi, in zasledujejo tek dogodkov, štejejo vse ponesrečene ofenzivo in pre-
nicrali deloma izseliti, deloma so jih pokončali ali ponemčili. To so sicer za nekaj časa ustavili Avari in Madjari in slovanske države, ki so pa naglo razpale, a vendar se je počasi pomaknila nemška meja čez Koroško in Štajersko (str. 204): Nemški kmetje so orali celino, mesta so postala središče nemške kulture. Nemci in sicer svobodni plemenitniki, ki so znali meč dobro sukati, so postali gospodje, maloštevilni raztreseni potomci Slovanov pa hlapci (str. 205).
Žalostno usodo pa so doživeli Nemci na Kranjskem. Iz nemške države, pod katero je od časa Karola Vel. spadalo tudi Kranjsko, je od 1, %0. prišlo vedno več naseljencev v deželo, kateri so seznanili Slovence z nemško omiko. To se je zgodilo brez vsake sile. Celo toliko ozira so imeli Ncmci na slovenski jezik, da so smeli duhovniki slovensko pridigati, da bi ljudstvo lažje pridobili za krščansko vero. Z nemškim plemstvom sc je priselilo v deželo njihovo spremstvo in nemški kmetje, tako da je bila skoraj tretjina kranjskega prebivalstva nemška. Z pričetkom 15. stoletja je naseljevanje prenehalo. Reformacijo so sprejeli tukaj z velikim navdušenjem. Nemci so skušali s tem pridobiti Slovence za Lutrovo vero, d,i so jim oskrbeli prestavo sv. pisma: Nemec Truber (?) jc položil temelj slovenskemu pismenemu jeziku fstr, 206).
Toda protireformacija je naredila temu konec, Vse neizmerne žrtve kranjskih Nemcev za izpreobrnjenje Slovencev k Lu-| trovi veri so bile zaman. Zaman sta Boho-| ric in Dalmatic (?) na nemške stroške oskrbela prvo slovensko gramatiko in po-| polno prestavo sv. pisma. Mnogo Nemcev se je radi vere izselilo, večji del pa je ostal j v deželi, tako da je Kranjsko ve ja!o kot nemška dežela (?). Nemci so podpirali slovensko pismenost v neumni nadi, da si bodo s tem pridobili prijateljev. Nemec Schonleben je zbral staro slovensko literaturo, Gutsman je izdal slovnico in besednjak, Rohlin (?) slovensko gramatiko, Lin-hard (?) je pisal slovenske igre, baron Zois je podpiral pesnika Vodnika in slavista Kopitarscha (?), grof Erling sc jc veliko trudil za slovensko pravopisje. Tako so sc trudili nemški Kranjci, da bi širili kulturo proti vzhodu. Bili so bolj pravični tujcem kot sebi in s tem, ker sO gojili slovenski jezik, so sebi kopali grob (?). Nemec (?) dr. Bleivveis je ivduševal Slovence za svoj narod celo od 1. 1840. naprej. In ker je ustanovil »Novice«, so ga imenovali »očeta i slovenskega naroda« (str. 2,06).
Ob enem je nižja duhovščina prav živahno delovala v istem smislu. Poslovenila jc na tisoče nemških imen (?), odpravi-| la je nemško cerkveno petje (?) in nemške j pridige (?). Slovenski škof v Mariboru (?) m njegov adlatus Zupančič (?) sta vse slo-
cenjujejo ogromne žrtve na narodnem premoženju in na človeških življenjih, za katere do danes še niso dosegli prav ničesar, potom ni ^uda, da se širi med njimi potrta pobitot in da raste nezadovoljnost. Nezadovoljnost je pa mati prekucij in revolucij že od nek» daj.
Česar nc morejo doseči sami, naj jim izvojujejo Francozi in Angleži. Ti imajo pač nekaj interesa na tem, da se Lahi še nekaj časa drže, a kaj potem? In koliko jim bodo dali? A tudi če jim pošljejo znatne dele svojih armad na pomoč, kakor to trde sedaj, jih ne bodo pošiljali za obrambo laskih intere-i sov in za dosego laških vojnih ciljev, ampak za svoje! Tako človekoljubni Angleži niso, da bi prelivali angleškd kri za laški Trst!
To Lahi vedo in to jih boli in peče. Na Angleškem poznajo mednarodno vrednost tako lepe morske postojanke kakor je tržaška, prav dobro in so ljudje, ki pravijo, da se nagibi je jo angleške simpatije bolj na srbsko kakor .pa na laško stran. Bržkone imajo ti orav, ker znakov, ki govore za to, ni .premalo. Čudno bi bilo pač, da bi isti Angleži, ki hočejo zavarovati svoio indijsko posest in pot do njo povod s širokim pasom ozemlja ob desni in levi strani to poti, ravno Lahom odprli široko vpaelišče na to progo in sami povzdignili njihovo moč tako zelo, da bi bili njim samim neprijetni. Tega ne bo; če jim bodo pa pomagali, pa ppmofi ne bo presegala gotovih mej.
Mogoče jc tudi, da hočejo Lahe držati še tako dolgo, dokler nc pridP v Evropo ameriška pomoč. Lahi so bili žc spočetka neko peto kolo pri ententi, posebno dotlej, dokler je živela še ruska moč. To dokazuje mali ugled laske moči v ententnih deželah, o kater rem o tolikrat tožili sami. Kaj p,a potem?
Uspehov menda nc bo, ugleda nj, pomoč ho šla, kruha ho pa lc treba — kako to zecliniti? Fatti cli Torino!
Nova vstaja v zgorn'i Italiji. Cisrih, 25. sept. V nedeljo opoldne so zop.st zaprli železniški in brzojavni obrat z Milanom šn s Turinom, Poročila iz Morze potrjujejo, cla so v nedeljo v Turinu in v Milanu zopet izbruhnili revolucijki pocestni nemiri; iz Monze so poslali vojake v Milan in v Turin.
V Italiji grozi splošna stavka, Curih, 25. sept. italijanska vlada se pogaja z voditelji socialistov o bodočem stališču opozicijc v italijanski zbornici.
rila, da bi poslovenila škofijo in uničila nc niši; v o (?). Nemec Preschern (?), iskren prijatelj An. G runa, jc zložil najlepše pesmi. Jezik, katerega so Nemci vstvarili Slovencem, je bil edini narodni element, kajti način zidanja hiš, družinski red, gospodarstvo, navade, običaji — to je bilo vse nemško. Skušali so upeljati slovensko narodno nošo, zahtevali neodvisno kraljestvo Slovenijo, slovenske narodne šole in cclo slovensko univerzo. Seveda je pri vseh teh političnih pustqlovstvih igral nibelj imenitno vlogo (str. 207).
Vse to in še veliko drugih bedastih in lažnjivih reči sc more čitati v reviji'»Deutsche Kultur in der Welt < za mescc marec in april letošnjega leta/ Ni čuda, da so si Ncmci ravno zadnje desetletje pred vo,'sko s tako silo vrgli na Slovenicc ter si hoteli zasiguratj pot do jadranskega morja. Slovensko zemljo šc dandanes smatrajo za svoje posestno stanje (altes deulsches Sied-lungsgebiet) (str. 222). Nemštvo potrebuje gospodarskega okrožja od vzhodnega in severnega pa do južnega fadrijanskega) nemškega morja. Slovcnci, Hrvatje, Srbi in Italijan! vsi skupaj nimajo moči, da bi jim to mogli zabraniti (str. 225).
* »Deutsche Kultur in der	Dop-
pelheft Osterreich-Ungarn. 7. April 1917.
SLOVENEC, 3ne 26. septembra 1917i
stran Z
Vlada ponuja socialistom obsežne koncesije in je obljubila, da stori vse, da se izogne vojski pozimi. Radi bi dosegli, da bi socialistični voditelji preprečili splošno stavko.
Italijanski socialisti hočejo izsiliti mir.
Bern, 25. sept. (K. u.) Iz Rima poroča »N- T Ztircher Zeitung«: Socialisti so od-la 3 nastopili proti vojski, tako je rekel neki socialistični mestni svetnik v turin-skem občinskem svetu in pristavil: Če delavci, ki zaslužijo vsak dan 20 do 30 lir in še več, ki so oproščeni aktivne službe, ki vejo, da postanejo brezposelni in se jim bo plača znatno znižala, če se vojska konča, grejo na cesto, da demonstrirajo na tak način proti vojski, kakor so to storili koncem avgusta v Turinu, je jasno, da so to storili iz političnih razlogov in ne, ker je hipno primanjkovalo kruha. Dopisnik pravi: Ta izjava odkrito kaže, da se socialisti poslužujejo vsakega sredstva, tudi odkrite vstaje, da izsilijo mir.
Razpuščena strokovna društva v zgornji Italiji.
> Geni, 25. sept. *Matin< poroča iz Rima: Z ozirom na vojno stanje so 18. t. m, razpustili v zgornji Italiji skoraj vsa strokovna društva.
Vojaška sodišča v zgornji Italiji nadome-&	stili z vojnimi sodišči.
Lugano, 25. sept. Generalni poročnik Ragni je izdal odlok, s katerim razolaša, da je prevzel vojaško vrhovno poveljstvo ▼ provincah Turin, Alessandrija, Genova in Piacenza, Vojaška sodišča so nadomestili z vojnimi sodišči. Vojaško poveljstvo je prevzelo vodstvo javne varnostne službe.
M Avstrije in Nemčije.
Italijanski glasovi o noti Avstrije in Nemčije.
Iz Lugana poročajo o naslednjih glasovih v italijanskem časopisju:
»Popolo d' Italia« ne najde v avstro-ogrskem in nemškem odgovoru nobenega približanja na potu do miru. Zato zahteva, naj se da beseda topovom, ki bodo iz očividno utrujenih osrednjih velesil izpre-šali vse željene pogoje. »Stampa« meni, da bo papež svoja prizadevanja nadaljeval.
Katoliški listi soglasno pišejo, da osrednji velesili še nista izrekli svoje zadnje besede. »Osservatore Romano« nanaša, da sta osrednji velesili pripravljeni, da se pogajata za mir na podlagi papeževe note in da privolita tudi v to, da se medsebojno vrnejo zasedena ozemlja in se odpovesta odškodninam.
Angleško časopisje o avstrijskem in nemškem odgovoru.
Reuterjev urad poroča: r >Daily News« pravijo, da je nemška nota velikega pomena. Prva vojaška država na svetu se javno izreka za to, naj v bodočih mednarodnih spornih vprašanjih nc rešuje sila, nego razsodišče. S tem je cesar priznal, da sc v vojni vojaška ideja niti v deželi svojega izvora ne more držati. Bomo videli, ako nas jc to približalo miru. Pred vsem treba opustošenja meča popraviti. Morda se bo Michaelis jasnejše izjavil.
»Times« pišejo, da sta se noti, ki sta bili preje drugače stestavljeni, pod vtisom padca Rige docela predelali. V notah ni nobenega znamenja, da bi se bili osrednji velesili približali pogojem zaveznikov. Mirovna pogajanja so nemogoča, dokler ima sovražnik zasedeno zavezniško ozem-lje.
»Morningpost« pravi, da je nemška nota tako polna hinavščina, da mora napraviti na papeža vtis prikritega zasme-ba. Avstroogrska nota je še »vzpodbud-nejša.« Ni drugega izhoda, nego nadaljevati vojno do skrajnosti.
»Daily Telegraph« je mnenja, da odgovor nikakor ni zadovoljiv. Miru ne more biti tako dolgo, dokler nemški narod ne bo v položaju jamčiti, da moremo cesarju zaupati. Gotove točke v odgovoru se glase nadepolno.
Francoski listi o odgovoru osrednjih velesil papežu.
Kakor je videti iz raznih namigov, je bilo francosko časopisje že pred objavlje-njem obeh not sv, očetu obveščeno o njih .vsebini:
»Petit Parisien« piše, da se jc Nemčija izognila jasnemu odgovoru glede vojnih ciljev pod pritiskom nove militarične stranke »Vaterlandspartei«, ki dela iz vseh sil na to, da diskreditira parlament oziroma njegovo miroljubno večino v trenutku, ko zahteva del nemškega naroda obnovitve političnega življenja in ko stavi predsednik Wilson to izpremembo kot mirovni pogoj. List zaključuje: »Nemška vojaška stranka zbira v tem trenutku svo-je moči k zadnjemu silnemu naporu. Ali bo zmagala? Za nas ni nobenega vprašanja, ki bi bilo tako važno, kakor je to: Saj je z njim najstrožje zvezano vprašanje, če naj se vojna in rešitev svetovnega spora podaljša v brezkrajnost,*
»Journal des Debats« sodi spričo okolnosti, da sta Dunaj in Berlin odposlala vsak svojo noto, da vladi glede vojnih ciljev ne soglašata, V avstro-ogrski monarhiji, pravi, vse iskreno želi miru, izvzemši mažarsko oligarhijo. Odkar je cesar Karel zasedel prestol, je dobra volja za sporazum očita. V Nemčiji ni tadeo. On-di n. pr. celo zmernejši krogi še vedno žele nekak protektorat nad Belgijo.
»Temps« se glede Belgije sploh noče spuščati v razpravo in pravi, da s pruskim militarizmom sploh ni mogoče skleniti miru, pa naj svoje vojaške cilje zavije v to ali drugo diplomatično formulo.
V »Humanitč« piše Renaudel o »zvezi narodov« in zaključuje: NemSki narod naj sprejme zvezo narodov, nemški narod naj pove, da je pripravljen sprejeti pogoje, ki jih bo določila pravičnost narodov. Potem bodo zavezniki, kakor je rekel Ribot, pripravljeni, da se začno pogajati, Še nikdar ni bilo morda jasnejše nego sedaj, da imata osrednji velesili konec vojne v svojih rokah.«
Lloyd George mora odgovoriti čez 14 dni.
Rotterdam, 25. septembra. Uradni »Manchester Guardian« izjavlja: Na nemško noto oora L!oyd George odgovoriti. V bodočih 14 dneh se mora položaj pojasniti.
Izpopolnitev not rrrednjih velesil, Budimpešta, 25. sept. »Az Est« javlja iz Lugano: Vatikanski krogi pričakujejo, da bosta osrednji velesili izpopolnili svoji mirovni noti.
Velikansko delavsko gibanje v Amerik!.
»Lokalanzeiger« poroča: Število na zapadni obali Amerike stavkujočih industrijskih delavcev je naraslo na 180.000. Stavkajo vsi ladjedelci, železolivarji, kovinski in transportni delavci, kurjači in velik del pomorščakov. Plovba je deloma ustavljena, delo v ladjedelnicah popolnoma počiva. Delavci prirejajo velike demonstracije; v San Franciscu so linčali več kitajskih stavkolomcev. Wilson si namerava menda preskrbeti zakonsko predlogo za stanje poostrenega varstva nad celim ozemljem Tihega oceana. V Was-hingtonu se je pečal s položajem izreden ministrski svet.
Napafl na Anglijo.
Berlin, 25. sept. Veliki glavni stan:
Naši letalci so sinoči napadli Anglijo. Bombe so metali na vojaške stavbe in skladišča v osrčju Londona, na Dover, Southampto Chatham in Sheerness. Učinek so značili po,žari. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. Tudi Diinkirchen so napadli z bombami.
Sovražnik je izgubil 13 letal. Nadporočnik Schleich je priboril 22. in 23., poročnik Wiisthoff 21. zračno zmago.
Rotterdam, 25. sept. Uradno poročajo Angleži, da je bilo ob zadnjem napadu na London ubitih 6, nevarno ranjenih pa 24 oseb.
Mlja v vojski.
Turško uradno poročilo, Carigrad, 24. sept. Uradno: Sinajsko bojišče: Na desnem krilu so s topovi močnejše streljali.
Kavkaško pozorišče: V odseku na desnem krilu so vrgli z ognjem sovražnika, ki je poizkušal presenetljivo z dvema stotni-jama napasti.
Peti don llanHersie Bilke.
Angleži niso izvajali velikih napadov. Nemško topništvo je tu in tam celo prisililo angleške baterije, da so morale utihniti. Pehota se je bojevala le na vzhodnem bregu Moze, a vsled svojih velikih izgub v prejšnjih bojih sovražnik ni mogel močno in enotno napadati.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 25. sept. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Naše topništvo je krepko izvedlo boj s sovražnimi baterijami; doseglo je, da je na flanderskem bojišču znatno sovražni ogenj ponehaval. Posameznim močnim ognjenim navalom so sledili mali napadi Angležev.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Pri Aisne in v Champagni so od časa do časa močnejše streljali, poizvedovale! so se borili; ujeli smo več sovražnikov in zaplenili blago.
Na vzhodnem bregu Moze so se bili med cesto Vacherauville-Haumontom in Maucourtom so s topovi živahno streljali; razvili so se tudi kraini pehotni boji.
Naše čete so iztrgale južno od Beaumonta Francozom jarke v širini 400 m; držale so jih proti več protisunkom.
V gozda Chaume so se razvili ljuti po-bližnji boji, ki položaja niso izprememlL
Popolnoma je uspel pri Bezonvauxu sunek v sovražne črte. Skupno smo vzeli Francozom nad 350 ujetnikov.
Ponoči je vpadel naskakovalni oddelek pri Malancourtu v sovražno postojanko. Vrnil se je z nekaterimi ujetniki.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 25. sept. zvečer. Veliki glavni stan:
Na Flandrskem so streljali z menjajo-čo se močjo.
Krajni boji pehote na cesti Menin-Ypern so izpadli ugodno za nas.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Nova razvrstitev čet v Franciji.
% Curih, 25. sept. Švicarski listi poročajo s francoske meje, da so v zadnjih dneh za angleško - francosko črto zelo preminijali čete. Pripraviti se moramo na nove boje.
Boji na Balkann.
Dunaj, 25. septembra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Lastne čete so napadle zasedeno gorsko višino, na kateri so se ustalile med drugim francoske čete. Višino smo vzeli in odbili sovražni napad.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. Uradno:
V Albaniji uspešne borbe s četami.
Načelnik generalnega štaba.
Bolgarsko uradno poročilo.
24. sept, Macedonska fronta. Na Peristeri planini živahen artiljerijski ogenj. Bolgarska poizvedovalna krdela so vrgla naprej potisnjene sovražne oddelke nazaj in se vrnila z več puškami in drugim vojnim blagom. Vzhodno od Černe in v moglenski okolici mestoma živahnejši ogenj. Razgnali smo poizvedovalne oddelke. Južno od Dojrana nekaj topovskih strelov. Na ostali fronti slaboten motilni ogenj.
Rumunska fronta. Proti Tulceji razdiralni ogenj sovražnikov, pri Isacceji in Galcu zmeren topovski ogenj.
Angleško poročilo.
23. septembra. Tekom tedna so izvedla naša letala uspešne polete z bombami nad Puljevo, Kapo in Oglular, severnoza-padno od Dojrana, in druge kraje. Na strumski fronti je naša konjenica pregnala sovražni oddelek iz Kumlija, 10 milj se-vernozapadno od Seresa. Sovražna arti-Ijerija je bila nekoliko bolj delavna nego običajno, posebno na dojranski fronti.
Rnsija v vojski.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. Uradno:
Mestoma boji na predpoljih.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 25. Veliki glavni stan:
Nobenih večjih borb.
Prvi generalni kvartirni mojster: p 1. L u d en d o r f f.
Na vzhodnem pozorišču.
Dunaj, 25. sept. (K. u.) Vojni tiskovni stan; Brezuspešni sovražni napadi s streljanjem, Na predpolju so se bili le boji s patruljami.
Rusko uradno poročilo.
24. sept. V smeri proti Rigi so podvzeli naši oddelki ofenzivo južno od ceste, ki vodi v Pskov, Z bojem so zasedli odsek sovražnih postojank na bojni črti Scilcemak (eno vrsto severnovzhodno od Spitaly) Tiamerman. Izgube Nemcev so bile težke, na bojišču so pustili 400 mrličev.
Strahovlada v Odesi.
Berlin, 26. sept. »B. Z. am Mittag« javlja: »Utro Rossij« javlja, da gospodari v Odesi 40.000 zločincev, proti katerim vlada odločno nastopa.
Izpraznitev Petrograda.
Budimpešta, 25. »Az Est« javlja preko Kodanja iz Haparande: Rusko notranje ministrstvo odločno izpraznuje Petrograd. Mestni arhiv so že premestili.
Državni zbor.
Državni zbor se je zopet sestal. V ospredju včerajšnjega zasedanja je stal dr. pl. Seidlerjcv programatičen govor. Ministrski predsednik je veliko govoril. Napovedal je premembo ustave in izvedbo narodne avtonomije v okvirju sedaj obstoječih kronovin na podlagi tvorbe okrožij. Izpovedal se je javno za dualizem in proti deklaracijam Jugoslovanskega kluba in Češkega svaza. Pač pa ne dovoli prikiopit-ve Dalmacije kroni sv. Štefana. Ministrskemu predsedniku je ploskala samo nemška nacionalna zveza.
Stev. 220
t S —« '	—	»	*
t i h hi j i Jasno pa je, da bodo Jugoslovani napovedali dr. pl. Seidlerju in njegovi vladi najostrejši boj. S včerajšnjo izjavo ministrskega predsednika so pretrgani med nami m vlado vsi mostovi.
Dogodek dneva je bila tudi zadeva Bufival. Poleg poslanca Klofača je prišel v zbornico tudi njegov ožji tovariš BuFival, ki je bil pomiloščen, a je po mnenju zborničnega predsednika izgubil svoj mandat. Večina zbornice pa zastopa stališče, da je bil Burival kot član stalnega socialnozavarovalnega odseka imun in je bila njegova obsodba kršenje imunitete, Radi tega je še poslanec in ima pravico do dijet. Zbornica je presekala ta vozel na ta način, da je obljubila rešiti tekom 14 dni zadevo ugašenih poslaniških mandatov« Vsled tega je Grafenauerjeva zadeva zopet na dnevnem redu.
• * •
Dunaj, 25. sept. (K. u.) Zbornica M je zopet sestala. Udeležba je bila malodane polnoštevilna (z izjemo nekaterih jugoslovanskih poslancev iz ožjega vojnega ozemlja). Navzoč je bil tudi poslanec K1 o f a & Sedeža umrlih poslancev Stahla in Dam« ma sta bila okrašena z venci.
V svojem otvoritvenem govoru je ome-njal predsednik dr. GroB med živahnim ploskanjem osvoboditev vzhodne Galicije in Bukovine. Istotak(% enajsto soško bitko, kjer smo junaško odbili sovražno premoS in tako — upajmo da za vedno — zaprli sovražniku vrata v Trst. Predsednik upa« da bodo ti uspehi pokrepili pri sovražnika razumevanje za resnični vojni položaj in za mirovne namene centralnih držav in da tako pridemo bližje tako zaželjenemu častnemu miru. Predsednik prosi pooblastil«, da odpošlje cesarju b priliki uspehov naših čet najudanejše čestitke zbornice. (Živahno pritrjevanje in plbskanje.)
Nato govori predsednik v spomin umrlih poslancev Stahla in Damraa. Istotako izjavi, da je sporočil p priliki smrti bolgarske kraljice bolgarski vladi sožalje zbor« niče.
Dalje javi, da o poslanci dr. Gregfr^ rin, Masaryk, Diirich, Pitacco in Can-dussi prenehali biti člani zbornice, ker niso prišli na podlagi poziva v določenem
roku v zbornico.
Vlada je predložila sledeeč predloge: skrb za vzgojo, kazensko postopanje proti mladini ,glede uporabe gotovih vsot bla*-
f[ajn za sirote, razveljavljenje obsodb; daje računski zaključek državnega melioracijskega zaklada za leta 1913—1916. Finančni minister javlja, da predloži vladno predlogo glede finančnega zakona 1917/18, proračunski provizorij od 1. novembra 1917 do 30. aprila 1918, kakor tudi glavni računski zaključeš za leta 1914/15.
Program vlade.
Nato predstavi ministrski predsednik dr. pl. Seidler zbornici člane kabineta in obrazloži v daljšem govoru program vlade. Povdarja:
»Kabinet ne predstavlja več ▼ današnji sestavi samo stremljenja za zadovoljitev trenutnih dnevnih vprašanj. Skušal bo istočasno izpeljati veliko delo za gospodarsko, kulturno in politično obnovitev naše skupne avstrijske domovine. Program vlade je v prvi vrsti socialni in gospodarski. Upostaviti moramp zopet redni državni proračun, treba bo varčevati in dobiti nove vire dohodkov. Vlada bo predložila zakonski načrt za socialno zavarovanje, skrbela bo intenzivnejše za nastavljence, predložila bo zakonske načrte glede izobrazbe učiteljev, preskrbe vojakov, uredila bo vprašanje civilnih tehnikov, predložila bo posebni premogovni zakon (pritrjevanje) in druge predloge.
Glavno skrb pa bo posvetila vlada vprašanju prehrane. Dvigniti bo treba produkcijo in skrbeti bo treba za pametno razdelitev živil. Naš uspeh glede prehrane je odvisen od tega, če bo ljudstvo izvrševalo natančno tozadevne odredbe. Vlada bo posvetila svojo skrb uradništvu. Toda vedno hoče stati v zvezi s parlamentom. Zahvaljuje se delavstvu v zaledju.
Naša obrambna skupnost z deželami ogrske krone se je obnesla tudi ▼ gospodarskem oziru. Urad za prehrano bomo spremenili v samostojno ministrstvo za
!>rehrano. Izvesti hočemo tudi volitev de-egatov.
Glede prehoda iz vojnega gospodarstva v mirovne redne razmere smo ustanovili posebno ministrstvo za socialno preskrbo in ministrstvo za ljudsko zdravje. Urediti hočemo vprašanje valute, surovin. Izpeljati vodne in električne naprave ter preurediti agrarno politiko. Pri nadzorovanju central bo šla vlada roko v roki a parlamentom. Šolstvo bomo praktično preuredili, povečali število strokovnih šol in posvetili vso skrb vseučiliščam in drugim visokim šoiam. Storiii bomo vse, da odpravimo bedo med ljudskošolskim učitelj-stvom, dušnim pastirejm smo odredili dravinjske doklade.
Ustavna vprašanja.
Glede rešitve nagodbe z Ogrsko, pre-osnove trgovsko političnih zvez z inozemstvom, posebno z nemško državo stojim na ustavnem stališču. Vprašanje reiorae naše 'ustave sem sam sprožil v zbornici. Načelo enakopravnosti vseh narodov, ki je zajamčeno v osnovnih državnih zakonih, hočem korenito izvesti na. podlagi narodne avtonomije pri tem pa Varovati enotnost države. Temeljno smer za. to preureditev, kateri je pritrdil definitivni kabinet, bo predložil ustavnemu odseku. Glavno načelo te preureditve j« razdelitev okrožji za celo državo v okvir,u kronovin, upoštevajoč njihove posebnosti. (Pritrjevanje pri Nemcih, ugovori pri Slovanih.) Bojazen, ki se je pojavila na Ogrskem, da hočemo neposredno ali posredno vplivati na ogrske državnopravne razmere in posebno na du-alizem, je popolnoma brez podlage. Gleae razmerja med obema državnima polovicama stojimo trdno na tozadevnih državnih osnovnih zakonih in smatramo za to Dalmacijo za integralni del avstrijske polovice. Vlada stoji trdno in neomajno na. temelju avstrijske državne misli in zavrača vsa druga stremljenja od te ali one strani, lo kar hočemo je notranja utrditev države s sodelovanjem, vseh moči.
Steber zunanje politike pa. tvori seda) in vselej zvestobo nasproti našim zaveznikom. Kdor bi hotel to omajati, bi pomagal našim sovražnikom.
. Nato govori ministrski predsednik o mirovnem vprašanju, Povdarja, da stojimo mi in naši zavezniki na stališču miru na podlagi medsebojnega sporazuma. Omenja noto sv. očeta in naš odgovor. Našo domačo hišo bomo pa preuredili sami, bodočnosti Avstrije ne smemo upati od sovražnega inozemstva.
Ministrski predsednik zaključuje: Vroče si želimo tega notranjega miru, ker ne moremo več prenašati, da se cepijo naše sile v medsebojnem nacionalnem boju. Vsi, ki smo dobre volje, stremimo za tem, da bo tudi v političnem oziru izšla naša domovina iz težke preizkušnje svetovne vojne v vsakem oziru mocria in ne oslabljena. (Pritrjevanje in ploskanje pri Nemcih.)
Buriva!, Schauer.
Zasedanja se je udeležil tudi bivši češki poslanec Bufival, ki se je vsedel ta svoj prostor poleg poslanca-Klpfača. Nemci so ga opazili. Med govorom ministrskega predsednika so ga pozvali reditelji, naj zapusti dvorano. Posl. Stanek, Udržal m drugi češki poslanci so se pogajali z Buri* valom. Ko je dovršil ministrski predsednik svoj govor, je izjavil predsednik zbornice dr. Grofi: »Bivši poslanec Bufival je prišel v dvorano. (Posl. Stribrny zakliče: on je še poslanec.) Predsedništvo je proglasilo, da je njegov mandat ugasnil. Zato nima pravice sedeti v zbornici. (Medklici pri čeških radikalcih.) Zato ga poživljam, naj koj zapusti zbornico, da ne bo kriv javnega na-silstva. (Razburjenje pri čeških radikalcih.) Ker Bufival ne sledi mojemu pozivu, prekinjam sejo.
Pri seji načelnikov klubov se je dosegel kompromis na ta način, cla izjavi predsednik, da bo rešila zbornica v teku 14 dni Bufival o v slučaj in vse druge imunitetne slučaje. Šele na podlagi te izjave zapusti Bufival zbornico.
Nato poroča poročevalec dr. O i n e r o . jusličnih* predlogih, katere je spremenila gosposka zbornica. K besedi se oglasi ;u-štični minister dr. pl. Schauer. Zastopa stališče vlade, ki je isto kot stališče gosposke zbornice. Med njegovim govorom pride do burnih prizorov. Poslanci mu kličejo »Galgenminister«, desna'roka Hochen-burgerjeva, njegovo orodje, njegov zaščitnik itd. Posl. Seitz (nem. soc. dem.) mu očita, da išče spora s poslansko zbornico. Po izvajanjih poslanca Seitza in sklepnemu govoru poročevalca poslanca Oinerja sprejme zbornica pri glasovanju predloge justičnega odseka z dne 14. julija 1917, na podlagi katerih vztraja zbornica na svojih sklepih in se ne ukloni gosposki zbornici.
Predlog posl. Čajkovskega, naj se dovoli poslancem Markovu in Kuriloviču, da zopet izvršujejo svoj mandat, se izroči imunitetnemu odseku. Imunitetni odsek mora poročati zbornici tudi o drugih imunitetnih slučajih v teku 14 dni.
Predlog posl. Sterna, naj izostane ju-trajšnja seja zbornice radi judovskega praznika, se odkloni..
Prihodnja seja jutri, ob 11. uri dopoldne. Dnevni red: Prvo branje finančnih predlog, nadaljevanje današnjega dnevnega reda.
Interpelacije.
Dunaj, 25. sept. 1917.
V današnji seji poslanske zbornice je vložil posl. Gostinčar predlog za podporo pogorelcem v Gradišču pri Litiji.
Dalje predlog, da se uvrSte državni cestarji v status državnih, uslužbencev.
mterpeliral je notranjega ministra, ministra za javna dela in finančnega ministra, zakaj niso dobili državni cestarji dravinjskih doklad, ter železniškega ministra, 't se izplačajo tudi profesijonistom dramske doklade.
Posl. dr. R a vnihar glede izdajanja razsodb v slovenskem jeziku pri najvišjem sodnem dvoru. Posl. L u s o c k i (Poljsko kolo) je stavil predlog, naj se sestavi iz članov obeh zbornic stalni kontrolni odsek, ki bo nadzoroval vojno gospodarske organizacije in centrale.
Finančna postava.
Dunaj, 26. septembra,
Ob sklepu lista se nam iz poslanske zbornice poroča:
Finančni minister baron pl. Wimmer je predložil danes zbornici finančno predlogo in davčno postavo za upravno leto 1917—18, ki se je pričelo 1. julija 1917,
Proračun
se Ozira v izdatkih in dohodkih popolnoma na vse izredne razmere vojske in je sestavljen na temelju, da. se razmere v celem upravnem letu ne izpremene.
Vsi državni izdatki so proračunani z 22.169 milijoni kron; na trajne izdatke odpade od te vsote 5.360 milijonov kron, ostanek 16.800 milijonov kron pa na pre-hajalne izdatke.
Med trajne izdatke se proračunavajo obresti vseh dosedanjih vojnih posojil; ki znašajo 1.702 milijonov kron. V prehajal-nih izdatkih, ki jih izključno vojska povzroča, so proračunane sledeče postavke: prispevek. Avstrije po kvotnem ključu za mobilizirano oboroženo silo 12.000 milijonov kron, za po vojni oškodovane in za vojne begunce 338 milijonov kron, za podpore 3.432 milijonov kron, za splošne vojne pomožne ukrepe, posebno za prehrano najrevnejših ljudskih slojev 235 milijonov kron, za državne nastavljence, duhovnike in delavce državnih obratov na draginjskih dokiaclah 572 milijonov kron, končno za obnovitev raznih ozemelj brez državnega kreditnega jamstva 332 milijonov' kron.
Pokrije.
Državni dohodki so proračunjeni s 4.194 milijoni kron in sicer se proračunava 3.890 milijonov kron kot trajni dohodki, ostanek 304 milijone kron koe prehajalni dohodki, ki se pridobe v prvi vrsti pri davku na vojne dobičke. Djrektni davki se preračunavajo s 677 milijoni kron, carina s 102 milijoni kron, užitninski davek s 358 milijoni kron, pristojbine s 456 milijoni kron, monopoli s 649 milijoni kron, obrati z 1.560 milijoni kron. Ostanek 93 milijonov kron upajo dobiti z upravnimi dohodki.
Skoraj vsi državni dohodki so se zaradi številnih povišanj pomnožili; padli so le upravni dohodki v primeri z zadnjim mirovnim letom 1914, Na užitninske davke so omejitve industrije zelo neugodnb vplivale, ker so se surovine pridržale večinoma konsumu in pitanju živine. Znižali so se znatno dohodki monopolov, a zvišali so se tudi izdatki monopolnih obratov.
Primanjkljaj
trajne uprave znaša 1469 milijonov kron, primanjkljaj prehajalne uprave 16.506 milijonov kron; skupni primanjkljaj je torej preračunan s 17.975 milijoni kron.
Pokritje. — 18.090 milijonsko posojilo.
Da se pokrije primanjkljaj, zahteva vlada pooblastilo, da sme s posojili pokriti 18.000 milijonov kron; v tem. znesku se že zaračunava kreditno pooblastilo 6000 milijonov kron potom začasnega proračuna.
Finančna postava, prva, ki se predlaga poslanski zbornici in javnosti ž njo, odkar traja vojska, obsega tudi' natiskana pojasnila. Iz teh. pojasnil se razvidi, da so znašali čisti
vojni izdatki Avstrije v obliki prispevkov po ključu za mobilizirano oboroženo silo v prvih treh vojnih letih skupno 27.293 milijonov krosi. Na prvo leto vojske odpade 6.327 milijonov kron, na drugo leto 9,513 milijonov kron in na tretje leto 11,453 milijonov kron. Za tekoče četrto vojskino leto se zahteva kakor že povedano, 12,000 milijonov kron.
Finančna postava se pa tudi ozira na možnost, da se vojska prej konča, tako. da se bodo prispevki po ključu izdali povprečno v zneskih po eni dvanajstinki letne vsote.
Dne 30. junija 1917, ko se je končalo tretje vojno upravno leto, so znašale vsote dolgov, ki so nastali vsled vseh vojnih kreditnih operacij, skupno 41.257 milijonov kron. Šest vojnih posojil je pokrilo 23.229 milijonov kron, ostanek 18.028 milijonov kron se je pokril z drugimi posojilnimi načini in sicer so si izposodili pri banki za bankovce 8.680 milijonov kron, pri avstrijskih bankah in hranilnicah 6.943 milijonov kron in v inozemstvu 2.405 milijonov kron.
isiiil ei§:ci peizveiieje.
/■ia soškem pozorišču je pošiljal	r,o-
iviinik močne letalne skupine, ki so	po-i bvedovale daleč za našo bojno črto.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. Uradno:
Ob Soči je sovražnik močnejše streljal s topovi, tudi letalci so živahnejše na-
sior.vdi.
Načelnik generalnega štaba.
Boji z Italijani.
Dunaj, 25, septembra. (K. u.) Vojni tiskovni stan:
Včeraj so ob Soči Italijani sipali živahen motilni ogenj na naše postojanke v zaledju.in na jiohodna pota; mestoma, posebno na Banjški planoti so močnejše streljali, da bi presenetili. Težak motilni ogenj so sipali trajno tudi na goro Sv. Gabrijela.
Na Krnu smo zažgali lasten podkop. Sovražno postojanko smo močno poškodovali. Hrabri naši pehoti se je posrečilo, da je napredovala s postojanko do roba prostora udrtin. Takoj smo preprečili poizkus sovražnika, ki bi se bil rad ustalil v prosftdru udrtin,
Dva laška letalca
sta: se predvčerajšnjim pojavi'a nad okolico Kranja. Naši letalci so ju zapodili.
Za italijansko republiko.
Berlin, 24. sept. Z italijanske meje: Italijanski socijalisti hočejo z vsemi sredstvi strmoglaviti voino stranko. »Secolo« pravi, da hočejo socialist' mir in republiko.
Boji v Tripolisu.
Rim, 25. (K. u.) Agenzia Štefani poroča: Ljuto se je bilo 20. septembra neko italijansko krdelo s tripolitanskimi vstaši, ki so se po boju pri Agilahu zbrali južno od Tripolisa in se okrepili. Bojevali so se šest ur. Vstaše so Italijani vrgli- proti Azi-zralu; italijanske čete so uničile sovražni tabor in rezervne zaloge ovsa in zasledovale sovražnika. Čez nekaj ur so odkorakali Italijani nazaj v Zanzur,
Letali ipad! no Trsi.
»L' eco del Litorale« poroča, da so 24. t. m. proti 9. uri zvečer laške letalske bombe zopet padale na Trst. Ena je padla v okolici. Druga se je razletela na neki hiši v uiici R., prodrla streho in porušila spodaj ležeče stanovanje; nastali požar so gasilci takoj pogasili. Tretja bomba je zadela hiše v notranjem mestu; prodrla je skozi streho in tretje nadstropje v drugo, kjer je eksplodirala. Srečen slučaj je; hotel, da ni bilo nobene človeške žrtve; neka gospa, ki stanuje v tretjem nadstropju, je hitela s svojim lOmesečnim detetom v zavetje, a je padla v odprtino, ki jo je bila napravila bomba, ne da bi se bila znatno poškodovala ne sama ne dete. Četrta bomba je zadela hišo štev, 4 v ulici S., prebila streho in se razletela v stanovanju pod njo. Nastali ogenj so gasilci pogasili. Razen nekaj gmotne škode topot ni bilo nobenih žrtev.
1 meril!.
Uspehi podmorske vojske.
Berlin, 25. sept. Na uspehih podmorske vojske meseca avgusta, v katerem je bilo potopljenih 808.000 ton, gre posebna zasluga kapitanckim poročnikom Roseju, Gj;rlichu, Dickmannu, c. in kr. linijskemu ladjinemu poročniku vitezu pl, Trappu, kapica nekim poročnikom Marschallu, Viebe-gu, Neuselu kakor tudi pomorskim nadpo-ročhikom Saltzv/edtu, Loseju, Hovvaldtu in p!. Heydebrecku.
_______ Poiet pre!? o atlanskega oceana.
Iz Washington?. poročajo, da bodo laški letalci, ki sc seclaj mude v Ameriki, s Capronijevimi letali poizkušali polet preko oceana.
1, Um\
rAd bo vojska še tri leta trajala?
Včeraj smo, kakor tudi drugi listi, beležili vest iz Londona preko Baslja, da bo po sodbi sporazuma vojska trajala še tri leta. Take vesti se morajo presojati vedito zelo previdno. Sporazumu gre za to, da bi v naših deželah širil maloduš-nostan da prikrije veliki mirovni pokret v lastnih deželah. Mi se z velikimi koraki bližamo miru, to stoji., stoji tudi, da prihajajo. iz dežel sporazuma spravljivejši glasovi, kakršnih nismo bili še nedavno navajeni. Reči se pa seveda ne more, da se bo čez noč sklenil mir. Časopisje jc navezano na vesti iz raznih krogov, raznih strank, raznih struj. ln prav povsod, tako v naših kakor tudi v deželah sporazuma, so močni in vplivni tudi tisti krogi, ki se za vojsko navdušujejo, ker jim vojska ne-| se. Ti krogi seveda hujskajo na nadalje-! vanje vojske. Mirovno posredovanje sv. j očeta in noti Avstrije in Nemčije dovede i do miru, ki ga v Rusiji in Italiji s pestjo I zahtevajo, a se z njim sorijazniujejo vedno "■olj tudi Angleži in celo Francozi, V I ratkem bodo na svetovnem bojišču na-e topiti ve'i k i dogodki, k' bodo odločilni ' za mir.
V	Vatikanu se pričakuje mir pred novim
letom (?).
Rotterdam, 25. sept, »Daily Tele-graph« javlja: Sv, oče bo priložil noti osrednjih velesil, ko jo pošlje državam, nove, presenetljive predloge. V Vatikanu so prepričani, da se bo sklenil mir še pred novim letom. (»Daily Telegraph« izhaja v deželah sporazuma, če je pa dobro ali slabo poučen, seveda mi ne moremo pre< sojati. O. u.)
K-'
Mirovna reč v Angliji napreduje.
Amsterdam. Poročila nemških listov, da je Nemčija pripravljena obnoviti suve-reniteto Belgije, je v Angliji mirovno stran« ko zelo okrepilo.
Mirovni pokret bolševikov,
Stockholm, 25, Bolševiki so v izvršilnem odboru delavskega in vojaškega sveta predlagali, naj vlada uvede takoj mirovna pogajanja z osrednjima velesilama in naj Francijo in Anglijo odločno pritisne, da se pridružita mirovnim pogajanjem. Predlagajo, naj se sklene takoj premirje.
V	Petrogradu pritrjujejo predlogu in pri^ rejajo demonstracije za mir.
Črnov proti Korenskemu.
Lugcno, 25. sept. (K. u.) Agentura* Radio javlja iz Petrograda; Bivši minister Črnov, ki je prevzel vodstvo maksimali-stov v delavskem in vojaškem svetu, ne prikriva, da namerava strmoglaviti Kerenskega, kadar bodo okolnosti ugodne.
Preprečeni napad na delavski in vojaški svet.
Budimpešta, 25. »Az Est« javlja i t Stockholma: »Vjedomosti« javljajo: Delavci municijske tvornice v Schliisselbur-gu so spravili 40 pudov razstreliva v Petrograd, da bi pognali v zrak palačo delavskega in vojaškega sveta. Našli so 130. zabojev streliva.
Novi ultimat delavskega in vojaškega sveta začasni vladi. — Mirovni pokret v Rusiji.
Genf, 25. septembra. > Petit Journal^ javlja iz Petrograda: Vsled izgube na dvin-skem pozorišču je stavil delavski in vojaški svet nov ultimat vladi. Svet očividno dela na to, da se uvede glasovanje naroda in armade proti nadaljevanju vojske. Le če bi zavezniki iz drugih bojišč dosegli velike zmage, bi bil položaj Rusije resni.
Petrograd, 25. septembra. (K. u.) Agem tura: Zunanje ministrstvo izjavlja, da so govorice o mirovnih pogajanjih popolnoma napačni.	t
Berlin, 25. septembra. (K. u.) »Vos? sisehe Ztg.« poroča iz Londona: V Fjcanr ciji so pripravljeni, da bo morala Rusija kmalu pritisniti na svoje zaveznike, naj sklenejo mir ali ga bo pa morala 'a&md. skleniti.
1
Demokratičen posvet za mir.
Petrograd, 25. sept. (K. u.) Agentura*
Demokratičen posvet se je za en dan;od-godil, da lahko pridejo vsi udeleženci nanj.	n ' ,
Frankobrod, 25. sept. Demokratičen posvet so odgodili. Ne ve se še, če bo zboroval.
Posveti o Belgiji.
Berlin, 25, »Deutsche Zeitung« poro-. ča iz Monakova: Na kronskem svetu so se načelno dogovorili,, da če se dobi mir za Belgijo, izjavi o »desinteressementu« Belgije ničesar ne nasprotuje. Pričakujejo, da se pričao čez nekaj tednov oficijelna pogajanja z Anglijo, Nemški narodni, krogi, ki so o dogodkih za kulisami poučeni, ne upajo več na kanclerja. Prepričani so, da se v Kodansu že neobvezno pogajajo o mi-. ru. Pravijo tudi, da dr. Michaelis Litve, Kurskega in Suvonije ne namerava pridružiti Nemčiji, marveč ustanoviti iz njih samostojne države.
Razna poročit
Visoka odlikovanja.
Cesar je podelil: Veliki križ reda Sv. Štefana generalu konjiče princu Sachsen-Coburg in Gotha, vojvodi saškemu; Leopoldov red 1. razreda z vojno dekoracijo in meči podmaršalu Hugu pl. Habermann v priznanje uspešnega vodstva armadnega zbora pred sovražnikom.
Veleizdajalski s odni proces v Mostarju ustavljen.
Dunaj, 25. septembra. »Fremdenblatt«' poroča iz Sarajevega, da jc ustavilo tamoš-nje državnopravdništvo kazensko postopanje proti veleposestniku Gligorije Jefta-noviču in bivšemu predsedniku bosanskega sabora in županovemu namestniku v Mostam Vojišlavu Šola, ki sta bila v preiskavi vsled suma veleizdaje. Oba sta bila takoj izpuščena iz zapora.
Carja pošljejo v neko nevtralno
deželo.
Ruska vlada namerava cerji poslati v neko nevtralno deželo, kakor hitro njeni zavezniki in nevtralci priznnio republiko.
Znani nemški Ictaiec Voss
;e padci v zračnem boju. V zračnih bojih .< ie zmagal 48 krat.
Francoski framazonl
so na svoji seji dne 23. t. m. sklenili, naj se nastopi proti verski propagandi v armadi, dalje proti agitaciji, ki meša deželo in proti reakciji. Veliki orienf jc izjavil, da je Nemčija odgovorna za vojsko in da more le družba narodov zajamčiti mir. Al-zacija Lorena se mora vrniti Franciji, poravnati se mora škoda in ustanoviti mednarodno razsodišče.
Neuspehi Francozov v Maroku.. u Madrid, 24. sept. »Corres Espanol« poroča: Položaj Francozov v Maroku je zelo kritičen. Vstaški domačini so večkrat Francoze močno porazili.
5 Amerika namerava zasesti Kamčatko.
Kodanj, 24. sept. Berlingske Tidende poroča iz Haparande. Trcli se, da so Združene države predlagale ruski vladi, naj ji proda Kamčatko.
'Amerika prepovedala uvoz zlata na Špan-U!„	sko.
Newyork, 24. sept. Associated Press« favlja iz Washingtona: Zakladni urad je prepovedal izvoz zlata na Špansko.
Volitve na Švedskem. f Na Švedskem se te dni vrše volitve v idrugo zbornico. Do 22. t. m. jc bilo izvoljenih 44 konservativcev, 49 liberalcev in E74 socialnih demokratov.
Primorske novice.
Italijani gostje na hrvatskih ln slovenskih tleh. Pod naslovom »Malenkosti« piše nek dalmatinski Srb v »Hrvatsko Državo«: Zagrebu živi veliko število 'domačih Italijanov in italijanašev iz Trsta, /Istre, Reke in Zadra. Med njimi je tudi takih, ki so se svojedobno odlikovali« v najhujših napadih proti vsemu, kar je sploh slovansko, a posebno hrvatsko. IČasi so taki, da so morali iskati zavetja v Zagrebu. Nočemo kovati kapitala iz tuje nesreče, a dolžnost naša je, da opozorimo na razliko, ki se kaže pri tem med nami lin njimi: Mi barbari« ne izrabljamo nikjer možnosti maščevanja proti njim, do-£im so oni — na primer ob napovedi vojske Srbiji — znali izrabiti vsak moment, 'da v Trstu, Istri in Zadru ohlade svojo mržnjo proti vsemu, kar je slovansko. Nočemo generalizirati, ali demonstracije proti našim političnim aretirancem ob napovedi vojske v Trstu, Piranu, Rovinju, Pulju, Zadru itd., so -cdili politično izpostavljeni ljudje — inteligenti. V Pulju se je ob napovedi vojske napijalo smrii slovanst.va. [Večina istrskih političnih aretirancev mora zahvaliti svojo aretacijo tožbam svojih italijanskih nasprotnikov. Priznavamo, da je bilo tudi ljudi širšega vidika, a jako malo jih je bilo, a tudi ti niso imeli odločnosti, da bi sc uprli ti stroji.« — Tudi v Ljubljani, v Celju, v Mariboru in drugih mestih slovanskega juga živi sedaj mnogo zagrizenih italijanašev iz Primorja, toda nihče jim ne skrivi lasu. Slovenci kakor Nemci jih puščajo v miru in se ne razburjajo, če govorijo na ulici svojo blaženo !a-ščino. Pač pa so se oni razburjali in nas tepli, če smo v naših primorskih krajih rabili naš materni jezik. Čudno, niti naši mariborski Nemci se ne razburjajo nad laško govorico, slovenščina jim bolj smrdi.
Imenovanja na slovenskih mestnih ljudskih šolah v Trstu. Imenovani so bili z dnem 16. t. m. za definitivne šolske voditelje: Ciril Valentič za Skedenj, Fran Fonda za Rojan, Ferdinand pl. Klcinmayr za Katinaro, Josip Gorkič za Opčine in Rafael Kosovel za Bazovico. Dalje za defi-nitivne učitelje: Karel Cibic, Adolf Grob-ming (vpoklican), Milan Vouk (dodeljen kot provizoričen voditelj za šolo Padriče-Gropada) in Ferdinand Žagar. Za definitivne podučitelje: Ivan Culot, Albert Čok, Ladislav Požar in Karel Sancin (vsi vpoklicani). Za provizoričnega podučitelja: Albert Širok in za definitivne podučitelji-,ce: Ana Čok, Zora Eržen in Frida Šček.
Resnici na ljubo. »Slovenec« z dne 4. junija t. 1.^ je objavil poročilo o pogrebu pok. Ane Nemec iz Vrtojbe, ki je umrla v 'Auersthalu na Nižje Avstrijskem. Pri tem je poročevalec žaljivo omenil, da so jo pokopali kakor judinjo, pred določeno uro. Resnici na ljubo moramo omeniti: Pogreb se je vršil po tam običajnem obredu, brezplačno in ob določeni uri, kakor je bilo dogovorjeno. Res je, da je nekdo naprosil Igosp. župnika, naj pogreb preloži na poznejšo uro, toda to se je zgodilo še le takrat, ko so bili pogrebci in grobokopi že ina pokopališču in gosp. župnik s cerkvenimi strežniki za križem namenjen na pokopališče. Da so pokojno prenesli iz stanovanja v mrtvašnico, je to zahteval zdravnik iz zdravstvenih ozirov. — Sorodniki (pok. Ane, kakor tudi vsi v Auersthalu bivajoči begunci obžalujejo, da je brez Iijih krivde nekdo poslal napačen dopis. G. župnik naj bo zagotovljen, da ga naši jbegunci spoštujejo in so mu iz srca hva-iležni za (vso dobrohotnost in prijaznost, ki jo skazuje beguncem. Prosimo pa tudi, naj poročevalci poročajo le resnico in naj opustijo vsako nepotrebno žaljenje, ki je na£im ljudem le v škodo.
Iz Cerkna. (Zahvala.) Kakor jo bilo žo svoječasno objavljeno v časopisih, me jo dne 16. jau. 1916 -- ko sem sam bival daleč od doma v visokih tirolskih gorah v službi za domovino — doma zadela na dosedaj šo ne pojasnjen način grozna nesreča: pogorela mi jo hiša ter so v dimu zadušila cela moja draga družina: žena in 6 otrok. V veliko tolažbo mi jo bilo, da so se moji rojaki doma zavzeli za to, da so postavi ubogim žrtvam spomenik. Ta res krasni spomenik je bil postavljen pretočeni mesec t. 1. na pokopališču sv. Jerneja. Hvaležno so zahvaljujem vsem p. n. darovateljem; posebno zalivalo pa sem dolžan gospej Mici Bonačevi in gdč. Milki Mesarjevi, kateri sta blagovolili za spominek nabirati. — Apdrej Mažgon, črnovojnik.
Junaške smrti je padel dne 9. avgusta i. 1. pri Tereszeny, okraj Sereth, v Buko-vini, Štefan Kogoj, inf. polk i, i i> rojen 1898. leta, pristojen v Skrišče pri iolminu na Primorskem. Dopisnica je na razpolago pri Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38. I.
Deželna upravna komisija za Istro. Nekatere oddelke deželnih uradov preme-ste iz Poreča v Pazin. Odslej naj se vsa pošta, naslovljena na deželno upravno komisijo, naslovi na Pazin.
Javne tečaje za madjarščino bo z dovoljenjem cesarskega komisarja prirejal v Trstu za srednješolsko mladino in občinstvo učitelj de Koczy.
Vgoriški umobolnici v Kromerižu sta umrla Josip Jug iz Černice in Leopold Pahor iz Devina.
Kiileviiosi.
»Slovenski Učitelj«, 9. štev,, ima naslednjo vsebino: Pedagoška premišljevanja učitelja Samotarja (Konec), poročnik-nadučitelj Fr. Samec. — Ugled. P. Atana-zij Ausser. — Gospodova poslanica kate-hetom. A. Č. — Krenimo na nova pota. (Konec.) Nadučitelj J. Polak. — Pouk slaboumnih. Anica Lebar. — Višja državna obrtna šola v Ljubljani. — Katehetski vestnik: Pedag. tečaj v V/iirzburgu. — Preskušnja za katebete na meščanskih šolah. — Drobne opazke. —- Svetovni katekizem. —■. Izpraševanje vesti. — O duhovnem obhajilu etc. — Zgledi, uporabni za katehete. ■— Učiteljski vestnih: Stanje ljudskega šolstva na Kranjskem. — Učiteljska pragmatika. — Odlikovanja. —. Iz odborove seje Slomškove zveze. — Povišanje vojne podpore. — Častne službe slovenskega učiteljstva v Srbiji. — Smrtna kosa. — Imenovanja etc. — Raznoterosti: Pisma nadučitelja Fr. Silvestra iz ujetništva. — Pouk s pomočjo slik etc, — Slovstvo in glasba.
Dnevne novice.
-j- Ameršiki pisatelj o jugoslovanskem vprašanju. Severoameriški romanopisec Biberson piše v svoji reviji v članku »Kako bo po vojski«: Jugoslovani morajo dobiti svojo državo in sicer pod Habsburžani. Sveta naloga civiliziranega sveta je, da se tega plemenitega naroda, ne razcepi, ampak se mu priklopijo še tudi tisti kraji, ki so sedaj odtrgani od jugoslovanske zemlje, t. j. beneška Slovenija, slovenski kraji na Ogrskem itd. — Za jugoslovansko vprašanje se sedaj zanima ves svet.
+ Odlikovanja. Vitežki križec Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo jc dobil vojaški podintendant nekega armadnega zbora Karel Sernec. —• Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil pred sovražnikom padli poročnik 15. pp. Franc Turk. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil podpolkovnik 40. pp. Božidar Rak-telj. — Srebrni zaslužnikrižec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: rač. podčastnik 87. pp. Ivan Šuligoj, štabni og-njičar 4. trd. top. p. Josip Fajdiga in rač. podčastnik 4. top. p. Anton Štih. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil enol. prost, pešec 97, pp, En-gelbert Besednjak. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila pešec 97. pp. Jevček Josip in pešec 7. pp. Maier Jurij, —- V drugič je dobil bronasto hrabrostno svetinjo desetnik 3. pion. bat. Žigon Karel,
-j- Iz srednješolske službe. Profesor državne, gimnazije v Kranju Vinko Marinko iz Kranja je prideljen drugi državni gimnaziji v Ljubljani. — Suplenta državne gimnazije v Kranju Jožef Koletič in Peter Prosen sta prideljena in sicer Koletič drugi, Proden pa prvi državni gimnaziji v Ljubljani.
—	Kandidat za novega zagrebškega
župana je srednješolski profesor dr. Štefan Srkulj.
—	Odlikovan slovenski zdravnik.
Okrožni zdravnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor. dr. Franc Tiplič je bil odlikovan z vojnim križcem tretjega razreda za civilne zasluge.
Duhovniške vesti iz somboleljske škofije, Č, g. Vinko Kos, kaplan na Gradu, je
pozvan v vojaško službo. Na njegovo mesto pride č. g. Andraš Benden iz Beltiuec.
—	Hrabrostne svetinje za častnike.
Cesar je izdal naslednje povelje: Poznavajoč željo mnogih mojih vrlih častnikov, določam, da morejo zlato, potem srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda za posebno odlično osebno hrabrost dobiti tudi častniki; Podelitveno pravico pridržim sebi. Činov, ki so bili že z drugimi odlikovanji nagrajeni, ni predlagati v podelitev hrabrostnih svetinj. Za podjetja, v katerih se je častnik brezkoristno podal v nevarnost, da bi si zaslužil hrabrostno svetinjo, le-te ne bom priznal. Trak častnikom podeljenih hrabrostnih svetinj naj se opremi z mojo začetnico iz zlata, oziroma srebra. Hrabrostne svetinje za častnike naj se nosijo pred vojaškim zaslužnim križcem III. razreda. Svetinjske doklade častniki ne dobe.
Smrt za domovino. V Rumuniji je v neki bolnišnici umrl Alojzij Puh iz Žitnic. — Nagle smrti je umrl Simon Letonja iz Strelcev, ki je bil 34 mescev na bojišču. — Blizu Gorice je padel 20,. avgusta topničar Franc Likeb.
—	Skrivnostne tatvine, Iz Zg. Kašlja. Izredni časi prinesli so nam tudi izredne dogodke. Le malo se je čulo pri nas o tatvinah, sedaj pa so iste na, dnevnem redu. Ni še dolgo, ko je bilo ukradeno Mariji Perdan 14 kokoši ter ravnokar omlačena pšenica 12 mernikov. Pri Kamnarju je bila ukradena čebula z voza ter proso iz sušilnice. Pri Slekarju je bilo dne 23. t. m. ukradenih po noči 6 mernikov prosa z rjuhami vred iz skednja, dne 24. t. m. ponoči pa prešič Ivani Nemec iz svinjaka. Enaka tatvina se je zgodila tudi pri Mariji Sešek pred dvema meseci. Tatu ni mogoče dobiti, izvršile so se razne hišne preiskave toda brez uspeha. Značilno je, da so se tatvine zgodile le pri onih hišah, pri katerih mož ni doma.
—	Iz Ijudsl^ošolske službe. Nadučite-lju Antonu Vilfanu v Šmartnem pod Šmarno goro, jc dovoljen dopust za vodstvo zasebne ljudske šole č. o. salezijancev na Rakovniku. Ker je izstopil učitelj Maks Robausche, je imenovana za učiteljico na nemški zasebni ljudski šoli v Tržiču gospi-ca Ida Reitz. Potrjena je ravnateljica M. Salezija Kalan, zasebnega učiteljišča v Škofji Loki za vodstvo zunanje dekliške šole uršulink namesto umrle ravnateljice M. Ljudmile Bregar. — Iz Velikih Lašč v Loški Potok je premeščena učiteljica Stanislava Zupanec, začasna učiteljica v Velikih Laščah je postal izprašan učiteljski pripravnik Ivan Žužek; bivša začasna učiteljica v Loškem Potoku Josipina Ober-mann je postala suplentinja na deški ljudski šoli v Ribnici. Kandidatka Ivana Mi-helič je postala začasna učiteljica na ljudski šoli v Št. Vidu pri Ljubljani.
Dvojna mera. Pišejo nam: Ko sem se peljal h kadru, sem na celjskem kolodvoru izstopil in pri kolodvorski točajki naročil četrt vina. Računila mi ga je 1 K 20 vin. Takoj nato pride civilist in tudi'naroči četrt vina — nemško seveda —■ in glej, njemu ga je točajka računila samo 90 vinarjev, Istotam sem videl, da je kupil neki vojak od gospodične v točilnici škatlo napolnjenih cigaret (100) in plačal zanjo 12 kron. Odkod gospodičnam toliko tobaka? Al. Hočevar.
Za grižo je umrlo v Zagrebu pretekli teden 18, zbolelo pa 66 oseb.
Novi list v Osjeku. Hrv.-^rbska koalicija namerava pričeti izdajati v Osjeku svoj dnevnik.
Močan potres so občutili v soboto ob treh zjutraj v Zadru. Škode ni nobene.
—	Razpis učne službe. V kranjskem šolskem okraju se v stalno nameščenje in sicer le za ženske učne moči razpisuje učno mesto na dvorazredni ljudski šoli v Žabnici. Redno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom vložiti pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 20. oktobra 1917. Prosilke, ki v kranjski javni učiteljski službi še niso stalno nameščene, morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobne, za šolsko službo.
Omejitev dopisovanja z vojnimi ujetniki. Avstrijski Rdeči križ, oddelek za vojne ujetnike, naznanja: Kljub temu, da je na cenzurnem oddelku 7.a vojne ujetnike sedaj zaposlenih že nad 1500 oseb, ni več mogoče zmagovati ogromnega dela, in ravno tako bo pač tudi na cenzurah v sovražnih državah. Da se je delo tako naku-pičilo, so krivi tisti, ki kljub vsem opominom še vedno zlorabljajo dopisovalno možnost ter pisarijo dolga, drobno pisana pisma oziroma pošiljajo dopisnice vsak dan. Tako ne gre več dalje. Nabrali so se že ogromni zaostanki in cenzurni urad je prisiljen skrčiti dopisovanje z vojnimi ujetniki na ta način, da tekom meseca oktobra ne bo sprejemal pisem, razen v slučaju, da gre za pravne zadeve, pošiljatev listin, fotografij in podobno. Vsa druga pisma se bodo pošiljateljem vrnila ali pa uničila, na kar bodi občinstvo s tem opozorjeno.
Skrivnostoa smrt. Zrkovci: Mrtvo so našli dne 24. septembra zjutraj tukajšnjo kmetico Alojzijo Kokol, po domače Ba-
stičko. V nedeljo se je peljala k vinogradu na Radizel in na potu nazaj jo je doletela smrt. Ali so se konji splašili ali jc bila hudobna roka zraven,, sc šc nc ve.
— Smrtna kosa. Pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je umrla nadučiteljeva vdova Marija Šljanec roj. Mežnarič, stara 81 let.
Seznam k prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov dopuščenih vojnopoštnih uradov in etapnih poštnih uradov s številko: 2. 4, 11, 39, 49, 51, 55, 76, 95, 115, 117, 120, 136, 138, 142, 144, 147, 150, 153, 161, 166, 167, 168, 170, 171, 172, 176, 178, 180, 185, 188, 190, 193, 196, 197, 199, 203, 209, 211, 218, 220, 221, 223, 224, 229, 230, 232, 234, 235, 238, 239, 240, 243, 244, 245, 246, 247, 248, 249, 250, 252, 254, 255, 256, 257, 258, 259, 260, 261, 262, 263, 264, 265, 266, 267, 272, 274, 276, 277, 282, 283, 284, 285, 286, 287, 288, 289, 290, 292, 294, 295, 297, 298, 299, 307, 316, 324, 332, 333, 335, 338, 340, 341, 342, 343, 345, 346,>347, 348, 349, 354, 362, 363, 364, 365, 366, 367, 369, 372, 376, 379, 380, 385, 386, 387, 388, 390, 392, 393, 394, 395, 399, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 407, 408, 409, 410, 4,1.1, 412, 413, 418, 421, 423. 426, 427, 428, 431, 432, 437, 43S, 441, 442,.443, 444, 445, 446, 447, 448, 44?, 450, 453, 454, 455, 456, 457, 458, 459, 461, 4.62, 500, 509, 510, 511, 512, 514, 516, 517,. 519. 520, 522, 524, 526, 527, 528, 600, 600, 608, 611, 612, 613, 620, 622, 623, 624, 625, 627, 631, 633, 634, 639, 640, 641, 644, 645, 649. in mornariški vojnopoštni urad Pulj. 2. Enako so dovoljeni zasebni vojnopoštni zavitki na vojnopoštne številke oziroma etapne poštne številke s pristavkom n. pr. z dodatno rimsko številko ali črko, kakor: »vojnopoštni urad 5/111., vojnopoštai urad 76/r« i. t. d., če je glavna številka (arabska vojnopoštna ali etapna poštna številka) po gorenji točki i. dopuščena k prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je za-naprej dopuščen pod obstoječimi pogoji na vojnopoštne urade in etapne poštne urade s številko, ki so navedeni v tem seznamu v točki 1„ kpkor tudi na one vojnopoštne naslove, ki odgovarjajo določbam seznama pod točko 2. Na vse droge vojnopoštne in etapne številke, ki ne spadajo pod. točko 1. in 2. seznama, zasebni vojnopoštni zavitki ta čas niso dovoljeni. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov na etapne poštne urade s krajevno označbo v zasedenem ozemlju ostane v dosedanjem obsegu nespremenjen.
Iz kiuiiov io odsekov državnega znoro.
Jugoslovanski klub.
Dunaj, 25. septembra. Seja Jugoslo« vansk^ga kluba, ki je bila določena za danes, se je preložila vsled tega, ker ni prispela večina jugoslovanskih poslancev iz vojnega ozemlja na Dunaj, za poznejši Čas.
Poljsko kolo,
Dunaj, 25. septembra. V današnji seji Poljskega kola je dobil pri volitvi predsednika posl. dr. L a z a r s k i 25 glasov, 10 glasov posl. dr, D a s z y n s k i. Poljska ljudska stranka se je vzdržala volitev. Oddanih je bilo 25 praznih glasovnic. Dr. La-zarski je izjavil, da ne sprejme izvolitve, pač pa bo vodil predsedniške posle do definitivne rešitve predsedniškega vprašanja. Poslanec dr. Diamand, naj se preošnuje Poljsko kolo v zvezo strank.
Vojno gospodarstvo in prehrana.
Dunaj, 24. septembra.
V" seji komisije, sestoječe iz pododse-kov za vojno gospodarstvo in za preživljanje ter iz zastopnikov gosposke zbornice, se je razpravljalo v četrtek, dne 20. septembra o centrali za krmila. Ob tej priliki je posegel v razpravo tudi poslanec Go-stinear ter je obrazložil, koliko trpi naš kmet glede rekviriranja sena. Zahteval je, da vlada kmetom nadomesti rekvirirano seno po isti ceni, kakor je moral kmet seno oddati. V teh razmerah se mora misliti, da sc uniči živinoreja, zato je nujna pomoč potrebna. Pritoževal se je tudi, da je vlada zapostavila naše zadružništvo glede oddaje krmil. Zadružništvo, v katerem je prihodnost kmetskega stanu, mora vlada upoštevati. Dalje je zahteval, naj se razmere pomanjkanja raznih krmil na Kranjskem in v drugih južnih deželah upoštevajo. Določi na jse tozadevna potrebna množina.
Za mir.
Dunaj, 25. sept. Poslanec lieumann in tovariši so stavili predlog, naj se izvoli 52članski odsek, ki bo pospeševal mirovno stremljenje na podlagi medsebojnega sporazumljenja.
Proti cenzuri.
Dunaj, 25. sept, Med poslance je uiio razdeljeno poročilo tiskovnega odseka za odpravo politične cenzure, oročcvalec poslanec Zenker poživlja v poročilu vlado, naj politično cenzuro takoj odpravi in iavi predloge za zakonito ureditev vojaške cenzure med vojno.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 25. sept. Za predsednika desnice gosposke zbornice je izvoljen bivši deželni maršal Češke princ Ferdinand pl. Lobkovic. Za prvega podpredsednika grof Goluchowski, za drugega pa grof Walters-kirchen.
Lliiiillanske novice.
Ij Dobrodelni shod, ki se vrši jutri, sc prične s sv. mašo, ki jo opravi presvetli gospod knezoškof ob 8. uri v cerkvi Jezusovega Srca. Zborovanje samo se bo pričelo po končanem cerkvenem govoru, to je nekaj po 9. uri v Rokodelskem domu. Opoldne se seveda prekine in se popoldne nadaljuje ob 3. uri. — Ker z dežele zaradi oviranega prometa ni pričakovati mnogo udeležbe, zato se tem bolj vabi ljubljansko občinstvo vseh slojev, da pokaže svoje zanimanje, sočutje in dejansko ljubezen do ubogih žrtev, vojske z obilno udeležbo pri tem veleaktualnem shodu.
lj Koncert komorne pevke Gertrude Foertel in virtuozinje na klavirju Lissy
Hammerl v deželnem gledališču v četrtek dne 27. septembra 1917 ob pol 9. uri zvečer. Spored: 1. Fr. Schubert: Pesem: a) Slišal sera žuborenje potoka, b) Ti si mir. c) Se poje na vodi. R. Schumann: d) Pomladanska noč. — 2. F. Chopin: a) Etude v E-dur. b) Berceuse. c) Valček v E-mol, vse tri točke na klavir. — 3. F. Puccini: a) Molitev iz opere »Tosca«. b) Arija iz opere: »Madamme Buterfly«. — II. del. 4 A, Mozart: a) Arija Pamine iz opere: »Čarobna piščalka«, b) Arija »Nova radost — nova bolest« iz opere »Figarova svatba«. — 5. Rachmaninow: a) Praelude. Scriabine: b) Nokturno — za levo roko (na posebno željo). Alfred Griinfeld: c) Gavotte capri-ce, zadnje tri točke na klavir. — 6. G. Ros-sini: Arija iz opere: »Brivec seviljski«. — Predprodaja vstopnic od danes naprej pri blagajni deželnega gledališča danes od 4. popoldne do pol 9, zvečer.
Ij Nova nakazila za mast. Krušne komisije bodo oddajale v četrtek, dne 27. t. m. popoldne od 2. do 5. ure stalna nakazila za mast, ki jih je izdala mestna aprovizacija, da omogoči z njimi lažje in sistema-tičnejše razdeljevanje maščobe. Mestna aprovizacija bo razdeljevala na ta nakazila odslej dalje redno maščobo. Tega razdeljevanja bo deležno vse prebivalstvo, noben sloj ne bo izvzet. Vsi okraji pridejo vedno v istem redu na vrsto. Razdelitev za vsak okraj bo vsakokrat pravočasno objavljena v časopisih.
lj Umrl je v Ljubljani železničar Franc Iglič, star 64 let.
lj Tukajšnji bančni zavodi so sklenili z ozirom na pomanjkanje premoga in potrebno varčnost z razsvetljavo premembo uradnih ur in določili iste od 1. oktobra t. 1. do nadaljnega od pol 9. do pol 1.
lj Požar v »Narodnem domu«. Včeraj zvečer je pričelo goreti v kleti »Narodnega doma«, kjer je bilo shranjenega sedem železniških voz premoga v vojaške namene. Vsled hitrega nastopa ljubljanske prostovoljne požarne brambe in nanovo ustanovljene garnizijske požarne brambe se je posrečilo požar hitro omejiti in zadušiti. Požar je nastal najbrž vsled tega, ker se je premog vžgal sam ali pa ga je povzročil kratek stik. Gospodje generalni majol pl. Sternberger in etapni štacijski poveljnik pl. Kleinschrodt kakor tudi predsednik gasilnega društva dež. poslanec Turk so bili takoj na mestu in so vodili gašenje.
lj Špeh na nova nakazila za mast za I. okraj, Stranke, stanujoče v prvem okraju, prejmejo špeh v petek dne 28. t. m. na Poljanski cesti št. 15. Od 8. do 9. dopoldne pridejo na vrsto številke 1 do 150, od pol 9. do 9. št. 150 do 300, od 9. do pol 10. št. 300 do 450, od pol 10. do 10. št. 450 do 600, od 10. do pol 11. št. 600 do 750, od pol 11. do 11. št. 750 do 900, od 11, do pol 12. št. 900 do 1050, od pol 12. do 12. št. 1050 do konca. Stranke naj prinesejo s seboj nakazila za mast, ki jih je izdala mestna aprovizacija, in poleg tega mesečne maščobne izkaznice. Vsaka oseba dobi četrt kilograma. Kilogram stane 9 kron.
lj Čebula. Stranke, stanujoče v devetem okraju, dobe čebulo v aprovizacijskem skladišču na Dunajski cesti v petek dne 28. t. m. popoldne na rodbinske izkaznice. Čebulo prično deliti ob 2. uri popoldne, vsaka oseba dobi 1 kg, kg stane 1 K 80 v.
lj Krompir. Strankam, ki se zglašu-jejo v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti št. 13 radi krompirja, bodisi da imajo nakazila za premlo oseb, bodisi, d od krušnih komisij sploh nipo dobile nakazil, naznanjamo, da odpade zglaševanje v četrtek 27. t. m. in v petek 28. t m., ker bodo imele ta dva dneva tozadevne izpiske krušne komisije. Stranke drugega okraja, ki bi se morale zglaševati v Četrtek, naj se zglase v soboto dne 29. t. m., stranke tret-I Jega okraja, ki bi se morale zglaševati v petek, naj se zglase v ponedeljek, dne 1. oktobra.
lj Meso na rumene izkaznice B. Mestna aprovizacija bo razdeljevala v četrtek, dne 27. septembra 1917 popoldne v cerkvi sv. Jožefa med struanke, ki imajo rumene izkaznice B meso. Določen je tale red: Od 2. do pol 3. ure štev. 1 do 200, od pel 3. do 3. ure štev. 200 do 400, od 3. do pol 4. ure štev, 400 d o600, od pol 4. ure do 4. ure štev. 600 do 800, od 4. do pol 5, ure štev. 800 do 1000, od pol 5. do 5. ure štev. 1000 do 1200, od 5, do pol 6, ure štev. 1200 do 1400, od pol 6. do 6, ure štev. 1400 do 1600, od 6. do pol 7. ure štev, 1600 do konca. Ena oseba dobi četrt kilograma, dve osebi pol kilograma, tri do štiri osebe tri četrt kilograma, pet do šest oseb en kilogram, 7 do 8 oseb en in četrt kilograma, več kot osem oseb en in pol kilograma, Kilogram stane 2 kroni. Prinesite seboj zanesljivo drobiž in držite se določenega reda. Otrok pod deset let ne pošiljajte po meso,
lj Krušne komisije za Ljubljano in Sp. Šiško bodo uradovale v četrtek popoldne od 2, do pol 6, ure ter v petek in soboto od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo sledeče izkaznice; 1, V četrtek, dne 27. septembra od 2. do pol 6. ure popoldne izkaznice za maščobo. 2. V petek, dne 28, septembra od 8. ure dopoldne do 1. ure popoldne izkaznice za petrolej. 3. V soboto, dne 29. septembra od 8. ure dopoldne do 1. ure popoldne izkaznice za kruh iu sladkor.
lj Krušne komisije za občine Vič, Moste in Zgornjo Šiško bodo uradovale in sicer: za občino Vič v petek in soboto in za občino Moste ter Zgornjo Šiško le v soboto. Izdajale se bodo le krušne in sladkorne izkaznice, Občina Vič, Zgornja Šiška in Moste ne dobe novih izkaznic za maščobo ter petrolej, ker se te izkaznice izdajajo le za mesto Ljubljana in Spodnja Šiška.
lj Izkaznice za petrolej se bodo izdajale le pri krušnih komisijah. Kdor ne pride h krušni komisiji, ne dobi izkaznice za petrolej, ker se pri magistratu ne bodo več izdajale. 1, Eno izkaznico za petrolej dobi vsaka v Ljubljani ali v Spodnji Šiški stanujoča rodbina, ki nima v svojem stanovanju ne električne in ne plinove luči, 2. Drugo izkaznico za petrolej dobe vsi samostojni obrtniki, ki izvršujejo svojo obrt na svojem stanovanju ali v posebni delavnici, in ki nimajo ne električne in ne plinove luči v delavnici. Med obrtnike pa ni prištevati le čevljarje, krojače i. t, d., temveč tudi one, ki izdelujejo, pripravljajo ali prodajajo živila, n. pr. peki, gostilne, krčme, prodajalne z živili i. t, d. Kdor hoče imeti še drugo izkaznico, mora predložiti komisiji obrtni list ali koncesijo, ter podati izjavo, da nima ne električne ne plinove luči. 3. Posestniki hlevov za govejo živino ali konje imajo tudi pravico do druge izkaznice, ako predlože komisiji posestni list, 4, S a m c i dobe eno izkaznico le, če spadajo med obrtnike, navedene pod štev. 2. 5. Prodajalne, ki ne prodajajo živil in pa pisarne ter drugi obrti, ki se izvršujejo na prostem (stavbeniki), ne dobe druge izkaznice za petrolej, 6. Prejemnice za petrolej se bodo iz dajale na magistratu le tovarniškim podjetjem, zavodom, bolnicam ter javnim uradom, vsi dru gi naj ne hodijo po nepotrebnem na magistrat, ker ne bodo dobili ne prejemnic, ne kart za petrolej, 7, Kdor rabi petrolej za druge s vrhe kakor za razsvetljavo (to so razni obrti, ki rabijo petrolej za kurjavo) ali kdor rabi mesečno nad 50 litrov petro-1 e j a , naj vloži svojo prošnjo za petrolej na ministrstvo, oddelek za mineralno olje, V tej prošnji je odgovoriti na vca vprašanja, ki so bila zadnjič objavljena. To prošnjo pa je predložiti mestnemu magistratu v potrdilo.
Dar. Namesto venca na krsto umrle blage gospe Terezije Močnik v Ljubljani, je darovala gospa Roza Janda, soproga c. kr, rudniškega svetnika v Ljubljani 20 K za vdove in sirote na soški fronti padlih junakov c. in kr, pehotnega polka »Cesarjevič« štev. 17.
Gospodarske Heielke.
Ustanove za vpokojene, podpore potrebne železničarje. Dohodki naslednjih ustanov za vpokojene, podpore potrebne železničarje so razpisani: »Avstrijski železniški podporni sklad, Moritz baron Ko-nigsWarterjeva ustanova, ustanova za železniške invalide, Ferdinand Linderjeva in S. Hahnova ustanova le za uradniške vdove, Friedrich Avgust Birkova ustanova za vdove po prožnih preglednikih in čuvajih, Josip Dorrekova ustanova, Franc Rics-nerjeva ustanova za vdove po čuvajih, Eli-zabetna ustanova za uradniške vdove in Basie Koturova ustanova za vdove po sprevodnikih. Prošnje je vlagati najkasneje do 10. oktobra pri istem predstojništvu, kateremu je bil prosilec pred vpokojilvijo dodeljen, ter morajo nositi župnikovo in županovo potrdilo o ubožnosti.
Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani naznanja, da je dobilo pravkar od »Zveze čebelarskih društev« obvestilo, da dobi društvo 240 stotov sladkorja, da pa urad za ljudsko prehrano še dozdaj ni nakazal sladkorni centrali od c. kr. poljedelskega ministrstva dovoljenega sladkorja, ki z zavlačevanjem nosi sedaj vso odgovornost za nepregledno škodo čebelarstvu, Zato je malo upanja, da bodo čebelarji dobili pravočasno sladkor za jesensko pitanje. Tudi glede cene še ni ničesar znanega, Opozarjamo, da se naročila za sladkor sprejemajo le do 1. oktobra t, 1 .
Nakup divjega kostanja in želoda. Po zadnji ministrski odredbi je izročen ves ta nakup letos edino le Deželnemu mestu za krmila V Ljubljani, ki bo prevzemalo suh kostanj in želod po svojih zaupnikih, ki se morajo izkazati z uradnim pooblastilom. Za suho prvovrstno blago se bo plačevalo na bližnji železniški postaji in sicer za 100 kilogramov kostanja 30 kron in za 100 kilogramov želoda 70 kron. Do prevzema morajo stranke skrbeti za suho in zračno spravilo. Ker je letos dosti tega pridelka, naj ga upravičenci pridno nabirajo in ponudijo imenovanemu mestu.
Nakup resja. Deželno mesto za krmila v Ljubljani kupuje letos tudi gozdno reso (vresje) in plačuje 100 kilogramov suhe rese po 10 kron. Reso je rezati 3 prste od tal (5 centimetrov), da ni preveč lesnata in vezati v šope (butarice), da se lažje naklada in prevaža. Ker je sedaj še prav ugoden čas za spravljanje in sušenje rese, naj se resa pridno nabira in oddaja Deželnemu mestu za krmila, ki jo bo prevzemalo po svojih zaupnikih. Nabrane množine je priglašati sproti imenovanemu uradu v Ljubljani,
Sladkorno vprašanje. Vest, da se bo sladkor podražil in da se bo znižala količina za posamezno osebo, je vzbudila med gospodinjami pravi strah. Podražitev naj bi že bila, ampak pritrgati ljudem še ta bori kilogram sladkorja na mesec, to pa res presega vse meje. Vsaka gospodinja mora že sedaj skrajno štediti s sladkorjem, da ž njim vsaj za silo izhaja, a s čim naj osladi revno »kavo« potem, ako se dosedanja količina še zniža, s čim naj nadomesti kavo, ki je popolnoma grenke pač ni mogoče vživati. Ali se tu res ne da pomagati?
Uravnava mletja. Izšel je clancs ukaz deželnega predsednika o uravnavi mletja za lastno potrebo podjetnikov kmetijskih obratov potrebnih množin žita. Podrobnosti priobčimo jutri.
Radi pomanjkanja stanovanj na Dunaju razmotrivajo v mestni hiši vprašanje, da se izženejo iz mesta osebe, ki so se začasno naselile tamkaj radi vživanja veliko-mestnega življenja in raznih temnih kupčij.
Izkaznica za perilo se nam obeča. V najkrajšem času zaplenijo vse perilo (telesno, posteljno, namizno itd.) in nato dobimo nabavne liste za perilo.
Ruska vlada za zmernost. Provizorič-na ruska vlada je zapovedala, da se mora vse zaloge alkohola in spirituoz spremeniti v kis ali ogljenokislinasto vodo, ki vsebuje samo 1 l/j odstotka alkohola.
Umetno usnje za pete so iznašli na Švedskem, Pete iz umetnega usnja bodo za 30 do 40 odstotkov cenejše nego iz pravega usnja, razen tega mnogo trpežnejše, ker bodo iz enega kosa. V ostalem se ne bodo v nobenem oziru razločevale od usnjenih peta.
Šolske skrbnice so začeli nastavljati po mestih na Nemškem, Skrbnice bodo posredovalni člen med materjo in šolo. Kot skrbnice pridejo v poštev učiteljice na gospodinjsko-obrtnih šolah.
Klavirji na Ogrskem, ki so veljali v mirnem času 800 do 1000 K, veljajo sedaj do 8000 K. Tudi s klavirji se že vrši verižna kupčija.
Za pol milijona različnega blaga ukradli in razpečali so iz skladišč ogrske rečne in pomorske družbe v Budimpešti skladiščnik Edvard Riedl, nadsprevodnik mestne železnice Maks Pollak in agent Holfmart.
Poštne pošiljatve, ki vsebujejo hitro pokvarljive stvari, naj se vselej pošiljajo pod označbo »Nujno« (Dringend), za kar znaša pristojbina 1 K 20 vin. Označba »ekspres« nima na prevoz pošiljatve iz oddajnega kraja na določeno mesto nobenega vpliva, marveč le zagotavlja, da bo končni poštni urad pošiljatev stranki nemudoma dostavil.
Žemlje na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da bo prehranjevalni minister zopet dovolil, da bodo smeli izdelovati peki — žemlje.
Mleko za Reko. V kratkem času prične dobivati Reka dnevno po 4000 1 mleka iz Ogrske. Liter tega mleka bo stal menda 1 K 20 v.
Tihotapstvo pšenice in moke v Bosno. Hrvatski listi poročajo: Tihotapstvo pšenice in moke v Bosno presega že vse meje. Poznavalci razmer pripovedujejo, da ulihotapijo železničarji čez Savo dnevno ! po več železniških voz moke in pšenice.
Nakaznice na tobak vpeljejo v Bosni 1 'n Hercegovini.
Izvoz kemijskih produktov v Curih.
Neka kot zaupna označena tvrdka v Cu-rihu je pripravljena glede nabave kemijskih produktov in pripadajočih predmetov stopiti v zvezo z avstrijskimi tvrdka-mi, Tvrdke, ki se za to interesirajo, naj to sporoče trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani,
Kolekovanje vlog v zadevi aproviza-cije. C. kr. urad za prehrano opozarja, da morajo vse vloge strank v zadevi aprovi-zacije kolekovane biti in da je c. kr. finančno ministrstvo v nekem konkretnem slučaju z noto z dne 22. avgusta 1917, št 78.591 c, kr, uradu za prehrano naznanilo, da morajo vloge zasebnikov za dovoljenje dobave pšenične moke za svojo osebo v smislu T. P, 43. lit, a/Z, 2 zakona z dne 13. decembra 1862, drž, zak, št. 89 s kolekom za 1 K, oziroma, če so bile vložene po 30. septembru 1916, v smislu § 9 lit c) cesarske naredbe z dne 28. avgusta 1916, drž, zak. št. 281, s kolekom za 2 K za vsako polo kolekovane biti, pri tem ko so zdravniška spričevala kot priloge tem prošnjam po tarifu P 117 lit. u) brezpogojno koleka prosta.
Proti paroplovnemu trustu. Inženir Josip Lazzarus je predložil vojnemu ministrstvu spomenico, v kateri opozarja na trust paroplovnih družb, ki bo skušal po vojni voznino zvišati do skrajnih mej, vsled česar se bo vse blago močno podražilo. Treba bi bilo pravočasno misliti na proti-sredstva. V to svrho naj bi se ustanovilo paroplovno društvo, ki bi ne pristopilo trustu, marveč bi stalo pod neposredno ob* lastjo vojnega ministrtsva. Le tako bi bilo mogoče napraviti nasip proti izkoriščeval-. nim namenom paroplovnega kartela.
Reforme v hotelih, Deputacija avi strijskega hotelirskega društva je bila te dni pri prehranjevalnem ministru in ga je prosila za naklonitev živil in premoga, da se more obrat v hotelih nadaljevati. O tem je sama stavila naslednje predloge za prištednjo: Jedilni list se skrči na enotno kosilo po stalnih cenah, ki se ravnajo po činu hotelov. Enotno kosilo sme sestajati iz juhe, ene mesne jedi s prikuho in ene sladke jedi. Hotelska vodstva se zavežejo, da osebam, ki imajo stalno bivališče v do-tičnem kraju, ne bodo dajala hrane, ra« zen v izrednih razmerah, ki jih potrdi oblast, Točilnice, čajnice, glasbene prireditve, kričeča reklama, razkošna okrasja, eksotični vratarji itd. se za čas vojne odpravijo.
Italijanom primanjkuje žita in volne.
Lugano, 25. septembra, (K, u.) Italijansko časopisje poziva Italijane, naj varčujejo z žitom, ker ne more sporazum pokriti 109 milijonov stotov žita, ki ga potrebuje, Dalje primanjkuje volne v Italiji in v Franciji, ki jo severna Amerika n? more dobavljati.
Po sveto.
Vrnitev iz Rusije. Uradno se poroča: Iz Rusije sc morejo sedaj vrniti brez omejitve števila: Vsi moški pod 16 let stari in nad 501etni moški, ki so bili od začetka vojne pridržani v deželi, dalje vse moške osebe med 16, in 50. letom, ako njih zdravstveno stanje odgovarja določbam glede zamenjave vojnih ujetnikov; končno vse žene in dekleta, katerekoli starosti. Glede drugih oseb je polom dogovorov mogoče doseči zamenjavo. Vse to velja tudi za av-stro-ogrske in ruske državljane, ki so bili tekom vejne kot talci ali pregnanci odvedeni v Rusijo. Vlada bo vse storila, da se ti dogovori čimpreje izvrše.
Velik požar je divjal v Boryslavu. Zgo* relo je okolu 200 hiš, 50 velikih trgovin in štiri zasebna skledišča. Skoro ves trgovski del mesta je uničen. Škodeje deset mi< ljonov kron.
Ustrelil se je v Vel. Varadinu, kjer je opravljal vojaško službo, ravnatelj reške tvrdke D. Kemeny, Samuel Springher. Zapustil je ženo in tri otroke,
V Bukovini poslujejo zopet: za navadni pisemski poštni promet poštni urad We-renezanka, za pisemski poštni in denarni promet v celem obsegu in za promet z zavitki v omejenem obsegu poštni uradi: Brodina, Seletin in Straža.
Griža na Dunaju se še vedno širi. Pretekli teden je bilo na Dunaju na griži bolnih 262 oseb, za 72 oseb več kot prejšnji teden.
Poseben tabor za jetične vojne ujetnike v Rusiji so priredili v Lesnem pri Petrogradu. Tu čakajo avstro-ogrski ujetniki na zamenjavo. Kakor je zvedel avstrijski Rdeči križ, leži tabor sredi velikih smrekovih gozdov ter ima lepe in dobre barake.
s evenska voiflSka pismo.
6. Vojak piše sosedovim domu. — »V začetku mojega pisanja Vas vse skupaj lepo pozdravim in Vam želim ljubo zdravje, kakor sem jaz, hvala Bogu, in se zahvaljujem za karto, katero sem prejel z veseljem. Jaz iz srca želim, da bi Vas mo-
sgjzame v najem.
Ponudbe naj se pošiljajo na
m. Mini, Sp. »a, CM a cesta a 33.
Učinek granate laškega letalca v Trstu.
gel še zdrave obiskati, kakor sem Vas zdrave pustil. Vreme imamo zdaj slabo, sneg in dež in tudi plazovi gredo; žalostne čase smo učakali. Mislim, kako je bilo prej. Vsaka jed je bila burna in zdaj se je predelalo. Jaz včasih spat ne morem in premišliujem, kako je prej bilo in je zdaj in mi pride na misel, da bi skorai bilo podobno izgubljenemu sinu in zdaj bi se obrnili k Bogu in prosili, da bi nas storil za hlapce. Prej smo hoteli biti vsi gospodi. Zdaj sklenem moje slabo pisanje in Vas še enkrat iz srca pozdravim. Z Bogom.«
7.	»Dragi prijatelj. Jaz pnmem svinčnik, pišem en par besedi, Vas pozdravim in pogriiBam in pa ali je res, da ste gospodinjo pokopali. In pa 6 ali 7 metrov je globoko v Schiitzengraben in baraka v snegu, me je strah noter biti. In je pa zdaj v Zeitunge prišlo, da je en Jud za 4 miljone blaga skril na stran in kateri zdaj profit storijo, tisti so štrafani in veliko reči se godi. En lep Gruss.«
8.	»Draga sestra. Sprejmi mnogo pozdravov od mene. Ti naznanim, da sem jaz zdrav in tako želim tudi Tebi, kar si želiš od Boga. In me vprašaš naj Ti povem, kedo Ti je pisal. Saj veš, kako je pri vojakih. Na pisma ne deni nikdar več naslova Tvojega, ker tukaj kadar pride pošta in mene ni zraven, pa drugi vzamejo naslove od deklet, potem pa pišejo, nekteri prav klamfarsko, ker tukaj imajo čas pisat. Če ga ne poznaš, niti enkrat mu ne odpiši. Zdaj Te lepo pozdravim. Z Bogom.« C A
Išče'o se. Josip Gorup, I. R. 97, S. A. Kodolič-Keller, Zg. Radgona, Štajersko, išče svojo ženo Nežo Gorup iz Lokovca štev. 87 ali pa lokovskega župana Martina Leban. — Marija Kumar, Trst, ulica Giuliani štev. 16, išče družino Kragelj iz Bače štev. 15.
Begunci občine Trnovo pri Gorici se poživljajo, da naznanijo takoj svoj natančen naslov (bivališče) podpisanemu. Istočasno naj upošljejo natančen in vesten popis (inventar) premičnin, katere so pustili na svojem domu. Resničnost navedenega v popisu naj potrdite 2 zanesljivi priči. Prepis popisa naj si vsak obdrži za lastno rabo. — Črnuče pri Ljubljani, pošta Ježica. Fran Leban, občinski tajnik.
Darovi ze pogorelce na KorosKi Bell
Zbirke župnij: Radoljica 628 K, Kranj 131'30, Begunje 657, Bela peč 60, frančiškanska župnija Ljubljana 71, Brezovica 120, Šenturška gora 60, Krka 250, Sveti Gregor 150, Mošnje 100, Kamna gorica 90, Postojna 100, Begunje 81'70, Dovje 300, Trstenik 125, Javorje pri Poljanah 70, Dobrava pri Kropi 80'64, Sv. Jakob ob Savi 105, Ihan 100, Šmarije 442, Studenice pri Polčanah 10, Leskovica 80, Št. Vid nad Ljubljano 500, Zasip in Dobrava 260, Brez-nica 480, Selca 320, Besnica 150, Zagorje na Krasu 2160, Št. Lambert 138'92, Rateče 66, frančiškanska žuonija Ljubljana 45, Blagovica 30, Lesce 190, Podbrezje 140, Duplje 20, Stara Loka 410, Sv. Lenart nad Škofjo Loko 150, Srednja vas v Bohinju 650. Trebnje 130, Bukovšica 23, Sočrga na Primorskem 50, Movraž pri Buzetu 50, Boh. Bela 150, Domžale 100. Preloka 50, Rudnik 50, Škofja Loka 150 K.
Druge zbirke: štab. zdravnik dr, Pol-laco, Bled, 374 K, gospa Sza!ay, Bled, 340'50, gospa Karla Štuc in gdč. Jožefa Lu-kan, Javornik, 518'20, Kati Fiala in osobje v Idriji 33, Vinko Majdič, Kranj, 79'90, Jurij Turk, fin. nadstražnik, Brioni, 70, Mar. družba Kranj 900, Lucija Orehek, Vodmat, 25, neimenovana kongregacija, Ljub em, 40 K, samostan Magd., Studenice pri Polčanah, 20, vodstvo uršu1. samosc. Škofja Loka 103" 19, stavbenik Kren 126 90, Fr. Verweger, grašč. oskrbnik, Javornik, 27 K 84 v., zbirka v truž'co sredi vosi 98'87.
Darovi po 50 K: Jakob Jan, župan, Gorje, Jan. Piber, žunnik in dež. poslanec, Gorje, hranilnica v Gorjah, kmet. društvo v Gorjah, Ivan Lavrenčič, kanonik in dekan, Kamnik, Hugo Forti, Dobrava, Matij?. K ~ : r. stolni dekan, Ljubljana, Jožefa Šink. svedarija, Kranj, neimenovan v Bistrici, Jakob Fatur, kaplan v Radoljici, hranilni-
Zatekla
2444 (2)
(Nerazstreljena granata poleg naslanjača.)
ca v Dobrači, Fr. Vavpetič, kaplan, Št. Vid nad Ljubljano, Ernest Terstenjak, prof., Inomost, Jernej Štele, vinotržec, Spodnja Šiška, hranilnica v Horjulu, kmet. društvo v Horjulu, Miha Omahen mL, trgovec, Višnja gora, gospa Mici Lorenz, Javornik, J. Meršolj, župnik, Reteče, Ign. Hrovat, pos. Jesenice, hranilnica v Št. Vidu nad Ljublj., dr. Fr. Jere, prof. v Št. Vidu, Marija Peselj, trg., Ajdovščina,
Različne vsote: Pokljukar Janez, Gorje, 20 K, Kunstelj Jak., Gorje, 10, Dežman Lovro, Gorje, 10, Pretnar Jak., 4, Žumer Dom., Gorje, 3, Vidic Jan. 2, Pakler Jan. 1, neimenovan iz Dobrave 10, msgr. Tomo Zupan 20, gospa Luiza Lukman, Ljubljana, 40, dr. Gregor Pečjak, prof., 30, J. Vrhov-nik, župnik, Ljubljana, 20, Val. Sitar, župnik, 10, Ivan Burja, Boh, Bela, 20, dr. J. Marinko, prof. v pok., 20, Rihteršič J. 1 K 40 v., Ferjan Janez, Javornik, 3, J. Zupan, prof. v pok., Dun. Novo mesto, 70, J. Fried-rich, Ljubljana, 5, Fani Birtič, Laverca, 20, Anton Hafner, kaplan v Žužemberku, 10, dr. Iv. Svetina, c. kr. prof., 20, neimenovan železničar 11, Dolenec Ciril, ravnatelj, Ljubljana, 20, Aleks. Martelanc, župnik, Prosjek, 10, Janko Baje, naduč., Št. Vid nad Ljubljano, 30, Jožef Judež, c. kr. stražmo-šter, 30, neimenovan iz Sopotnice 30, Ivan Stanovnik, posestnik, Horjul, 20, spravnina Marije Šimenc, posest, iz Dolševka, 40, Jožef Hafner, gostiln., Trata, 10, Vilko Pra-protnik, c. kr. ofic., Ljubljana, 10, Stankr Brinšek, Feldbach, Štajer., 10, B. Biudek stavb, svetnik, Kranj, 10, A. Kopač, postaj, načelnik, Grahovo, 10, A. Brezovnik, Voj-nik pri Celju, 5, Fr. Korčič, nadsvetnik, Sarajevo, 40, Franja Widmajer, Ljubljana, 10 K 20 v., N. Stazinski, župnik v pok., Primskovo, 6, Fr. Sejanec, naduč. v pok., Št. Andraž v Slov. gor., 10, Janez Miklav-čič, župnik, Zavratec, 15 K, Fr. Kovač, Lipa pri Vrbi, 3 K 40 v., Jož. Golmajer, župnik, Vače, 20, dr. I. Knific, prof., Št. Vid n. Ljublj., 20, Fr. Vovko, župnik, Št. Peter, 20, Ign. Kutnar, župnik v pok., Čatež, 10, Fatur, Rakek, 6, Rud. Zupan, Javornik, 20, Ant. Jezeršek, Vrhnika, 10, Fr, Berlec, stražmošter, Kandija, 2 K 10 v., Iv. Slavec, nadpor., 20 K, Franc Pisslinger, tov. uradnik, Javornik, 20 K, M. Humek, sadjarski učitelj, 6, Pavel Perko, župnik, Selca, 10, Jakob Širaj, kaplan v Polju, 20, spravnina Marije Narobe iz Predoselj 10, neimenovan vojak iz Štaj. 20, Jožef Bambič, župnik, Preloka, 30, Jožef Kržišnik, prof., Št. Vid, 20, gdč. Mici Žagar, Dovje, 27 K.
Obleko so poslale gospe in gospodične: Marija Lustig in Ter. Prešern iz Begunj, Ter. Jereb in Marija Leveč iz Preske, J. Friedrich, Ljubljana, Mar. družba Jesenice, Lucija Orehek, Vodmat, Apolonija Bahar, Ljubljana, Katinka Hafner in Katinka Su-šnik, Škofja Loka, Marija Lenger, Žiri, Katarina Koprivnik, Celovec, Marija Osana, Ljubljana, baronica Rechbach,. Bled.
Usmiljenke iz Begunj so poslale živež. Skupaj 24.216 K 66 v. Tisočera zahvala in Bog povrni!
Naročajte nabftke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K P80, za dame K 1"50, za otroke K V20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupa . Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v L-jubliani.
Pri haerorrhoidah s krvavitvami v debelem črevesu, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca, omotici, nagnenju k bljuvanju in bolečinah pri odvajanju vode prinese raba naravne .,l'ranz-Josef"- grenčice v mnogih slučajih ozdravljenje, vselej pa prijetno •olajšanje.
se je okrog Malegospojnice v okolici Rakeka psica bralca, čisto rujave barve z belima lisama pod vratom in koncem košatega repa. Poseben znak pohabljena zadnja noga - Kdor ve za to psico, naj sporoči proti dobri nagradi na naslov JanKO Čepon, šol. vo:lja v Mostah pri Ljubljani.
Kupijo se sSare, <£©*>ro ©hran^ne
C STRE
Naslov povo upravništvo pod št. 2546.
Kresno posestvo
It«l fi&rsmjsiM:!)'-
radi nastalih razmer. - Vprašanja pod »A.B. 1.« na upravo tega lista. 2447 (2)
Knfl se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih
olupkov ftTiaSs!: Si ša&fllte
vsako posebej, po 2 K in dobro pesušono
preigftisis hrnSeEi i K la&fflSft
po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Franc Ko.i v Ljub! ani.
Kupim ali vzamem u
A <3?
aa Kranjskem ali na Sp. štajerskem. Ponudbe se prosi na upravo lista pod šifro »Hiša«.
• i* *

se sprejmeta takoj.
Modni snlon MARIJA GOTZL,Ljubljana Židovska ulica štev. 8.
V oko'ici Kranja ste naprodaj
9
večja s podom in vrtom, manjša pripravna za penzijonista. Natančne podatke daje Marijana Lokar, Hupa 8, p liranj.	2243
nove in stare §|§!p| vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovik zamaškov.
Išče se priden, zanesljiv 2416
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiHimiiiMiiiiiiiiiiiiiiu
Oglasiti se jo Dunajska cesta štev. 68.

Srbesico, 9ilafe
odstrani prav naglo dr. Flescli-a' izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K l-60, veliki K 3 — porcijaza rodbino I< 9-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatom Henu, Ljubljana Marijin trg.1032
s staro pnevmatiko se poceni proda. M. Tavčar, kavarna Vospernig (pri Vi-rantu) Sv. Jakoba trg.	2445
Išče se takoj
2443
v sredini mesta
meblovana soba
Ponudbe na upravo lista pod šifro Soba.
se rafslisno
Prijazne ponudbe na četovodjo Bnss-a, šola za invalide v Ljubljani. 2442 (2)
Deklica, stara 15 let,
iz poštene družine, želi vstopiti kot
v kako trgovino, najraje s hrano in stanovanjem, tudi na deželi. Naslov pri upravi lista pod štev. 2448.
se zelo ugodno, popolna, izboruo ohranjena, lepa
za malo specerijsko trgovino;
tudi se odda
strol zu izttaii e iss'eniii za u\m
Ogleda se lahko in pojasnila dajo pri tvrdki
So. E. HiarsisaMis siasl. Hag. TsmažiC,
za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2354
mlado zaraščen, ali posestvo, obstoječe iz njiv, travnikov in gozda, s hišo in gospodarskimi poslopji, blizu železnice najrajši s trgovsko hišo kje na Dolenjskem ali na Štajerskem. Ponudbe se prosi na upravništvo lista pod Trgovec št. 2422.
n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljufeifjsreš, Marije Terezije cesta H 2/99 -
|§l|f sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska nezejodaa in jamslvena zavarovanja.
Javen zavod. Absoutna varnost. Nizke premije, flajuodnejsi pogoji za vojno zavarovanje.
Stanje zavarovanega Uapi ala K 175 00.\0Q0 — Stanje garancijskih fondov »i 55,000.000 -Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnine prosto
Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.	1831
1
e
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove slorže, sploh vse deželne in gozdne pr' Ike, kakor tudi vinske sode in vse vrste p; >nih vreč kuni vsako množino po naivnih cenah velc!rgov?na Anton Kolenc, CeSje.	isr,t <!>
za izdelovanje drv, kakor tudi gotova drva, se kupi po visoki ceni na Kranjskem, ne predaleč od železniške postaje.
Vzante se tudi velja

na
tm.

sfeiBiS5#Bsciii€a ipsje
Ponudbe: Ljubljana - poštni predal 151.	2440 (5)
Odgovorni urednik Mihael Moškerc