Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm SA ATAH L f .1 3L/. J in alili, poslale II. gruppo - I.P.1.70% i1* s«, ?;;jKA«fcA n«. '»U s ^‘‘••00,!0 SKA GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI i-w.............. Lelo XX - N. 19 (421) Udine, 15. novembra 1969 NAROČNINA: Za Italijo: polletna 700 lir -- Biaata AHTEN Tudi cesta na Ivanac med turističnimi še ena cesta čedadskega turističnega področja je bila vključena v načrt, kjer bo dežela izvedla več del; to je cesta, ki vodi na Ivanac in poteka po teritoriju komuna Ahten, Fojda in Tavo-rjana. Ivanac, ki je visok 1178 metrov, je zares lepa in s travo in grmičevjem poraščena gora, s katere se uživa prav lep razgled čez Nadiško dolino, le cesta je v slabem stanju, ko bo pa urejena, se bo tudi tu mogel razviti turizem, saj turisti že sedaj zahajajo semkaj zelo radi. •MMMMIIMIIIMHIMtMMIIN REZIJA Hud gozdni požar v Ravenci Ogenj, ki se je razvil iz do danes še neznanih vzrokov v okolici Ravence, je uničil več kot 20 hektarjev gozda, kjer so rasle debele bukve, smreke in druge vrste drevja. Gašenje je bilo zelo težavno, ker je pihal veter in šele ko so poklicali na pomoč več sto vojakov in gasilce iz Tolmeča, so ga ustavili, da ni zajel še širšega področja, škode je za več kot 20 milijonov lir. uiiiiiiiiiiiiiiinmiitiiitiiiiiiiiiiiiiimiMMiiiiuiiiiiiiii IZ TERSKE DOLINE Konzorcij za zaščito lokalnih vin Prejšnji teden so se sestali v Kuji nad Cento vinogradniki tega področja, da so razpravljali o potrebi ustanovitve konzorcija, ki ho ščitil lokalna vina. Se stanka se je udeležilo kakšnih 50 ljudi, med temi tudi odbornik za kmetijstvo Pao-loni, dr. Angelo Puicher, geom. Sello in drugi. Konzorcij, ki bo obsegal «pedemontano» od Buttrija do Cente, bodo ustanovili še letos in bo imel sedež v Čedadu. Cvetje združuje ljudi in narode v vseh plemenitih željah! Sporočamo cenjenim TRGOVSKO PODJETJE »i® icarne FXPORT - IMPORT bralcem, da posreduje naše podjetje cvetlične darilne pošiljke z dostavo na dom v katerem koli kraju Jugoslavije. Tesno sodelujemo s slično službo v Italiji t.j. «TELEFLO-RO», kjer lahko naročate omenjena darila za svoje drage v Jugoslaviji. H VELEBLAGOVNICA umuhhm LJUBLJANA mii HIMPHQSL — priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo; za tuje kupce je v hiši menjalnica. Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA Ljubljana, Tomšičeva ul. 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova ul. 7 BLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva ul. 1/a Obisk na Vršnem pri Kobaridu Gregorčičeva rojstna hiša-muzej Ponovno srečanje e Pepco Gregorčičevo, pranečakinjo «goriškega slavčka», je bilo, kot vedno, prisrčno in zanimivo. Kajti spet smo začutili tisto njeno globoko spoštovanje in privrženost do svojega velikega sorodnika, s katerima kot oskrbnica in tolmač življenja in dela velikega pesnika skrbi tako za hišo-mu-zej kot za to, da obiskovalcem, in teh ni malo, razloži in pojasni vse, kar je v zvezi z Gregorčičevim imenom. Tako smo torej spet prestopili obnovljeni prag hiše na Vršnem, ki je postala zdaj ne samo kulturen, temveč tudi zgodovinski spomenik naše Primorske. Podoba Gregorčičeve rojstne hiše se je od njegovega rojstva sem bistveno spreminjala in spremenila. Ob pesnikovem rojstvu je bila hiša namreč pritlična, skromna in krita s slamo. Prvo prezidavo hiše se opravili v pesnikovih mladih letih, ko mu je bilo komaj štiri leta. Ob prvi prezidavi so hišo toliko dvignili, da so zgoraj pripravili sobico in uredili na pročelju hodnik («gank»), na katerega so vodile z dvorišča stopnice. Leta 1911. je za novo prezidavo poskrbel pesnikov nečak Franc, ki je prizidal nekaj hiše in jo dvignil tako, da je pridobil nekaj podstrešja. Prva svetovna vojna tudi Vrsnu ni prizanesla. Tako so od Gregorčičeve rojstne hiše po prvi svetovni vojni ostale samo zunanje stene, medtem ko so slamnata streba in leseni podi pogoreli. Prenovljen dom je zato v marsičem spremenil svojo podobo. Že četrtič je manjše prezidave doživela Gregorčičeva rojstna hiša tudi leta 1947. Zatem je prišla zadnja, peta prezidava hiše, ko so jo odkupili, obnovili in preuredili v pesnikov spominski muzej. Ob vstopu v hišo nas je najprej zajel hlad kuhinje, opremljene z najrazličnejšimi predmeti vsakdanje rabe, ki naj bi ponazorili etnografsko značilnost Vršna in drugih vasi pod Krnom. Iz kuhinje smo na levo vstopili v izbo, v kateri se je bil pesnik rodil. Tu nas je sprejela ogromna kmečka peč, ostali razstavljeni predmeti, predvsem slike po stenah in knjige na policah pa pričajo, da smo morda v najpomembnejšem, zgodovinskem prostoru hiše. Gregorčičev spominski muzej pa je nameščen v nadstropju. Povzpeli smo se po zunanjem stopnišču v nadstropje in vstopili v sobi, ki sta brez stropov. Strope so odstranili zato, da bi dobili več prostora, hkrati pa je tod arhitekt na moderen, domi- seln način prikazal po stenah Gregorčičevo življensko pot in sočasno tudi dobo, vendar pa pri svojem prikazu ni neha! s pesnikovo smrtjo, temveč je njegovo pot potegnil vse do današnjega dne. Na ta način je simbolično in resnično pokazal na nesmrtnost dela pesnika «Soče». V omenjenih dveh sobah najdemo pod vitrinami tudi celo vrsto osebnih pesnikovih predmetov, od njegovega značilnega ščipalnika prek porcelanastega posodja do pesnikovega črnilnika in peres, ki so napisale toliko lepih, čistih in m Gregorčičeva rojstna hiša na Vršnem. danes že ponarodelih pesmi in poezij. Končno najdemo v nadstropju tudi pohištvo, ki ga je bil pesnik uporabljal ter nekaj kosov njegovega osebnega perila (srajca, nogavice, majica). Ko smo zapuščali nam vsem tako ljubo hišo visoko pod Krnom, smo razmišljali o pesnikovi usodi, ki mu ni bila naklonjena, o njegovi izredni Iiričnosti in občutljivosti, o pevnosti in melodioznosti njegovega, na videz tako preprostega verza, ki je že zdavnaj postal last vseh slovenskih ljudi. Spomnili smo se na prvo izdajo njegovih pesmi, na «zlato knjigo», ki so jo takrat, pred dobrimi sto leti, ob izidu prodali v naravnost neverjetni visoki nakladi nekaj tisoč izvodov. Pod nami se je vil srebrno-plavi trak Soče in vsa lepota Soške doline pri Kobaridu in nič čudnega se nam ni zdelo, da so tako kraji, ljudje in reka bili tisti navdihovalec pesniku izpod Krna, da je zapisal morda najlepše verze o tej čudoviti deželici. In končno smo se spomnili njegovih verzov, posvečenih kmečki hiši «Mogočna nisi, ne prostorna... «in dalje»... a tebi dom seljakov skromnih, nesmrten venec rad bi ziI...». Zvil pa ni nesmrtnega venca samo svoji hiši, temveč tudi samemu sebi in zato njegova rojstna hiša pod Krnom tudi danes, prenovljena v muzej, ne sameva. K njej romajo vsi, ki jim je pesnik ljub in drag. Teh pa ni malo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zupani čed ia v Kobaridu okraja Kakor vsako leto, se tudi letos župani čedadskega o-kraja, ki jih je vodil čedad-ski župan, obiskali Kobarid in počastili spomin padlih v prvi svetovni vojni s tem, da so položili vence in prižgali svečke. Tu je namreč pokopanih na tisoče italijanskih vojakov, ki so padli v bitkah na Soči med prvo svetovno vojno. Delegacijo, ki je štela 20 županov, je pozdravil na meji pri Robiču predsednik tolminske občine inž. Papič skupaj z republiškim poslancem Zvonkom Uršičem in drugimi krajevnimi predstavniki. Prisoten je bil tu- IIIMIMHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHttltlllllllttlllllliMIIHIIIIHHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIItll » MSI STARI LJUDSKI običaji Pojdimo v Rezijo «v vas» in na «poročke» di italijanski konzul v Kopru Mario Alessi in general Beolchini. Skupaj so položili v Kobaridu štiri vence na kostnici pri sv. Antonu nad Kobaridom; od teh je enega poklonila občinska u-prava v Kobaridu. Vence so položili tudi na grobove slovenskih padlih borcev na kobariškem pokopališču. Pri slovesnosti je planinski kvartet iz Cordenonsa zapel planinsko «Stelius alpinis». Po tem uradnem delu svečanosti so se predstavniki z ene in druge strani meje odpeljali v Most na Soči, kjer so imeli zakusko, pri kateri so se zadržali v prijaz- k nevestini hiši, je hiša odprta. Najprej sprejmeta ženina oče in mati, nato bratje in sestre. Nevesta prinese V Reziji pravijo snubitvi, da gredo «v vas». Včasih jih gre s snubcem tudi več, tudi do deset. V Stolbici pravijo, da gredo «barat oča in mater», če so zadovoljni. Če so snu-bici ali snubci srečni, podari fant «Šenk», ki je po navadi ruta ali pa denar in od takrat se fant in dekle imenujeta «novič» in «novica». Novica si za doto pripravi razno «robo», kot pravijo v Učeji in sicer «stramace» (posteljnino), «plahute» (rjuhe), «kovantorje» (pregrinjala), vreteno, preslico, «ta-vajuče» (prtiče), «piate» (krožnike), petelina in dve petelina. V Učeji dobi pozneje tudi kolovrat. Doto peljejo na dom po poroki. Vabit gredo v Učeji «kuži-ne» (bratrance), tudi «nune» (botre) in «none». Nevesta si poskrbi za «kompanjo» (družico). V Stolbici se nevestina družica imenuje «sestra», novičev drug pa « bratr». Ženitke so v cerkvi. Preden gre novič z doma, ga oče in mati pokropita z blagoslovljeno vodo, pokrižata in mu naredita pridigo, da bo pravi človek, da bo prav učil otroke. Novič gre zdoma skupaj Založba Mladinska knjiga Nova knjiga zbirke Levstikov hram France Bevk: Moja mladost Pisanje - prvo in resnično pisanje - nenehno odvijanje sveta. To bi mogli napisati za vasako Bevkovo knjigo, o knjigi Moja mladost pa še posebej. Založba je prepričana, da je Moja mladost delo, ki bo bralcem Bevkovih knjig odkrilo svet Zakojcev in tolminskih hribov, v katerih je doraščal danes slovenski najbolj brani pisatelj. Knjiga, ki ima 220 strani, je izšla s slikovnimi prilogami Bevkovega domačega kraja. Cena knjige: celoplato 45 dinarjev (2.250 Lit.), pol-usnje 55 dinarjev (2.750 Lit.). Knjigo lahko kupite v vseh slovenskih knjigarnah v Sloveniji! lica 'RHNIK A Lesno industrijski kombinat Vrhnika Telefon: B r z o j a v : « LIKO » Vrhnika centrala 70-139, direktor 70-152, komerciala 70-094 proizvaja v svojih obratih v Borovnici, na Verdu in na Ljubljanskem vrhu žagan les iglavcev in listavcev, notranja, vhodna in garažna vrata vseh vrst, klasični parket, lamelni parket ter sedežno pohištvo. Svoje izdelke nudi po zmernih cenah na domačem in tujih tržiščih. SE PRIPOROČAMO ! nem razgovoru in izmenjali mnenja glede reševanja skupnih problemov tolminske občine in Beneške Slovenije v skupno korist obeh področij. Pri tem so obravnavali predvsem maloobmejni promet, kmetijske probleme, govorili so o obmejnem turizmu. Tako je to srečanje služilo za nadaljno utrditev prijateljskih obmejnih odnosov in sodelovanja, ki se v zadnjih 13 letih ugodno in postopoma razvija in izboljšuje v korist obmejnega prebivalstva, ki zavrača vojno in nasilje pri reševanju problemov med obema sosednima narodoma. kruh, da bo v hiši vedno dosti kruha. Nato gredo na «poročke». Včasih imajo tudi godce. Najprej gresta «novič» in EXPORT — IMPORT Ljubljana — P. p. 415 JUGOSLAVIJA Telefon: centrala 312-211, generalni direktor 311-353 Brzojav: KOTO Ljubljana, Teleprinter 31-298. Poštni p. 415 predmet poslovanja je trgovanje na debelo Import-export, surove in predelane kože, vse vrste usnja, obutve, usnjena galanterija im konfekcija, umetno usnje, ščetine, volna, dlake, gumirana žima, krzna, kožni in usnjeni odpadki, industrijske maščobe, strojila in pomožna sredstva za usnjarsko in čevljarsko industrijo ZASTOPSTVA INOZEMSKIH FIRM Obiščite mašo novo trgovino visoke mode BOUTIOUE v poslovni stavbi Ljubljana, Miklošičeva 5 kokoši ali vsaj eno kokoš in bratom in pričami. Ko pridejo Znana folklorna skupina iz doline Rezije s svojimi karakterističnimi godali - citerò in basom. Skupina je v preteklosti pogostoma nastopala na raznih folklornih festivalih in se je povsod plasirala med prvimi. IIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIimiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMMHMMiMMIItMIMMMUMIMMtlMI «bratr», potem «novica» in «sestra». V Učeji je nevesta oblečena kot stare ženske. Ima «ko-tolo» (krilo), jopo in «facol» (ruto) na glavi. Venca nima. Ruta je črna. V Stolbici je nevesta po starem imela «kja-marot», črno jopo brez rokavov, segajočo preko kolen. Na jopi so bile gube okoli in okoli in gumbi. Tudi pas je nosila. Janko je imela črno ali pepelnasto in je bila za dva prsta obrobljena z žametom. Vrat je imela nevesta zakrit. Imela je tudi «gremi-jul» (predpasnik) v «bavdah» (gubah). «Hlače» (nogavice) je imela bele, čevlje pa nizke in črne barve. Na glavi je imela svileno ruto. Lase je imela počesane na prečko, kite pa zadaj lepo skupaj zvezane. Včasih je nevesta bila tudi bela in je imela belo ogrinjalo in šopek. Družica (sestra) je bila oblečena enako kot novica. Če je kdaj nevesta bila bela, je bila bela tudi «sestra». Novič je v Stolbici nekdaj imel «hlače» (nogavice), «bergeše» (kratke hlače) in čevlje po starem iz celega. Srajco je imel belo ali modro. Klobuk je bil zelo širok in črne barve. Za klobukom je imel planinsko rožo. «Škri-ci» (suknja) so bili črni ali pepelnate barve, nogavice so bile ovčje preje, «bergeše» pa črne ali rjave. Pred poroko imajo v Stobi-ci tudi zaroko, ki se izvrši doma na nevestinem domu. Ženin pokloni nevesti dar: «facolet» (ruto), nevesta pa podari ženinu nogavice, robčke ali čevlje z «valudom». (Nadaljevanje sledi) Stran 4 .MATAJUR » Stev 19 H9& II Ib za naAt rruàxit Volk in klozlički O ptički, ki je zobala napake živela je koza, ki je imela sedem otrok — sedem mladih kozličkov. Ves dan se je pasla po zelenih tratah, smukala liste z grmovja in iskala sočnih planinskih rož, da so se kozlički lahko napili njenega mleka. A ko so dorasli, jim je rekla: «Zdaj bi pa že lahko skrbeli sami zase!». A kozlički niso hoteli. Mislili so si: «Zakaj bi se mučili, ko pa ima mati dovolj mleka!». In koza je morala še dalje skrbeti zanje. Nekega dne je morala daleč od doma, da si poišče hrane na novih pasiščih. Preden je šla, je še poučila kozličke: «Ljubi kozlički, prelepi otročički, pazite, da vas ne bo volk! Ako pride, kar v vrsto se postavite, nastavite rožičke, pa vanj se zakadite! štirinajst ostrih roži-čkov — štirinajst volčjih ran! Ne bo si upal volk do vas!». Koza je odšla, kozlički pa so si mislili: «Kaj bo taka stara koza!». In so brez skrbi legli v senco. Ali komaj zadremajo, že zatuli volk v goščavi. Kozlički se zbude in prvi trije planejo na noge: «Volk je močan in divji — kozliček mu ni kos! Pokličimo medveda! Medved zamahne s šapo in volka koj prežene». «Ne medveda, leva pokličimo!» se oglase drugi trije. «Če lev zarjove, se volk sesede od strahu!». A prvi trije ne odnehajo. Nastavijo rožičke in vpijejo: «Medveda, medveda!». Tudi drugi trije nastavijo rožičke vpijoč: «Leva, le- va!». Vnel bi se bil med njimi boj, da ni zatuil volk že prav blizu. Kozlički se ustrašijo in ne vedo, kaj bi. Pa zapazijo sedmega kozlička. V senci čepi, glavo drži po strani in nekam v oblake gleda. «Ti odloči!» vpijejo kozlički. «Koga naj prosimo pomoči, medveda ali leva?». Sedmi kozliček dvigne glavo in odgovori: «Ne medveda ne leva! Božja volja naj se zgodi!». Kozlički osupnejo in ne vedo, kaj bi storili. A tudi časa ni več za to! Volk je že stopil iz gošče, že je odprl strašni gobec in že se mu je naježila dlaka na hrbtu. «Hoho, kozlički, zdaj vas bom!» zatuli. «Ne boš nas, ne!» odvrnejo prvi trije. «Medved bo tebe!». Volk se ozre. Medveda ne vidi nikjer. Pa zgrabi prvega kozlička, zgrabi drugega in zgrabi tretjega ter jih vse po vrsti mimo požre. Potem reče drugim trem: «Hoho, kozlički, zdaj vas bom!». «Ne boš nas, ne! Lev bo tebe!» odgovore kozlički. Volk se ozre. Leva ne vidi nikjer. In požre še druge tri kozličke. Potem zagleda še sedmega kozlička. «Hoho, kozliček, zdaj te bom!». «Kakor je božja volja!» odgovori kozliček in še vstane ne. Na sprednjih nožicah kleči in nekam v oblake gleda. Volk se začudi. Tudi on pogleda v oblake, a ker ne vidi ničesar, zgrabi kozlička in ga poje. Nato se splazi v grmovje, leže na hrbet, prekriža noge in zasmrči. tMUmilllMMIimilUIIIMMIIIIINIIIMI IIMtIHIIIIIIIi I III I III III 11 III IIIIIII1111 llllllt llllll II II MII IIIMMItl IIIHII IM«I t II I BROOXIK Ko se je koza vrnila, ni našla nikjer več svojih otrok. A našla je krvavo sled na tleh. Zgrozila se je in povohala sled za sledjo. Potem je zastokala: «Sedem kozličkov, štirinajst ostrih rožičkov — pa ne kaplje volčje krvi!». Legla je na krvava tla, položila glavo na domačo grudo ter od sramu in žalosti tiho umrla. Živel je star brodnik. Prevažal je ljudi in bil vedno pri volji, ko je bilo treba koga spraviti na drugi breg. Če so mu dali denar, ga je vzel, a če mu ga niso dali, ga tudi ni zahteval. Neki dan je zagledal debelo kačo; plavala je po reki, sredi vode pa se je začela iznenada utapljati. Stari je zaveslal h kači, jo potegnil v čoln in spravil na drugi breg. Kača se je zjokala in tam, kamor so padle njene solze, so zrasle prelepe cvetlice. Takšne cvetlice zrastejo tudi po drugih krajih, vendar samo tam, koder jih zalijejo s solzami. Nekaj dni kasneje je zagledal stari sredi reke srno, tudi ta se je začela utapljati. Stari je rešil tudi njo in jo spravil na drugi breg. In srna je zbežala v gozd. Ko je stari nekaj dni zatem odšel v gozd, da bi nabral zeli, je naletel na srnjaka. Srnjak se je ustavil in začel kopati pred njim s kopitom. Ta čas pa je prineslo mimo nekega popotnega z lopato na ramenih in srnjak je zginil v hosto. «Bodi tako dober, prijatelj », ga je poprosil stari, « in koplji tu na tem kraju ». Popotni je trikrat zasadil lopato in zadel na nekaj trdega. Bilo je zlato. « Lepa ti hvala », je rekel stari, « za pomoč pa nd polovico zlata ». « Kaj? Zlato sem izkopal jaz, moje bo», ga je zavrnil popotni. Pričkala sta se precej časa in ker se nista mogla zbo-gati, sta odšla pred sodnika. Sodnik je dal zlato popotnemu, starega pa je obtožil izsiljevanja. Dal ga je pretepsti in vkleniti v verige. Ponoči se je priplazila k staremu debela kača in ga vgriznila v nogo. Naslednji dan mu je noga tako otekla, da so vsi mislili, da bo umrl. Ponoči pa je prišla kača znova k njemu in mu prinesla zdravilnih zeli. In te zeli so mu nogo tako dobro pozdravile, da se niti brazgotina ni več videla. A kača se je medtem odplazila k sodnikovi ženi in jo vgriznila v nogo. Tudi njej je noga naslednje jutro močno otekla, da so vsi mislili, da bo umrla. Takrat je prišel ječar in povedal, da je stari ozdravel. Sodnik je poslal po starega in ga vprašal: « Kako si pozdravil nogo?». « Kača mi je prinesla zdravilnih zeli ». « Kje imaš zeli ». Stari jih je pokazal, jih položil ženski na nogo in noga je pri priči ozdravela. «Zakaj ti je prinesla kača zdravilne zeli ?». Stari je povedal, kako je spravil na drugi breg kačo in srno. « In kaj ti je dala srna? ». « Njen srnjak mi je pokazal zlato, ti pa si razsodil, da je od popotnega ». Sodnik je poklical stražnike in jih poslal za popotnim. Vzel mu je zlato, ga vrnil staremu, popotnega pa vrgel v ječo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiMHiiiiiiiiHiiimiiiimiimiiiiiiiii» Ela Peroci Babica in Čenča se pogovarjala «Od jutra do večera pletem». «Kaj pa pleteš?» «Mami nogavice». «Nogavice? Preozke bodo». «Bom pa spletla svoji punčki kapo». «Kapo? Potem si že preveč napletla». «No, morda bom sešila iz tega medvedu hlače». «Medvedu hlače? Medved je širok». «Tudi vrečka za umivanje bo prav prišla». »Pregroba bo». «Ne jezi me! Vse si mi pokvarila. Mama bo brez nogavic, punčka bo brez kape, medved hlač ne bo imel in s čim naj se umivam?». «Ti si trikrat Čenča! Pred- Nekoč je živela deklica, ki ni bila posebno bistra, toda tega nihče ni opazil, kajti imela je doma ptico, ki je zobala napake. Ptica je bila bleščeče temno modre barve. Kadar je deklica pisala domačo nalogo, ni prav nič pazila, ampak je delala napako za napako. Toda nič zato, kajti ko je postavila zadnjo piko, je zaklicala: «Pridi in pozobaj!» In ptica je prišla in pozobala vse packe. Nekega dne ji je rekla sošolka, ki je sedela zraven nje v šolski klopi: «Tudi jaz bi bila rada tako pametna kot ti, ki nimaš nikoli nobene napake v domači nalogi». «Seveda», je odgovorila deklica, «ko imam pa ptico, ki mi pozoblje vsako napako». «Oh», je rekla sošolka, ki je sedela poleg nje, «potem bom pa prišla popoldne k tebi in prinesla s seboj vse svoje zvezke». «Le pridi!» je rekla deklica. Popoldne pa ni prišla le sošolka, ki je sedela poleg nje v klopi, temveč prišle so tudi vse njene sošolke in sočolci in s seboj so prinesli vse zvezke z domačimi nalogami. Deklica je razprostrla zvezke po mizi, po stolih in po tleh in zaklicala: «Pridi in pozobaj!» In prifrčala je ptica, ki je zobala in potem je reklo: Bum! in ptica je počila. Ker pa je bila polna napak in pack od črnila, so vse napake in packe zletele nazaj v zvezke. Sedaj so imeli otroci še več napak v zvezkih kot poprej. Ptica pa je ležala na tleh in še premaknila se ni. Deklica je stala ob nji in strašansko jokola. Sošolci in sošolke pa so čisto tiho odšli domov. Saj so vedeli, da bi ta imenitna ptica, ki je zobala napake, še lahko živela, če bi bili vsaj malo bolj pridni v šoli in če ne bi delali toliko napak v domačih nalogah. miiiiiiiimiimmiiimiiimiiniiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiii Uganka Kar tako ni ta možiček: hišo nese vam čez griček, nese hišo po dolini, od napora vse oslini; ko se utrudi in poči je, hišica ga vase skrije. & 1 m i i i F 1 : i ■ m 1 « ■ ». 45. Malkoč beg je planil v dolino kot vihar. Konji so zaropotali po stari skalnati poti, se vsuli po stezah v vasi in razsejali ogenj in krik po hišah. Ljudje so bežali v tabore in čez jezero. Tu in tam je zadela tropa konjenikov na gručo bežečih kmetov. Kmetje so vedeli, da ne morejo pričakovati usmiljenja, borili so se do zadnjega in tudi marsikateri jezdec se je zvrnil v sneg. Na Križni gori se je kadila grmada, čeprav nekoliko pozno. Brzi sli so odnesli sporočilo o turškem prihodu na Kras. Ognjen žar se je širil za njimi in potrjeval novico. Za divjajočim krdelom pa se je vlekel trop ujetnikov. Zaradi dežja so bile poti spolzke in drselo je ljudem in živalim... 46. Zadnjemu krdelu z ujetniki so se pridružili mnogi ranjeni Turki. Bili so to divji ljudje, okrvavljeni in pclni ran. Zadovoljno so ogledovali ujetnike. Te bodo že lahko varovali! Zlahka jih bo do pripeljali v Bosno. Ko je Gregec videl te poglede, se je čudil, da cjkrbniku še ni upadel pogum. Tekla sta drug poleg drugega, toda Gregec je bil šibkejši in je skoraj omagoval. Ko je tekel za konjem, so rasle temne podobe pred njim: janičar bo. Janičar! Toda s časom, ko je videl, da z vseh strani bijo plat zvona, da se ljudje branijo in tolčejo, jo nenadoma razumel oskrbnika: dokler človek živi, dokler ni popolnoma mrtev, dokler živi med ljudmi, ne sme izgubiti upanja. no se lotiš dela, premisli, kaj bi rada naredila, potem — za koga in kako! ». IIIIIIIHIlillllllllllllllllllllliimilHIIIIIIIIIIIIIIimilllll Zajec in zemlja Črnska basen Nekoč je zajec rekel zemlji: « Ali se ti nikdar ne premakneš? Ali si vedno na istem mestu? ». « Motiš se », je rekla zemlja, « jaz se gibljem več kakor ti ». « Bomo videli », je odgovoril zajec in se spustil v tek. Dolgo časa je tekel in tekel in naposled se je ustavil. Bil je prepričan, da je zmagal; tedaj je opazil, da je zemlja še vedno pod njegovimi nogami. Spet je začel teči in je tekel, dokler se ni izčrpal in umrl. 47. S povešeno glavo je Gregec stopal za konji in poslušal. Včasih je postrani pogledal oskrbnika. Andraž je stiskal zobe. Krvavi obraz je sem in tja obrnil v breg, nosnice so se mu široko razprle, kakor bi vdihaval novi Res je, človek ne sme izgubiti upanja. Gregec je čutil, kaj se dogaja v njem. Pripravl|al se je n3Toda tudi Turki so oprezovali. Alah ne bo dopustil, da bi ujetniki ušli takšnim junakom. Turkov je bilo sicer samo dvajset, vendar dovolj za kakšnih petdeset ujetnikov, slabotnih in prestrašenih. Tačas pa prinaša veter z vseh strani glasove zvonov in mednje se mešajo divji kriki Turkov, pa zopet glasovi borb, borb z vseh strani. 48. Ko so gnali ujetnike skozi Cerknico, je ponekod ogenj že ugasnil. Vrata hiš črno zijajo, na cesti leži nekaj mrličev. Ko skačejo ujetniki čez nje, zatiskajo oči — Turki se jim pa smejejo. V taboru se še branijo. Štirje mogočni stolpi branijo oblegance. S krikom lazijo Turki okrog zidovja, vlačijo lestve in hočejo g°r- Gregec oprezuje. Da, ko bi zdajle kdo planil na njihove spremljevalce. Toda nič se ne zgodi. Oblak puščic puhne na prve konjenike. Eden izmed Turkov se zgrudi, drugi se umaknejo in žugajo kristijanom. Ljudje na obzidju dvigajo pesti, kričijo, oskrbnik Andraž pa je zatrepetal in dvignil roke. Eden izmed Turkov ga oplazi z bičem preko lica, tolče po drugih ujetnikih.