89. Št. ~ S* leto Poštnina pavšaiirana. Posamezne številke 1 Din. V Ljubljani, V Četrtek 8. aprila 1922. SHS Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust Naročnina za kraljevino WSKSI lEliM? B/jMM SBBKBk ^a^ano d0. m Uredništvo: JUGOSLAl •Ni-; *’fMfova ulica 1/1. Telefon 360, Mesečno 15 D. Letno 180 d. liji bH IH ||yP®^ sili ffijfPllI fif; Licejalna knjižnir Pav-pisi se ne vraeai°- jem je priložiti znamk« j'za odgovor. Narodna skupščina. DRAGNJSKE DOKLADE POSLANISK1M DNEVNICAM. UPORABA INVESTICIJSKEGA POSOjILA. 100 MIL. DIN. ZA IZBOLJŠANJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA. Beograd, 5. aprila. (Izv.) Predsednik dr. Ribar otvarja današnjo sejo narodne skupščine ob enajstih dopoldne. Prvo točko dnevnega reda tvori predlog glede draginjskih doklad k poslaniškim dnevnicam. Kot prvi govori proti predlogu ze-dujoradnik Vojislav Lazič, ki naglasa, da pomenja predlog novo povišanje državnih zdatkov ,ako bi bil Sprejet, — Radikalni disident dr. Momčilo Ivanič zatrjuje, da je bil ta Predlog stavljen v zelo neugodnem trenotku. Vsakdo mora dobiti vtis, i . občutijo draginjo le poslanci in da parlament nima nobenega razumevanja za narod, ki tudi silno trpi vsled draginje. Poslanci se ne zanimajo za proračun, kakor uidi ne za izboljšanje tečaja našega dinarja. — Musliman Sahib Korkut Predlaga kompromisno rešitev tega Predloga v tem zmislu, naj se vsak Poslanec izjavi, ali je osebno za pisanje dnevnic ali ne. Ta predlog K°rkutov zbudi v zbornici splošno J^elost, ker naj bi se po njegovem cp u0gu Splačale povišane dnevni-l® « onim poslancem, ki bi to zahtevali. — Zbornica razpravlja nato d Predlogu demokrata Jankulovica, “aJ se poslanske dnevnice zvišajo za 60 dinarjev, kar naj se smatra *ot draginjska doklada. Predlog se ^Prejme z večino glasov. — Zatem P^de na vrsto druga točka dnevne-Ea reda: predlog glede uporabe 7 odstotnega državnega investicijskega posojila za železnice. Najprej se Prečita poročilo finančnega odbora io tej stvari. — Na kratko izjavljata Poslanca Kristan (socijalni demokrat) in dr. Hohnjec (Jugoslovanski klub), ki zastopata stališče, da °aj se posojilo uporabi le za one svrhe, za katere je bilo najeto in ne *ato, da se uporabi za druge kredite. — Seja se prekine opoldne in Se nadaljuje ob petih popoldne. — Jtemljoradnik Moskovljevič izjavlja, nima vlada zmisla ne za dobro finančno in tudi ne za prometno po-fitiko. Jasno je bilo rečeno, za kaj sme uporabiti Investicijsko posolilo. Ako bi se sedaj uporabilo poso- jilo v zmislu stavljenega predloga, potem ne bi imel narod več zaupanja in ne bi več podpisal nobenega posojila. Ako vlada potrebuje novih kreditov, naj razpiše novo posojilo. Zemljoradniški klub bo glasoval proti predlogu. — Proti predlogu se izjavljata tudi socijalni demokrat Kopač in narodni socijalist Deržič, ki javno zatrjuje, da je vlada nesposobna, še nadalje voditi državne posle. Prometni minister naj se obrne do finančnega ministra in naj od njega zahteva poseben kredit, nikar pa naj ne zahteva kreditov iz inve-stic. posojila. Prometni min. Stanič pravi, da bo predlog, ako bo sprejet, zelo pripomogel do izboljšanja našega prometa. Transport po železnicah ne mora povečati in nabaviti se morajo nova vozila in popraviti stara. Minister odgovarja na nekatere očitke predgovornikov in pravi, da se noče muditi dalje pri tej stvari, ker je vso zadevo že dodobra pojasnil ob priliki interpelacije poslanca Deržiča o našem železniškem prometu. Poročevalec Pavle Angjelič poda še nekatere izjave, nakar preide zbornica na načelno glasovanje in sprejme predlog s 139 proti 43 glasovom. Tudi v podrobni debati so posamezni paragrafi sprejeti. Zakon določa, da se ministru za promet stavi iz investicijskega posojila na razpolago znesek 100 milijonov dinarjev. Iz te vsote mora nabaviti poldrugi milijon železniških pragov v znesku 60 milijonov dinarjev, nadalje nadomestne dele in materijal za popravo vozil v znesku 35 milijonov in za železničarska stanovanja 5 milijonov dinarjev. — V drugem čitanju je zakon sprejet s 132 proti 32 glasovom. Predsednik izjavlja, da je zakon sprejet in da izgube dnevnice za današnji dan vsi oni poslanci, ki niso bili navzočni pri glasovanju. Seja se je končala ob 7.45. — Prihodnja seja jutri ob desetih dopoldne. Na dnevnem redu du: zakonski predlog o zvišanju kraljeve civilne liste, Interpelacije se bodo obravnavale jutri popoldne. Genova in rappalska pogodba. PREDKONFERENCA ZASTOPNIKOV MALE ANTANTE BO V GENOVI. PAŠIC ZAČASNO NE POJDE V GENOVO, KER JE ITALIJA postopala nelojalno pri izvedbi rapallske pogodbe in ker JE PREOBLOŽEN Z MINISTRSKIMI POSLI. ITALIJA PRE-PLAGA ROK 8 DNI ZA IZPRAZNITEV ZASEDENEGA DALMATINSKEGA OZEMLJA, JUGOSLAVIJA PA REVIZIJO RAPALLSKE POGODBE. Beograd, 5. aprila. (Izv.) Današnje Jotovanje ministra za zunanje posle dr. Ninčiča na gospodarsko konferenco v Genovi ni po zadnjih vesteh v zvezi z nameravanim sestankom z italijanskimi državniki v Rapallu, ampak s pred-konferenco zastopnikov male antante. Naši in italijanski diplomati se sestanete tekom meseca aprila. Dan sestanka ■® ni oficijelno določen. »Tribuna« pi-*e» da ministrski predsednik Pašič zajedi tega ne odpotuje v Rapallo, ker Italijanska vlada še ni izvedla rapall-•*ega dogovora. Beograd, 5. aprila. (Izv.) Nocoj od-Jtetuje z ekspresnim vlakom naša de-tegacija na gospodarsko konferenco v Genovo, izvzemši ministrskega predsednika Pašiča, ki ostane v Beogradu. Beograd, 5. aprila. (Izv.) Z ozirom ®a sestanek naših in italijanskih delegatov na genovski konferenci, na kate-fem bodo razpravljali o izvedbi rapallske pogodbe, je italijanska vlada določila za rešitev tega vprašanja med ®bema delegacijama rok osmih dni, tekom katerega se pričakuje definitivna J^Praznitev jugoslovanskega ozemlja, ki sa imajo Italijani še zasedenega. , Beograd, 5. aprila. (Izv.) Zunanji •hinister dr. Ninčič bo v Rapallu razpravljal z italijanskim ministrom za Jemanje stvari Schanzerjem o izvedbi ^Pallske pogodbe. V diplomatskih kro-KUi sodijo, da bo naša delegacija odgo-orila na italijanski predlog glede zopetnega porazgovora o rapallskem do-Sovoru s prošnjo, naj se pogodba revica, kar bi i v Beogradu i v Rimu zadovoljivo rešilo zadeve, ki še niso po-Popolnoma očiščene. Beograd, 5. aprila. (Izv.) Današnje ‘Vreme* poroča iz krogov, ki stoje ministrskemu predsedniku Paši* ču: Zatrjuje se, da ministrskega predsednika Pašiča ne bo v delegaciji, ki jo naša država pošlje na mednarodno gospodarsko konferenco v Genovo. Vzrok, da ostane v Beogradu, so važna notranje-politična vprašanja, zlasti obtožba bivšega vojnega ministra generala Zečeviča. Nadalje zahteva splošni politični položaj, da ostane ministrski predsednik doma. Čim se razmere izboljšajo, odpotuje v Italijo, kjer se bo pridružil naši delegaciji na genovski konferenci. Rim, 5. aprila. (Izv.) Včeraj je zunanji minister podal obširno poročilo o genovski konferenci in naglasil kot njene glavne naloge: 1. vprašanje obnove Rusije; 2. vprašanje ureditve financ; 3. ureditev trgovine; 4. organizacija mednarodnega prometa. Bukarešta, 5. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Bratianu je izjavil v parlamentu, da bo kot rumunski delegat na konferenci v Genovi sodeloval pri solidarni akciji za obnovo normalnega živlenja in, za obnovo mednarodnih odnošajev, ki so potrebni za razvoj civilizacije v Evropi. Prepričan je, da bo ta sestanek opiral na utrditev politične in gospodarske enotnosti velikih in malih držav. . Bern, 5. aprila. (Izv.) Danes se je otvorila konferenca nevtralnih držav in njihovih strokovnjakov, ki jo je sklical zvezni svet v smislu predkonference v Stockholmu. Zastopane so vse povabljene države, Danska, Nizozemska, Norveška, Švedska in Španska. Tukaj-šjni poslaniki omenjenih držav so prisostvovali otvoritveni seji. Zvezni svetnik Schulthess je pozdravil v imenu zveznega sveta zastopnike tujih držav in je izrazil svoje zadovoljstvo, da se je konferenca sklicala. RUJViUNSKA KRALJICA MARIJA V ZEMUNU. NJENA POT V ATENE. Beograd, 5. aprila. (Izv.) Rumun-ska kraljica Marija je včeraj dopoldne posetila Zemun. Vse ulice so bile okrašene z rumunskimi in z jugoslovanskimi zastavami. Kraljica se je pripeljala v zaprtem avtomobilu k Savi v spremstvu princa Pavla in svojih dvornih dam. Tukaj so jo pozdravili admiral Priča, general Hadžič in ravnatelj Brodarskega društva. Nato se je z ladjo »Karagjorgje« prepeljala v Zemun. Povsod so jo prisrčno sprejeli., Tekom dneva si je ogledala mesto in jiekatere samostane na Fruški gori. Zvečer se je kraljica Marija povrnila v Beograd. — Danes bi imela rumunska kraljica nadaljevati vožnjo v Sarajevo. Ker pa je iz Aten dospela vest, da je težko obolela njena hčerka princezinja Elizabeta, je nocoj odpotovala v Atene. KRALJ ALEKSANDER OBOLEL. NJEGOVO ZDRAVSTVENO STANJE NEIZPREMENJENO. Beograd, 5. aprila. (Izv.) Zdravstveno stanje kralja Aleksandra se tekom noči in današnjega dne ni izpre-menilo. Temperatura se je zvišala. Zaradi tega mora kralj še nadalje ostati v sobi. * JUGOSLOVANSKI FAŠISTI V DAL-MACIJI. Beograd, 5. aprila, (Izv.) Jugoslovanski klub je interpeliral ministra za notranje stvari zaradi napada jugoslovanskih fašistov na posl. Baniča v Dalmaciji. V ČSR SE UVAJA ČEŠČINA KOT DRŽAVNI JEZIK. Praga, 5. aprila. (Izv.) Kakor poroča »Prager »Tagblatt«, je finančni minister izdal podrejenim oddelkom na-redbo, po kateri morajo nemški uradniki tekom treh mesecev dokazati, da so zmožni češčine, ker bodo sicer urni-rovljeni. TRGOVINSKA POGODBA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN AVSTRIJO V PRAŠKI POSLANIŠKI ZBORNICI. Praga, 5. aprila. (Izv.) Poslanska zbornica je danes v prvem čitanju sprejela zakonski načrt, ki ratificira trgovinsko pogodbo med Češkoslovaško in Avstrijo z dne 4. maja 1921. PRED IZBRUHOM VELIKEGA Mezdnega boja na angleškem. London, 5. aprila. (Izv.) Delavci v ladjedelnicah so z večino nad 60.000 glasov odklonili predlog delodajalcev, naj se mezde znižajo. ANGLIJA ZAHTEVA OD FRANCIJE OBRESTI ZA POSOJILA MED VOJNO. Pariz, 5. marca. (Izv.) Kakor poročajo listi, zahteva Anglija od Francije povračilo obresti od posojila, ki ga je Francija najela med vojno. Dobro poučena oseba je izjavila v listu »Echo de Pariš«: V smislu dogovora iz leta 1919. se plačevanje obresti za tri leta odgodi. Lord Curzon je zadnje dni izjavil francoskemu poslaniku v Londonu, da bo vprašanje medzavezniških obveznosti tvorilo v bližnjem času še velike težkoče. Francoska vlada bo v svojem odgovoru na angleško noto najbrže opozarjala, da je ta angleško-francoska zadeva v zvezi z vsemi medzavezniškimi obveznostmi in da je brezpogojno potrebna skupna rešitev. DONAVSKA KOMISIJA. Bukarešta, 5. marca. (Izv.) Donavska komisija je včeraj nadaljevala svoja posvetovanja o donavskem vprašanju. Delegacije zastopanih držav so predložile svoja poročila. Komisija se je posvetovala o ustanovitvi telefonske zveze vzdolž Donave od Ulma do Braile. V Bukarešti se zgradi osrednja brezžična postaja. 11. SOVJETSKI KONGRES ENO-DUŠNO ZA NOVO GOSPODARSKO POLITIKO. Moskva, 5. aprila. (Izv.) Povodom zaključitve enajstega sovjetskega kongresa je ugotovil Ljenin popolno eno-dušnost v stranki glede nove gospodarske politike. ZDRUŽITEV BESARABIJE Z RUMU-NUO. Bukarešta, 5. marca. (Izv.) Rumunski senat je soglasno odobril protokol glede združenja Besarabije z Rumuni-jo. DRUGI GRAŠKI BLAGOVNI SEJEM. Gradec, 5. aprila. (Izv.) Drugi graški blagovni sejem se bo vršil oa 26. avgusta do 3. septembra t. 1. Sejem bo združen tudi s poljedelsko razstavo alpskih dežel in Burške. O uredništvu. Seda}, ko se vrši redukcija uradništva, bi bilo mogoče dobro spregovoriti o stališču, ki naj ga zavzame pri tem država in o stališču, ki nai ga zavzame slovenski narod. Stališče države bi moralo biti: kolikormogoče najmanj uradništva, ki nat bo pa tako plačano, da bo lahko živelo s svojo plačo. To je seveda zaenkrat nemogoče. Kajti danes je pač toliko in toliko ljudi, ki so usmerili vse svoje moči proti uradniški karijeri, ki so po večini že izven tistih let, ki bi jim dovoljevala, da se z neizčrpano energijo posvetijo drugim poklicom. Za bodočnost pu je treba paziti, da se bodo sprejeli samo res neobhodni potrebni uradniki, ki jih bo država lahko tako dobro plačala kot jih plačujejo privatna podjetja. Po celi Evropi gre danes tendenca, da se število uradništva reducira. To ni samo posledica svetovne vojne, ampak posledica duha, ki se je porodil v svetovni vojni. Uradniški aparati, kot so jih imele evropske države pred vojno, korenijo v tisiem pati ijarhalno absolutističnem naziranju, da je uradniški in oficirski stan nekaj vzvišenega nad drugimi stanovi. Zato se je uradnik zadovoljil tudi z manjšo plačo samo da je imel uradniški nimb. Svetovna vojna pa ie brutalno posegla v to idilično naziranje. To ni bil samo boj države proti državi, ampak tudi v lastni državi gospodarski boj stana proti stanu in posamezniku proti posamezniku. In v tem boju ie polagoma pričel dvomiti celo pruski uradnik o svoji vzvišenosti, dokler ni z začudenjem opazil, da njegovi sodržavljani že davno ne verujejo več na njegovo vzvišenost. In tukaj se je začelo. Kajti sedaj je videl uradnik, da je delal in mora delati ravno toliko kot njegov tovariš v privatnih poklicih, plačan pa je tolikointolikokrat slabše. To ie seveda $ moraličnega stališča nerazumljivo, dvakrat nerazumljivo pa je z gospodar• skega, ker je država s tolikim uradništvom, poleg tega še potrošno podjetji, privatna pa so pridobitna. Zato se je bati, da bo trpela ta razlika v plači še desetletja, vse do tistega časa, da bo država uradnike iskala — ne pa jih reducirala. In kakor pri nas tako povsod. Če pogledamo problem s čisto slovenskega stališča, moramo reči, da ni v interesu Slovenstva, da bi drli naši inteligenti v državno službo. Mi smo sicer danes po pretežni večini še kmetski narod, geografski pa ležimo na točki, ki ima najboljše pogoje za razvoj obrti in trgovine. In če pogledamo vrste našega uradništva, moramo reči, da so se posvečale pri nas uradniški karijeri ne ravno najslabše moči. Če bi se to godilo tudi v bodočnosti, bi bil to velik udarec za naš gospodarski razvoj. ■’ Stojimo na stališču, naj se postopa pri redukciji pravično, črtajo naj s* samo nepotrebna mesta, in če so na teh mestih kakšni uradniki, naj se postavijo na mesta, ki so prazna a potrebna, tako da ne bo nihče oškodovan in prikrajšan v svojih pravicah. Za bodoče pa priporočamo inteligenci, naj se posveča pridobitnim polilicom. Senator ČSR Vaclav Klofač Juiosiav SPREJEM V MARIBORU IN CELJU. — SPREJEM V ZAGREBU. SENATOR KLOFAČ BO GOVORIL NA JAVNIH SHODIH V LJUBLJANI IN MARIBORU. ,a strankarsko pripadnost. Posledice ta* kega triletnega dela vidimo danes. Ministrstvo saobračaja obstoja danes sa* mo na papirju, in kar je v njem je samo zmes popolne anarhije in razsula. Posamezni oddelki gospodje, ne vrše svoje dolžnosti. Dovolite, da vam obrazložim, kako je to ministrstvo organizirano. Najvažnejše oddeljenje je P° mojem mnenju isto, ki mora voditi naj-točnejši račun o živem gradivu, to je o osobju. To splošno oddeljenje sestoji iz načelnika, to je šefa kabineta in nje' govih sotrudnikov. Človek je pošten i® čestit, toda železniške službe ne pozna in nima pojma o srbskih, avstrijskih, ogrskih in bosanskih železniških zakonih. Moral bi izjednačiti vse personalne predpise in pripraviti pravilnike za eksekutivno službo. Jaz ga ne napadam osebno, nego trdim samo, da ne more zadostiti svoji nalogi, kot načelnik ministrstva saobračaja. Po* trebno pa je, da šef najvažnejšega od-deljenja pozna vse predpise, za kar i® potrebno najmanj eno ali dve leti. dotlej on ne more vršiti načelniške službe splošnega odeljenja in ne more re-ferirati ministrstvu tako, da dobi poslednji jasno sliko osobja v posameznih pokrajinah. V ministrstvu saobračaja velja samo načelo, da se budžet ne sme prekoračiti. Budžet pa, ki je bil izdelan 1. 1919 je historični dokument popolne impotence ministrstva saobračaja. Lani je minister g. Velizar Jankovič uveljavil novo uredbo in ustanovil takozvano generalno direkcijo. Gospodje! Ta protiustavna odredba se je preko noči izvedla. Pri tem se niso vprašali železniški, strokovnjaki, ravnatelji in javni krogi. Uredba temelji na prejšnjem srbskem zakonu o ustrol-stvu beogradske železniške direkcije. In prevzeli so se vsi buržuaznl sistemi. A razventega predvidevane so ‘razne kvalifikacije, kjer se zahteva neka večja strokovna, finančna priprava. Te uredbe se niti v eni točki ni izvedlo, razven v toliko, da se je postavilo neko osebo za generalnega direktorja. S tem se je kršil budžet, ki predvideva samo enega ministra, enega pomočnika in enega generalnega direktorja, nikakor pa ne enega pomočnika generalnega direktorja. Ko smo 1. 1919 in 1920 v imenu narodnih železničarjev zahtevali od ministrstva saobračaja, da se to ministrstvo organizira, nam Je vsaki minister odgovoril, da se bo to zgodilo, toda da ni budžetne možnosti. Tam kjer je bilo neobhodno potrebno ni bilo budžetne možnosti, tam pa kjer ni bilo neobhodno potrebno, bila je budžetna možnost in se je gazil zakon radi tega, da imamo dve osebi, enega generaln. direktorja in drugega kot njegovega pomočnika. (Dalle prih.) Pojasnilo. H- Pojasnilo, »Balkan« d. d. za mednarodne transporte v Ljubljani ureja uradne zadeve med sedanjo in staro obliko te družbe, ki se je prej glasila »Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba Balkan v Ljubljani-« Ta družba se je v smislu svojih starih pravil pečala namreč tudi s trgovskimi in komisijskimi posli, dočim obsega njen sedanji delokrog Izključno le dicljske in carinsko-posre dniške zadeve. V tem smislu je bilo treba Izbrisati stari naslov tvrdke v trgovskem registru; izbrisati pa se je moral stari naslov tvrdke tudi pri Generalni D** rekciji Carina v Beogradu glede carinskega posredništva, medtem, ko ie to ravnateljstvo priznalo te pravice na novi naslov družbe. Navedeni izbris so objavile, kakor običajno, Službene no-vine, dotična notica pa je prešla v nekatero ostalo časopisje. Ker smo d0-znali, da neka konkurenčna tvrdka prav pridno izrablja te objave In ker bi bil vsled njih tudi kdo drugi lahko napačno poučen, Javlja podpisana družba, da zgoraj označene objave tolmačijo le opisani uradni postopek, ter da upravlja »Balkan d. d. za mednarodne transporte v Ljubljani slej ko prej vsa špedicijske in carinsko- posredniške P°' sle, tako v Ljubljani kakor pr! J* svojih podružnicah. — »Balkan« za mednarodne transporte v W**®' PeliiiMe vesti. d@ip©^!arsiw@. Stran 'fc — Časopisni glasov!. »voi^K * J^oflavija Je Izpolnila vse Posnri^V ve'- -J Je- prevzela z rapallsko vrfeno K Nasa. .žr*ev je»5lla P°Polna in iz-vrsena brez pridržkov. O Italiji se kaj ta- £s(i"t.more Pri vsaki priliki ka- « da ji ;e rapaliska pogodba prazen pa-P»r, katerega vsaki dan lahko pretrga. Ju-Wo«V‘J* jecved.no kazala Pošteno voljo z* S P°stTePp.voljo gre tudi vnovič »aiioi? ? *ta^a res hoče, da se ra- L; J sestanek obnese, potem naj izvrši i? e zapadle obveze in naj se odreče svojim resicim intrigam ... »Slov. Narod« obravnava krizo v kle-Kalm stranki. Boj med duhovniško olig-»tmj° m med lajiškim elementom se vedno bolj poostruje. Nedavno tega je neki novo-strujar v Trebnjem napovedal boj ■tarinom. Iz povsem zanesljivega vira ve-n*o, da se nahaja že v osnutku nova klerikalna politična organizacija, ki noče imeti ničesar skupnega z dosedanjim klerikalnim vodstvom. Ta nova politična skupina •1 je že zasigurala za svoje tajništvo po- seben lokal, za kar je potrošila 600.000 K in namerava v drugi polovici tega meseca osnovati nov list. kot svoje strankarsko glasilo. O tem je informirano tudi vodstvo SLS, saj_ je tajništvo pravkar izdalo zaupno okrožnico, v kateri roti svoje somišljenike, naj ostanejo složni, naj pride karkoli. . »Slovenec.« Nemški časnikar tolmači mišljenje in načrte Nemcev ter pravi med drugim; Nemci se niso opustili upanja, da zgrade most do Adrije. Krivično je tudi, da je prišel Maribor pod Jugoslavijo in Nemci upajo, da ga dobe nazaj. Nemci škodoželjno opazujejo nekonsolidirane razmere v nasledstvenih državah. Pravijo, da je zdaj namesto ene Avstrije s prepirajočimi se narodi več Avstrij. V Jugoslaviji jih veseli prepir za avtonomijo in Radičevo republiko, dasi ne vidijo posebne nevarnosti za državno edinost, ker je tudi v Jugoslaviji mogoče več avtonomnih ali federalističnih pokrajin, kakršne so pokrajinske republike v Nemčiji. Dngvns vesti. krni- Najvišje poljsko odlikovanje našemu j , Predsednik poljske republike mar-■“Sudski je podelil našemu kralju red liti,683- or!a«> kr je v Poljski najvišie od-g„?,anje> ki ga imajo dosedaj poleg Pil-ln . P )e. belgijski in rumunski kralj rand'6 francoske republike Mille- AupT M Aleksander obolel. Kralj zdTO,38”. se ie Prehladil ter po odredbi * »ravnikov ne sme iz sobe. PriieT * jrovo" zavijanje. »Jutru« je ne- »1-j n1°* ®a smo ga prijeli na sveži laži ^aj K°mhkta v našem uredništvu ter se-tio«t KVlja‘ »Jutro« vprašamo kar narav-kOTn • 2 vsakega zavijanja; kdaj, kje med šem -111 i3^3) je prišlo do konflikta v na-ureHrUi .^tvu ? Kdo izmed odpuščenih Pett-, * ,v Je težko bolan, da meče to na g. ta vd I ■ 8 0 nam »Jutro* na Yija^.ras3n3a odgovori ravno tako brez za-člnt.l stavlJena, sicer bo videl vsak pošten uv*k, da »Jutro« laže. ?»«7 i5!£* obolel. Ministrski predsednik j|ren 5e obolel ter ne bo mogel iti na kon-__°.y Genovo. K*r j. ulSka prestoiona sled nica obolela. i^Oga • romunske kraljeve dvojice, so-Se rnm8rskeSa prestolonaslednika obolela, hčerki UDska kraljica Marija odpelje k gradu. V Atene ter prekine obisk v Beo- dojjjJ' Kraljevo potovanje v Dalmacijo je g0Br ei?° na konec meseca aprila. Napram ^ra].- tninistra dr. Krstelja je izrekel n0at: 2ey°’ n?3 ki se za sprejemne sloves-^■zdalo čim manj denarja. l0 ~~ Osebne novice s pošte. Imenovani ki- p Pos,tarje VI. klase poštni pripravni-L8? Levstek, Ignac Brenčič, Franc l 1 Eran Leben, Leopold Sparhakl 11*» 0 Tratnik pri rač. oddelku pošt- fc raynateljstva v Ljubljani. Iva Černja-Jjj3 Pri poštnem ravnateljstvu v Ljublja-2*; Albert prodan in Maks Rems pri tehn. vudelku poštnega ravn. v Ljubljani, Ivan jnanič pri strok. rač. uradu v Ljubljani, fhroslav Kochler pri vzdrževalnem odse-f* v Ljubljani, Miroslav Urbanec in Milan r®&assi pri vzdrževalnem odseku v Mari-Karel Hdgler, Josip Lambrecht, Kranland, Ernest Ferjančič in Ka-. aUek pri uradu Ljubljana in Mirko J?Se‘j pri uradu Maribor 2; za poštarico -*j F‘i uuuu LVAdiiuur za yu3i«nii;y Virf °*’c* Marija Mesesnelova pri uraou 'dem pri Krškem. — Podeljeno je od-mesto Begunje pri Cerknici biv- &*vniško °^c- Franji Bonačevi, Slivnica j0i .“Mariboru bivši poštni aspirantki Leo-joj, 3t Friedlovi. Sv. Križ pri Kostanjevici Uie pomočnici Emi Benedekovi in Pes-t>_* Poštni pomočnici Rozaliji Fielerjevi. j^toeščeni so: poštni oficial Ferdo Na-dvt? i2 Broda v Ljubljano, poštar Lu-j.’*k Bonač iz Begunj pri Cerknici v Ljub-X*110. poštarica Angela Mezetova iz Peski11* v Maribor, poštarica Julija Engelmanov* iz Straže v Moste pri Ljubljani, pošt-S* adjunkta Rudolf Božič iz Ljubljane v jrjvotico, Miljutin Nagode od urada Ljub-J*3.3 2 k uradu Ljubljana 1, poštni oficirko® Štefan Drganc iz Ptuja v Subotico, |L0stne oficiantke Cirila Schiffrerjeva iz . »cevja v Ljubljano, Jakobina Kolbetova S. .rm°ža v Kočevje, Marica Rabičeva iz ♦ Si?ev* y ^e^e’ Ema Trillerjeva iz Kranja -Škofjo Loko ter Justina Kobalova od rada Belgrad k uradu Maribor I. — Pošt-ka J.k* 80 se odpovedali: poštni prakti-Života Kamperelič pri uradu Ljublja-I. poštna oficiantka Marija Vrbičeva uradu Dolnja Lendava, pisarniški ofi-~lnt Vinko Jeršek pri gosp. uradu pošt. *£nateljstva v Ljubljani, poštni podurad-r.'* Anton Rom v Novem mestu in uradni Jh8a Leopold Aubič pri uradu Gornja ***dgona. — Začasno je vpokojena poštna uciantka Ellza Devova v Kranju. — Traj-?° >° vpokojeni: poštna asistentka Terezl-1* Dopliharjeva v Ljubljani, nadpoštar An-iav 'J'avdar v Ljubljani, poštarica Avreli-b» 7ranu*fjeva v Dol. Logatcu, poštni pod-J”8dnik Iv. Repinšek v Celju in brzojavni ®?l*ter Matija Kajfež v Ljubljani. — V vnciantovski stalež je uvrščena poštna od-»r*Vnica Reza Kavčičeva v Mariboru. . — Papeževo odlikovanje. Znanega hr-JJlskega virtuoza Zlatka Balokoviča je od-r*°val papež z viteškim redom »Ordinis ■••teti magni.« p — Iz diplomatične službe. G. Ivan 5*p»e, dosedaj tajnik v ministrstvu vnanjih **dev, je imenovan za tajnika 4. razreda P** našem poslaništvu v Berlinu, g. Zdrav-Vigele pa za tajnika 3. razreda pri na-Poslaništvu v Pragi. ». — Vojaki in podčastniki 1. pešpolka v l,.ranjl, Stara Srbija, nad 300 Slovencev že-“Jo ustanoviti knjižnico ter prosijo slovenji * rojake in institucije, da bi jim darova-:|.Anjige in čtivo. Sprejem in oddajo knjiž-S?« darov je iz prijaznosti prevzela tvrdka • Bar, Cankarjevo nabrežje 5. ih — Španski konzulat v Zagrebu. Na fftgu 29. listopada, št. 1. v Zagrebu je pri-ted ni poslovati španski konzulat. hjT~ Sprejem v podoficirsko šolo. Druga ?» -iad'j®ka podoficirska šola v Trebinju da se bode na dan 8. maja 1922 Prejelo iz civilnega prebivlstv in iz voj->■ * 300 mladeničev za gojence Imenovane ioi 0- ~ Tedenski zdravstveni izkaz. V času » 26. marca do I. aprila t. 1. se je rodilo 29 otrok (16 dečkov, 13 deklic), J3®3 temi 2 mrtvorojenca. Umrlo je v ■tem času 25 oseb (13 moških, 12 žensk), ?*d temi 9 tujcev. Smrtni vzroki so bili: S žlvljenska slabost, 2 jetika, 1 pljučnica, . ?astrupljenje rane, 2 možganska kap, s hiba, 2 rak. 10 drugih naravnih smrt-R’« vzrokov. Nalezljive bolezni so bile jav-h*ne:.a slučaja Škrlatice in 1 slučaj trebuš-B. — Napad na novinarje. Zagrebški župan Heinzl je v javni seji občinskega sveta napadel poročevalce ne katerih opozicio-nalnih dnevnikov, češ, da ne poročajo objektivno. Za razžaljene se zavzame zagrebška sekcija Udruženja jugoslov. novinarjev. — Nova zavarovalnica v Ljubljani. Zavarovalnica »Vardar« otvori v Ljubljani svojo filijalko. — Utopljenec. Pri Lazah so potegnili iz Save truplo posestnika Fr. Ocepka, doma iz Dragočajne pri Smledniku. — Draginjske doklade katoliški duhovščini. Finančni odbor je dne 4. t. m. o tem razpravljal ter sklenil povabiti za prihodnjo sejo finančnega in prosvetnega ministra, da se doseže sporazum. Za ureditev plač in zvišanje draginjskih doklad katoliške duhovščine se je v odboru posebno zavzel pr tnec Drofenik (Sam. km. str.). — i' valstvo v Beogradu narašča. Glasom inske statistike število prebivalstva naši prestolnici redno narašča, ker je \ :i mesec več porodov kot smrtnih slučajev, Meseca februarja n. pr. sc je rodilo 318 otrok, umrlo pa je le 138 oseb. _— Kmečki dom v Zagrebu. Zagrebški občinski svet je sklenil, da se v Mihano-vičevi ulici zgradi trinadstropni »Kmečki dom«. Stavbišče prepusti mestna občina brezplačno. — Državni zverinjak v Pragi se pripravlja po vzorcu nekdanjega dunajskega zverinjaka. Vlada upa, da bo dobila večino živali iz domače države potom zamenjave, nakupa in daril. — Lesene hiše v Beogradu. V Beogradu skrbe na vse načine za odpravo stanovanjske bede. Beograjska občina je naročila v Sarajevu več lesenih hiš, katere so te dni prispele ter se postavijo na mestni periferiji. V njih dobe stanovanje najpotrebnejši ubožni sloji. — Brezžična postaja v Novem Sadu. Vojno ministrstvo zgradi v Novem Sadu brezžično telefonično postajo, ki bo služila tudi privatni uporabi. — »Jadranska straža«. V Splitu se je pred nedavnim časom ustanovilo društvo »Jadranska straža«, ki si je nadelo nalogo, da nabira prispevke za nabvo prve naše mornarice. Društvo apelira na vse Jugoslovane, naj ustanavljajo podružnice tega društva, da si tako čim preje zavarujemo našo morsko obal pred raznimi neprija-telji. = Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani objavlja: Prodajalci cegaretnega papirja, ki so pričeli s prodajo cigaretnega papirja na drobno od 1. septembra 1921 dalje, se opozarjajo, da morajo v zmislu razglasa tuk. Pokrajinske Monopolske Direkcije z dne 20. februarja 1922, tov. št. 353/2 — Uradni list štev. 17. 2 dne 33. februarja 1922 — prositi pri tej direkciji za dovolilo prodaje cigaretnega papirja in priložiti še kolkovano prošnjo od dveh dinarjev predpisani kolek za pet dinarjev v zmislu začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah II. del, člen 10. tar. post. 335- ms Dotični, ki je pobral sinoči pri zadnji predstavi v Kino Tivoli izgubljeno denarnico, se pozivlje, da isto takoj odda pri blagajni. V slučaju, da je ne vrne, se ga naznani policiji, ker je od gotove osebe dobro poznan. Uubliana. Volitev v občinski agrarni odbor. Volilni imenik za občinski agrarni odbor za Črno vas (barje) je sestavljen in leži pri mestnem gospodarskem uradu skozi 8 dni to je od 3. do 13. aprila 1.1. ob uradnih urah vsakemu na vpogled. Volilni imenik ostane isti, kakor lansko leto. če bi se v omenjenem času nobeden interesent ne priglasil in zahteval vpis ali, pa da se nepravi volilec črta iz imenika. Interesentje naj zadoste dolžnostim, ki jih nalaga § 5- ministrske naredbe z dne 1. februarja 1920, št. 1459. Obenem se poživljajo interesenti, da se volitve v tozadevni občinski agrarni odbor, ki se vrši dne 30. aprila 1922 ob 3. popoldne v šoli na Barju v polnem številu udeleže. = Društvo »Soča« razpošilja te dni vsem svojim članom položnice za vplačilo članarine. Kdor ne sprejme položnice — morebiti zaradi spremembe stanovanja m nima še poravnane članarine za leto 1922 odnosno tudi zastankov naj naznani to društvenemu blagajniku J. Sfiligoju v Ljubljani, Gledališka ulica 7, III. Ker je drugačno pobiranje članarine zvezano z raznimi težkočami, prosimo tovariše člane, naj takoj po prejemu položnice napravijo svojo dolžnost, sicer bo društvo smatralo one, ki ne vplačajo članarine za celo leto 1922 tekomaprila t. 1., da so prostovoljno izstopili iz društva. Vprašalne pole za vojno škodo se dobe še tekom p. m. pri društvenem predsedniku v Bethovnovi ulici IS. Ker je zadeva nujna, naj se oškodovanci podvizajo! =. Kako se upravlja »Dr. Oražnovo zapuščino!« Nekemu posestniku se je oddalo za letošnje leto košnjo travnikov dr. Oraž-nove zapuščine za 26.000 K. Ce bi se razpisalo javno dražbo, bi se za košnjo gotovo dobilo 50 do 60.000 kron. Najlepše pri celi stvari je pa to, da dotični posestnik za lastno potrebo ne potrebuje mrve. ker nima živine. Vsekakor bi bilo želeti, da uprava, dr. Oražmove zapuščine pojasni, če odgovarja to dobremu gospodarstvu. = Javna zahvala. Za reklamo, ki mi jo je napravilo slavno »Jutro« z dne 4. t. m. se »Jutru* kar najbolj cifrasto zahvaljujem. Prosim Vas za to, da mi pošljete ček, da Vam pošljem pristojbino za reklamo la za kolek. Dosedaj sem bil samo trgovec in nič drugega in nisem pripadal nobeni stranki. Odkar pa ste me razglasili za klerikalca, je v moji trgovini vse črno od samih črnih klerikalcev. Reklama »Jutra« je bila torej nad vse izdatna in moj promet se je kar podvojil. Od tega pa nimam dobička samo jaz, temveč tudi država, kateri bom moral plačati sedaj dvakrat večji prometni davek. Reklama »Jutra« je torej dvakrat hvalevredna. »Jutrova« reklama izvira gotov iz hvaležnosti, ker sem bil jaz tisti angelj varuh g. ministra na r. dr. Kukovca, ki ga je obvaroval, da ni letelo nanj od spredaj kamenje, od zadaj pa batine. Uran. =a Osiješke licejke pridejo v Ljubljano. Kakor poroča osiješki »Jug« prirede osiješke licejke zadnjega letnika v sredini tega meseca poučen izlet v Zagreb, Ljubljano in Maribor. Dobro bi bilo, da bi se merodajni činitelji, posebno voditelji r.uših srednjih šol pobrigali za to, da se priredi našim mladim sestram z juga primeren sprejem ter napravi bivanje med nami kar najprijetnejše. Priporočljivo bi bilot udi, da bi se ob tej priliki upoznale z njimi naše srednješolke. * Vabim vse redne in podporne člane k polnoštevilni udeležbi 2. rednega občnega zbora »podpornega društva slepih« v Ljubljani, Wolfova ulica 12, ki ee vrši dne 9. aprila t. 1. ■ točno ob 9. uri v »Slavčevt dvorani« Narodnega doma. G. F. Jurasek, t, č, predsednik. = Pokončavanje gosenic in drugega mrčesa. Mestni magistrat sporoča: Vsi posestniki oziroma najemniki zemljišč na ozemlju mestne občine ljubljanske morajo najkasneje do 15. aprila 1922 vse svoje sadno in drugo drevje očistiti zapredenih gosenic in drugega mrčesa. Istotako in sicer najkasneje do 15. maja pa morajo pokončati vse zapredke in gosenice, ki se pokažejo na drevju. V slučaju, da bi se kdo ne ravnal po teh predpisih, dala bo mestna občina ta dela izvršiti na njegove stroške in se ga bo vrhu tega kaznovalo z globo od 2 do 800 K oziroma z zaporom od 12 ur do 24 dni. = Dotična oseba, ki je dne 3. t. m. v kavarni »Union« pomotoma odnesla dežnik (Stockschirm) se opominja, da ga prinest nazaj in izroči pri blagajni. — Oseba je dobro znana in se opozarja, da se bo proti njej sodnijsko postopalo. = Izgubila se je psica volčje pasme, znamke 190, sliši na ime »Heksi«. Kdo: bi kaj vedel, naj sporoči Fr. Brumat, Mestni trg 25 proti nagradi. Maribor. Izptremebe na pošti. Za poštarja pri poštnem uradu 2. je imenovan pripravnik g. Mirko Grošelj. V Maribor sta premeščeni poštarica Angela Meze ilz Pesnice in postna oficljantka Justina Kobal iz Beograda. Oratorij Assumptio je krasno uspel v moralnem in gmotnem oziru. Navzoči skladatelj g. p. Hugolin Sattner je čestital dirigentu g. prof. Druzovlču. Sumljiv gost. V hotelu pri »Zamorcu« so zasačili nekega hotelskega gosta v tuji sobi. Izkazalo se je, da mož sicer ni popolnoma normalen, vendar zelo nevaren tujemu Imetju, ker so našli pri njem celo zalogo vlomilnega orodja in ponarejenih ključev. Celje. invaildm dom se razpusti ter bodo invalidi razmeščeni po drugih zavodih. Poslopje Šenalske vojašnice bo torej prosto ter bi bilo posebno prikladno za dijaški dom. Stalno to upokojen poštni poduradnik gospod Iv. Repinšek. Tukajšnja trgovina brata Turnšek, last g. Bandka, se je sedaj popolnoma preuredila In vidi se, da Je podjetje v rokah pridnega in energičnega trgovca. Kakor se nam poroča, je g. Turnšek navzlic temu, da ga vsakdanji posli vežejo na Celje, še vedno požrtvovalen aktiven član dramatičnega društva v Polzeli. Pokrajina. V Rogaški Slatini se zgradi pravoslavna cerkev. Načelnik tozadevnemu odboru je beograjski prota Nikolaj Trifunovič. V Rogaški Slatini se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. ob 10. uri v verandi hotela »Pošte« veliko protestno zborovanje vseh obrtnikov in trgovcev celega rogaškega okraja proti uvedbi vojnega davka za leto T920, prometnemu davku in neznosnim davčnim bremenom, ki se jih nalaga v tako krivični meri pridobitnim stanovom. Udeležba tega zborovanja je moralna dolžnost vsakega obrtnika, 2Bto se ga udeležite vsi j Primorje. Manlfestacijsko zborovanje slovenskih vojnih odškodovancev se je vršilo dne 2 .arlla v Gorici. Udeležba je bila sijajna. Slovenci so zahtevali takojšnje izplačilo vojne odškodnine. Govorili so: dr. Besednjak, dr. Bitežnik, Sček In še nekaj drugih. V slučhju, da ne bi vlada ničesar ukrenila, se bo vršil s 1- majem nov shod, na katerem se bo sklenilo izvajati konsekvence. Gledališče in glasba. Dve premijeri v dramskem gledališču. V četrtek, dne 6. t. m. se vprizori v dramskem gledališču Schillerjeva tragedija v 5. dejanjih »Marija Stuart«. Naslovno vlogo igra ga. Šaričeva, kraljico Elizabeto pa ga. Danilova. Režiser g. Danilo. V soboto, dne 8. t. m. se vrši premijera Molierove komedije »Namišljeni bolnik« v režiji g. Dane« 5a. Vprizoritev je zamišljena v stilu Molie-rovega časa. Vsi igralci, ki nastopajo v komediji, sede v ozadju odra, vidni občinstvu, »maitre sc scene« pa v ospredju v posebni loži, odkoder dirigira igro. V naslovni vlogi nastopi g. Danes, v vlogi Toi-nette pa ga. Juvanova. Spored koncerta, ki se vrši v ponedeljek, dne ro. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe in ki ga izvaja koncertna pianistka gospa Dana Golia-Kobler: 1. Bach-Tansik: Toccata in Fuga (d-rool). 2. Viteslav Novak: Pesmi zimskih noči, op. 30. a) Pesem mesečne noči; b) Pesem viharne noči; c) Pesem božične noči; d) Pesem Karnevalske noči. 3. a) Jo-sef Marx Rapsodija; b) Sergenj Ljapunov: Zvonovi. 4. Chopin: a) Etuda; b) Scherzo v cis-molu. 5. Schumann: Karneval op. 9. — Sedeži po 13, 12, 10. 8 in 6 Din. v predprodaji v pisarni Glasbene Matice v Ljubljani od četrtka 6. aprila. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, Florijanska ulica 27. I. V petek 7. aprila veseloigra »Težke ribe«. — V sobo- to 8. aprila burka »španska muha.« — V torek n. aprila Rovettova drama »Nepošteni.« — Začetek vselej ob 8. zvečer. Predprodaja vstopnic v šentjakobski knjižnici od 5. do 7. ure zvečer, od 7. do S. ure zvečer pa na dan predstave pri blagajni. Od danes naprej se prodajajo vstopnice za klavirski koncert, katerega priredi v ponedeljek, dne 10. t. m. koncertna pianistka gospa Dana Golia-Kobler. Cene običajne. Predprodaja vstopnic v pisarni Gla-bene Matice, E. Adamič: Nočne pesmi. Samospevi za nizki glas s spremljevanjem klavirja. Založila in Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 40 K. — Ne moremo reči, da je slovenska samospevska literatura revna. Po vseh letnikih »Novih Akordov« je raztresena precejšnja kopica krasnih pesmi, najdemo jih prav mnogo po edicijah Glasbene Matice in solisti in solistinje imajo za svoje nastope prav čedno izbiro. Večina samospevov je pa pisanih za visoki glas, le prav malo za nizki glas. Tako so bili basisti in altistinje prav dostikrat v zadregi. Razven dr. Ipavčevega »Meniha«, Gerbičeve »Pojdem na prejo«, Lajovčeve transpozlcije »Mesec v izbi In še nekaterih skladb, pevci in pevke z nizkim glasom po raznih izdajah niso mogli dosti več najti. To občutno vrzel je Izpolnil plodoviti Emil Adamič, ko je napisa’ pet pesmi z naslovom »Nočne pesmi« in jih je izdala Jugoslovanska knjigarna. Dve »Noč« je tožna, kakor moji sni« in »Ave Maria« datirate iz časa skladateljeve"' bivanja v ujeništvu na Ruskem. Prva oko zamišljena, temno pobarvana, d na moč mehka, večerno razpoloženje c oča, obe s priprostim, pa jako značilnim klavirskim spremljevanjem. Frana Albrechta »Noč« odkriva v Adamičevi kompoziciji nova, neizhojena pota. moderno in bizarno nametana harmonične barve. Zadnji dve pesmi »Pesem nočnega čuvaja in »Nocoj je pa svetla noč« bosta tvorile remek točki na koncertnih vzporedih. Kako nepisno lepo je zadnjo pel na nekem lanskem koncertu Josip Križaj in potem zopet Julij Betetto. Odobravanja ni hotelo biti konca ne kraja. V »Nocoj je pa svetla noč se je Adamič pokazal takega kot je v resnici, ustvaril je pesmico zadeto v pristno narodnem tonu, 2ato bo pesmica popularna kot malokatera druga. Basisti in altistinje bodo imeli nad izdajo »Nočnih pesmi« veliko veselje, vsak glasbenik, ki jih preštudira in občuti s srcem pa tudi. Pevske vaje pri »Ljubljanskem Zvonu« se vrše redno vsako sredo ob pol 8. za ženski zbor, vsak petek ob pol 8. za moški in vsak ponedeljek ob pol 8. zvečer za mešani zbor. iluosi il Novi rod, list za mladino. Izdaja ga zveza Jugo slovenskih učiteljskih društev v Trstu, ureja pisatelj Josip Ribičič v Trstu in stane za Jugoslavijo na leto 120 K. Naroča se pri Jugosloven-ski Matici v Ljubljani. Doslej so izšle 3 številke Novega Roda. Že lani ko je pričel izhajati ta list in ga je urejeval pesnik Janko Samec, nas je presenetil predvsem z lepo, zares estetično zunanjo opremo Bucikovo, ki je sicer nismo vajeni pri naših mladinskih listih. In presenetil nas je s svojo vsebino, ki smo take še manj vajeni pri listih za mladino pri nas. Letošnji Novi Rod pa celo prekaša lanskega, ki je res prisrčen in tak, ki je všeč mladini. Nima suhoparnih raskovih, moralnih ocvirkov in ne šibe, ki bi venomer grozila hudobnim Mihcem. In vtegnejo ga brati z istim zanimanjem odrasli in nedorasli. Jezik je zares slovenski, ki ga danes najdeš še malokje. V »Kotičku malih« so otroci, ki pišejo Iz svoje duše in ne po formulah strogega učitelja-mučitelja. Zunanja oprema in slike te razveselijo in ne motijo srca. Odkrito povedano je Novi Rod naš najboljši mladinski Ust. V njem je ono, da smo Slovenci še Slovenci. Pri Novem Rodu sodelujejo: Ivan Albrecht, Vera Albrehtova, France Bevk, Cvetko Golar, ki objavlja tudi nenatisnjene mladinske pesmi Ivana Cankarja, Fr. S. Finžgar, Meško, Alojzij Gradnik, Igo Gruden, Srečko in Stane Kosovel, Marija Kmetova, Vladimir Levstik, Fran Lipah, Joža Lovrenčič, Fran Milčinski, Josip Ribičič, Petruška, Pastuškin, J. Samec, Karel Širok, Utva, Ivan Zorec, Oton Zupančič. Ilustrirajo: Buček, Tratnik, Saša Šantel in Černigoj, ki je oskrbel tudi letošnjo naslovno stran. V glasbenem delu Fr. Kimovec. — In ker so vsi ti naši in je Novi Rod iz ne-osvobojenega ozemlja naš, je naš tudi Novi Rod in naročajmo se nanj. Josip Ribičič: V kraljestvu palčkov. Založila in izdala založba »Jug« v Ljubljani, Pred Škofijo 21. Cena 60 K. Ilustriral Černigoj. 12 slik in barvasta naslovna stran. Popularna mladinska igra »V kraljestvu palčkov«, ki se je igrala skoraj po vsej Sloveniji in ki je doživela povsod vsled svoje ljubkosti izvrstne uspehe, je tako vendar enkrat Izbrana v posebni knjigi. Založbi »Jug« vse priznanje, da se je potrudila, da je izdala to prvovrstno mladinsko igro v tako sijajni opremi, kakor je še ni doživela nobena slovenska mladinska knjiga. Ilustracije Černigoja so tako sijajne, kakor jih še nismo videli v slovenski knjigi. Tisk ilustracij je vzoren in pride lepota originalov do polne veljave. Knjigo »V kraljestvu palčkov« priporočamo vsem najtopleje in želimo, da najde lepa knjiga oni odziv, ki ga zasluži. »Kraljev vitez«. Zgodovinski roman. Spisal Michel Zevaco, prevel Vladimir Levstik. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena broširani knjigi 30 Din. To poučno in vseskozi zanimivo knjigo prav toplo priporočamo. Šport in tiristika, Sestanek članov Lianic) »S. K. Šparta« se vrši v četrtek dne 6. t. m. ob pol 8. urj zvečer pri Novem svetu (Prešernova soba). Sestanka udeležiti ima se celokupni odbor, vsi redni, podporni in ustanovni člani. Opozarja se posebno one članel-ic:), ki so v tekočem letu vstopili. Zelo važno — polnoštevilna udeležba potrebna. —• Tajnik II. Svoboda : Korotan 2 : 1 (1 : 1). Nedeljska prvenstvena tekma je končala z zmago Svobode. Korotan se je letos preuredil in vsebuje izboren sprednji trio. Najboljši pri Svobodi Je bil vratar, ki je marsikateri nerodni položaj pred goalom sijajno ubraniL Poset slab. Targa Florio. V nedeljo se je vršila znamenita avtomobilistična dirka na Madonie-progi v Siciliji, ki spada med najtežavnejše preizkušnje dirkalnih vozov kakor tudi avtomobilnih voznikov. Proga je dolga 108 km in se vozi štirikratno v skupni dolžini 432 km. Start in cilj se nahaja pri žel. postaji Cerda z morsko višino 40 m. Od tu se cesta dviga s položnimi ovinki 10 km daleč ter --.o strmem padcu poskoči pri Cal-ta ro do višine 840 m. Najvišje mesto se nahaja pri Polizzi z 900 m. Sledi nato navzgor in navzdol po brezštevilnih krivuljah, tako da se mora samo pri enem krogu dirke premagati okoli 1500 ovinkov, skupno torej 6000. V Caleano znaša višina zopet 468 m, v Campofelice pade na 50. Najnižja točka znaša 10 m. Madonie-proga Je torej ena najtežavnejših dirkalnih cest na svetu. Na tej progi je v nedeljo gladko zmagala znan nemška tvrdka Mercedes, ki Je prekosila lanski rekord 7:25:05. Vodil je Italijan Giulio MasettI in zmagal v 6:50:50.5. Graška reprezentanca nastopi v nedeljo 8. aprila proti zagreški v sledeči postavi: Rosner (G. A. K.) ali pa Schmuck (St.) — Fritze (G. A. K.), Sinkovič (St.) — Skaser (St.), Grainer (St.) — Reisinger (G. A. G,) — Hruby (G. A. K.), Polster (G. A. K.), Payer (G. A. K.), Dollar (St.), Waldhauser (St.). Kakor se vidi, je moštvo vzeto iz dveh vodilnih graških klubov G. A. K. in Sturma. Kurz za nogometne sodnike se vrši v petek 7. t. m. ob 20 uri v Narodnem domu, soba Športne zveze. SotoSstvo. Vsem bratom in sestram! O priliki T. jugeriovenskega vsesokolskega zleta v. Ljubljani priredi se tudi sokolska razstava, katera naj bi kolikor mogoče natančno pokazala razvoj sokol, ideje. Da bo mogoče če doseči to namero, je treba nabrati ves materijah ki se nanaša na Sokolstvo od početka ustanovitve posameznih sokolskih društev do danes, in se -adi tega obračamo do vseh starejših bratov, da nam dajo vse predmete, katere imajo še v posesti in jih mogoče hranijo kot stare spominke na razstavo na razpolago. Vsaka stvar se bo lastniku vrnila na zahtevo, v nasprotnem slučaju pa jo porabimo za sokolski muzej. Ako treba, se predmeti prevzemajo po posebnih odposlancih in se prejem istotako potrdi. Pri poštni pošiljatvi naj se pride-ne seznam predmetov in naznani eventu-elne želje. Pri dragocenih predmetih naj se iste_ že pred odpošiljatvijo naznani, da se bo imelo posebno pažnjo na nje. V trdnem prepričanju, da imajo bratje Sokoli 5e dosti tozadevnih predmetov v svoji posesti in da jih bodo radevolje dali na razpolago za razstavo, prosimo v9e brate, da nam do konca maja 1932. najkasneje vse predmete, katere nameravajo vposlati, naznanijo. Seja prehranjevalnega odseka, mesni pododaek, I. Jugoslovanskega vsesokolskc-ga odbora se vrši dne 7. aprila 1922 ob pol 21. uri v zletni pisarni Narodni dom. Člani tega odseka naj se seje zanesljivo udeleže. Ljubljanski Sokol — ženski odsek priredi v soboto dne 8. t. m. ob 20. uri V telovadnici Narodnega doma javno telovadbo s sledečim sporedom: 1. članice: Proste vaje za vsesokolski zlet 1. 1922. 2. Članice: Telovadni ples na godbo Matejov-ca, sestavila sestra J. Trdina. 3. Deca: Zlet-tne vaje s ploščami za vsesokolski zlet leta 1922. 4. Članice in gojenke: Vaje na orodju. S. Gojenke: Rajalne vaje, priredila po Pospišilovih rajalnicah sestra J. Trdina. 6. članice: Telovadni ples na godbo Matejov-ca, sestavil dr. V. Murnik. Cene sedežem: na odru in na galeriji 10 K. v dvorani 8 K stojišča 4 K. Sokolske razglednice. Jugoslovanski Sokolski Savez ima v zalogi več vrst sokolskih razglednic. Poživljamo vse brate in sestre, da kupujejo povsod samo te razglednice ter odklanjajo drugo tozadevno blago, ki ni domačega izvor«. Dela na telovadišču za I. ju gosi. vsesokolski zlet prično dne 3. aprila. Začne se predvsem s planiranjem. Dela za tribune, na katerih bo prostora za 40.000 gledalcev so razpisana ter ie določen' zadnji termin za vlaganje ponudb 13. april. Tribune morajo biti izvršene do 13 julija t. L Stavbni odsek je izdelal vse podrobne načrte, ki bodo v prihodnjih dneh razstav. Ijeni. Mednarodna tekma v Ljubljani. Za mednarodno tekmo so do sedaj prijavili svojo udeležbo Francozi, ki javljajo, da se udeleže zleta tudi razni drugi ugledni člani telovadne organizacije gimnastov, med njimi predsednik Cazalet. Od drugih članov mednarodne zveze do sedaj niso do-šlep rijave, sigurno pa je, da sc udeleže tekme Čehi, Belgijci, Francozi in Jugoslovani. Dramatični odsek Sokola na Viču vprizori v soboto 8. aprila ob 8. zvečer v Sokolskem domu na Viču narodno igro »Deseti brat«. Vstopnice so že od dane3 naprej v predprodaji na Glincah in v Rožni dolini. Ker je zanimanje za igro veliko, naj si vsakdo pravočasno preskrbi vstop- C. N. In A. M. Wil!iamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) Mogoče je bil baš ta. Ako ne, se vsaj ni zdelo verjetno, da bi »Dietz« popustil konkurenci v takih stvareh. Klo je zletela z očmi po stenah. Vsaka izmed ploskev v stenskem oboju je utegnila zakrivati tajno shrambo! Teh ploskev je bilo mnogo in razne Velikosti; bile so prepleskane z nežno sivo barvo in obdane s finimi belimi robovi. Da bi preizkusila vsako, bi se bila morala zamuditi več ur, razen ako bi bila sreča mila in bi naletela že odkraja na pravo. Toda *— O’ Reillyjev plašni pogled je bil namerjen v levo plat sobe. Sklenila Je začeti svoj posel na tej strani, upaje, da ga tukaj tudi konča. Nekoliko preudarka ji je moglo prihraniti mnogo dragocenega časa. Za katero teh ploščic je najbolj gotovo tičala skrivnost? Okrajek od sfvo pobarvanega lesa je tekel kroginkrog sobe v višini kakih treh čevljev nad rdeče pregr-njenim podom. Nad tem okrajkom so bile razdeljene v odmerjenih presledkih široke štukaturne ploskve, dve na vsaki strani sobe; tvorile so ozadje za istotollko barvanih tiskov v zlatih okvirjih. Med njimi so se vrstila majhna, ozka polja, okrašena z običajno cvetlično slikarijo. Pod temi manjšimi so bila napravljena še manjša, v vodoravni legi, obrobljena z belimi zavtinami In žebnikl; merila so svoje štiri palce višine in deset Širine; na lev strani stene jih je bilo dvoje. »BaS prava velikost za skrinjice, V kakršnjih hranijo dragulje,« je pomislila Klo. »In prava višina, da mo-re5 odpreti, ne da bi se bilo treba postaviti na prste. Ako bi jaz vdela-vala zakladnico, si ne bi izbrala drugega prostora!« Položila je prst za rob prve izmed njiju. Nič se ni zgodilo, nikaka Vzmet se ni vdala pretlsku. Z enakim uspehom je poizkusila svojo srečo pri drugi. Obstala je vsa razoča- rana, a le, da bi počakala nove, po-rabnejše misli. »Stavim, da se dd izdreti!« se je spomnila nato. In — o, zmagoslavje! — res jo je izdrla, ko je vteknila ostre nohtičke pod beli rob. Vsa ploščica se je ločila od stene kakor pokrov pri pločevinasti škatli. Za tem pokrovom so bila železna ali jeklena vratca približno enakih razmerov kakor vnanja ploščica. Tudi ta so bila sivo prepleskana in so kazala drobno ključavnico, kakor bi zvrtal luknjo z ostrino majcenino škarjic. Klo je položila pokrov tik zraven sebe na pult, da bi ga imela v dosegu, ako bi ga potrebovala nanaglem. Nato je vteknila ključek, ki ga je bila izmeknila 0’Reillyju; izlahka je zdrknil v ključavnico. Obrnila ga je. Jeklena vratca so se odprla, in Klo je pogledala v skrivališče. Zapazila je zveženj bankovcev, povitih s papirnatim trakom. Poleg njih je ležal ovoj, a ne takšen, kakršnega ji je bila naslikala gospa Sandsova. Bil je večji, daljši, širji in debelejši. Zdel se je napravljen od sirovega platna, in namestu drobnih zlatih pečatov z monogramom je nosil petorico rdečih. Kloji se je skrčilo srce. Tak za to je bilo treba toliko truda! Jedva je verjela svojim očem. A končno — mari ni bilo v teni ovoju dovolj prostora za onega — za pravega? »Treba ga bo odpreti in pogledati,« si je dejala Klo. In spet ji je upadel pogum. Tudi ako stori tako — po čem more spoznati, da drži v rokah tisto, česar je iskala? Če je 0’Relly vzel papirje iz ovoja z zlatimi pečati, ga ni več znamenja, ki bi ji povedalo, da so pravi. Vzela je platneni ovoj iz zakladnice ter ga obrnila. Na drugi strani je bil naslov, zapisan s krepko, značilno pisavo: »Justin 0’Reilly, v roke ravnateljstva .Kolumbijske banke’, Novi York«. Samo nekaj je govorilo za to, da so v ovoju res listine gospe Sandso-ve: Klojina neomajna vera v uspeh. Pritisnila je na prvi pečat. Počil je počez. Drugi mu je sledil; ko pa sc je doteknila tretjega, se je oglasi- I lo pred vrati govorjenje. »Odprite mi, prosim, s svojim ključem,« je rekel nekdo. Bil je O’ Reillyjev glas! XIII. POOLAVJE. »Nobene možnosti!« Ko je Beverley Sandsova zaprla vrata med Clodaghino in strežničino sobo, je molče obstala pred Justinom O’ Reillyjem. »Nu, gospa Sandsova,« je dejal on, »čestitati vam moram.« »Čestitati — na čem?« je zajecljala. Ta hip se je zdela vsa otroška in ponižna; prav nič ni bila podobna princesi, ki je očarala Rogerja Sand-su proti njegovi volji. O’ Reilly se je okrutno nasmehnil. »Ali je mari že prepozno za poročne čestitke? Tako, veste — časih čestita človek ženinu, ker želi nevesti dobro, in narobe. Sicer pa ne mislite, da namigavam.« »Saj vidim, da ste me prišli samo žalit!« je vzkiknila Beverley. »Kakor veste, gospa Sandsova, stojim na drugi strani barikade. Ne morete se čuditi, da nisem vaš prijatelj.« »Vem, vem!« Je odgovorila trpko. »To vem že od lani, od tistega septembrskega dne, ko sva se videla na .Santafdški delniški, železnici’. Takrat sem se nadejala — nekoga drugega, ne vas. A takoj sem ugenila, zakaj ste prišli.« »Sioril šeni, kar mi je narekovalo prijateljstva,« je skopo pojasnil O’ ReHly. »Ta beseda me baš spominja enega izmed povodov, radi katerih vara >ehkq čestitam: vaše male prijateljice. Sijajna osebica je! Kdor ima takšno priprošnjico, Je boghie vreden zavidanja. Rekla mi je, da bi rada umrla za vas. Sodeč po njeni vnanjosti se ji utegne to posrečiti. Prepričan sem, da se vam zdaj mudi k nji. Oh, In še eno čestitko: zaradi biserov.« »Kako ste zvedeli?«, Beverley je od strmenja pozabila SvOje ponižanje. »Ali vam niso povedali, da jih je hotel Heron kupiti za svojo, ženo?« ji je odvrnil 0’ Rcilly vprašanje za vprašanje. »Niti sanjalo se mi ni! Moj mož me je iznenadil ž njimi danes popoldne. Ako bi bila vedela, da želi gospod Heron . . .« »Za lepega naivneža me imate, gospa Sandsova! Da bi se jim bili odpovedali radi Herona in njegove soproge — tega vam res ne verjamem!« se je zasmejal O’ Reilly. »Jaz pa vem, da bi se jim bila! še zdaj prepustim bisere gospe He-ronovi, ako storite tako, kakor vas je prosila Klo Reillyjeva. Dajte, bodite usmiljeni! Za tiste listine bi dala rada več, nego so vredni biseri. Življenje bi dala zanje, ako bi bilo komu kaj do njega. Tako pa — res: ali ne bi bilo mogoče... za bisere?« »Nobene možnosti ni, gospa Sandsova,« je trdo odrezal O’ Reilly. »Iti meram. Obljnbil sem Heronovim, da bom večerjal ž njima. Veselilo bi me slišati, kako se počuti moja soime-nica, potem pa pojdem.« (Dalje pri’’' • Nadstrankarski bik. fU*‘lonPCo: nnšajo iz Tyna Horsuva sit /nanjc, »Vsem gospodarjem. PajcnV.n. krava:« da je moj bik na razpoluRo v njihovo naših gospodarjev, brez Vzjr,“ 'ar. politično misjenje. — J. fjU. . J’R.rlinU. * Nova privatna docentinja v Na filozofski fakulteti berlinsKega '■ čilišča je nedavno habilitirala tru ^ ska kot privatna docentinja. A o J. Charlotta Lenbusclvr, katere strok J žavna znanost. Doslej je ta nova _ . _ tinja bila asistentka vseucil.slcega •"**. *<. V V Ifcg bo začela izhajati nova revija, za g lisce, umetnost, kinematografijo in V. Imenovala se bo »Elbran* ter bo i dvakrat na teden. Naročnina za to se bo zamogla plačevati le z zlatim „ lji. Za Moskvo bo veljala letno J27 rubljev, za fcrovincijo pa 33 zlatih — Ce bo le neslo 1 — Drobiž. * Rarboiniki v knežji alači. V Rimu 80'pred. kratkim neznani • razbojniki v odsotnosti kneza Fabricija Mussima vdrli v njegovo p.ilačo in odnesli iz nje vse. karkoli se jim je dopadalo. V veliki dvorani palače Massimo v Rimu, se i.ihiija muzej mnogih »lik in zlatarskih del .leiztnerne vr/sdnosti. Tatje so odtfesli iz tega muzeja kovček iz slonove kosti, pravo -rirnek- delo petnajstega stoletja in nekaj ;:lik_ bratov Embriaci iz Benečije od katerih je vsaka cenjena na 25.000 frankov. Poleg tega 30 odnesli tudi dve veliki, košari, od , katerihj e bila ena polna finega perila, druga pa polna nemških ?nark. Skupno škodo cenijo na 120000 italijanskih lir. * Barva sezonskih toklnt. Na5 ženski svet se zelo interesira za barvo in vrsto toalet, ki bodo prednjačile v letošnji se-ziji. Na Silvestrovo, kakor tudi na Novo leto je prevladovala temna barva. To se opaža v gledališčih, barih, kabaretih, kakor tudi na čajankah in V domačih salonih. Opaža se, da je v Zflfcr-tbu, Parizu, na Dunaju kakor tudi v drugih modnih centralah zavladala temna, vsem črna barva. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporab ljajo že 25 let priietno dišeči Fellep-p JMaid" kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ter je radi svojega antiseP' tičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravoo tako • je priljubljen k‘4 krepko blago delujoče in vrlo prijetno s*edst*o za drsnenie hrbta, rok. nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznamal Z zamotom in poštnino za vsakega: Za prodajalce: . 12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . SOO K 24 „ „ 8 ........... 570 K :-0 „ 12.....................800 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor d'■nar naprej pošlje, dobi popust v naravi. P7?tMOT: Elza oblii za kurja očesa 8 in 12 K; ldsa mentolni klinčič 10 K; Elsa posipalm pra-jS»k 13 K; Pravo Elsa ribje olje 80 K; Eli Elsa kolonska voda 1 .s« voda K; Elsa u»t« 48 K Turnški mi pra el: 18 K; Štruprza podgane in miši po 181 JO K. EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA, donja, Elsatrg SL 357 Hrvatsko. PRODAJA: 600 delnic Slovenske es-komptne banke. Naslov v apr. lista. 625 • dobro ohranjeni kolesi, poizve se pri vratarju pivo-rarne Union, Celovška ce-ita 104. 620 Krasno posestvo obstoje-Ee iz ca 4 oralov, lepo zida no hišo in gozdom v bližini mesta Maribora. Cena 120.000 Din. Kavarna Te ment, Glavni trg številka I, Maribor. 623 KUPI: Nakovalo težko približno )o do 100 kg in vrtalni stroj ; ca železo. Naslov v upravi Mlsta. 617 Mizarskega pomočnika a a deželi sc išče po dogovoru. Hrana in stanovanje v h>Ji. Jnn.ob Sernel, Begunie 6 tri Cirknici. ^53 Uradnik lesne stroke 2 večletno prakso želi službe kot vodja kake žage, ali kot šumski manipulant. Sprejme tudi mesto skladiščnika. Zmožen je več jezikov v govoru in pisavi. Nastop po možnosti takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Stev, 619«._____________________ 619 Staro obleko ponošeno, ‘boljiih rodbin (moško, žensko, otročjo, perilo in čev-‘ IJ«)> Plačam po najvišji ce-ai, pridem lahko osebno ponj. Ponudbe naj se poiljejo na naslov: »Stara Robleka«, poštno ležeče, ‘ Ujubljana, Glavna pošta. 616 SLUŽBE 5 Ilčem mesta skladiščnika trgovskega pomočnika, por tirja ali kaj sličnega. Stefan Gclub, Kolodvorska sl. 35 prcpočiSče pri Tišlerju. 611 Vajenec za slikarsko, ple-; skarsko in črkoslikarsko obrt se išče v starosti od 14. leta dalje. Ivan Turšič slikar, Cirknica pri Rakeku 622 Psi! Hia® inMi EHi iMii Stil k .UT iz najboljšega splitskega cementa. Znamka „SAL()NA“ od „Spalato“ d. d. portland cementa, Split Biauns zaloga za tenisko: FRBHC DOLENC, RRBH3. Ponudbe na zahtevo takoj. Kontoristlnjo v starosti 18—20 let z znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika ter dobro računarico sprejme Ilija Predovič, Fram, Štajersko. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru, nudbe je poslati Predovič, Varaždin, murska cesta broj 3 ali Predovič, Fram, broj Štajersko. RAZNO: Srce in roko gospodični, oziroma mladi vdovi, ki mi posodi takoj 5000 Din. Denar povrnem za pol leta. — Cen j. ponudbe na naslov: Zlatko Planinc, novinar, Celje, poste restante. 59t Gostilna, dobroidoča,_ se išče v najem ali na račun. Ponudbe pod št. 601 na u-pravo lista. 601 Krojaški mojster želi ku piti manjšo hišo ali pa vza^ me v najem. Posredovalci dobe primerno nagrado. Ponudbe naj se pošljejo na Josip Ceh, Lukovk, p. Trebnje, Dolenjsko. 615 Mole srta im stele in toni lis je „MORANA“ „MORflNR“ temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. Naroča se pri Mar. Škrinjar, Trst, * -• Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat. 8š€e se ZASTOPNIK za JUGOSLAVIJO. Ponudbe direktno na zgornji naslov. „ Modna trgovina A. SINKOVIČ NASL K.SOSS llubllana, Mestni m 19. priporo!.: Perilo za dame, gospode, otroke. — Pletenine, rokavice, noga* vice. Bluze, spodnja krila predpasniki. Svila - Hodni nakit - Galanterija 5 Znatno znižane cene) s iininiiiuiiiniiiiiiiiiiiinininuNUiH1111111'! (amerikanski RouHeainO hrastov les, nove modem* mlae, se prodalo ugodno. Vpraiania pod .Roulleaur na upravnlitvo tega lista. & I Dežne plašče [i za.dame in gospode v ve-liki izberi priporoča tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trs 11. ••o ••• ••• Zn tistem in knjigarna v L2UBL3ANI - Wolfova ulica štev. 1. Poštni pedal 74. Telefon 359. Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. Zahtevajte proračun! Točna postrežba! ••• Lilavnt ^rTwoiiiih~$e sklicujia na oglase v ..Jugoslaviji"! ockgvomi ure