S POSVETA O LJUBLJANSKEM BARJLJ
Nujna zaščita tega naravnega fenomena
Ljubljansko harje - to največje in najbolj specitično barje v srednji in južni Evropi. se mora ohraniti in varovati. To je hila rdeča nit večurnega lepo obiskanega posveta. ki 1 sta ga. skupaj s skupščinskim odborom za varstvo okolja 21. maja. organizrala občin-ska odbora Zelenih in ljudska stranka. Sliša-li smo morda res že precej znanega in več-krat povedanega. vendar nikoli ne preveč besed za tako pomembno problematiko. A iz besed velja preiti na dejanja in tisto. kar je v življenju spoznano. dognano. preverje-no. racionalno. kar najbolj učinkovito ude-janiti. Res je. da so se. se in se še bodo okrog tega naravnega fenomena snovali in prepletali najrazličnejši interesi - kmetij-stvo. želje po pozidavi. deponija odpadkov. gojenje različnih kultur. živinoreja. turi-_zem ... Ne gre pa pri tem nikakor pozabiti pretečih in žlahtnih naravnih danosti Ljub-Tjanskega barja kot so njegova poplavnost. avtohtona favna in flora ter predvsem res-nično veliki rezervati pitne vode. No, pa več o razmišljanjih in predlogih udeležencev po-sveta!
Ing. Zvone Mencej je tako ob prikazu hidroloških značilnosti barja opozoril na možnost onesnaženja zgornjih vodonosnih plasti. ki so po svojem ustroju prodnate. saj je tu nekoč pred davnimi deset tisoč leti tekla Sava. Ing. Aleksander Marinko je predstavil sanacijo centralnega odlagališča in varnejšo izgradnjo tretjega polja. Ob tem pa je posebej poduaril nujnost čimprejšnje nove lokacije za odlagališče in postopno ure-
janje predelave in reciklaže odpadkov. Kaj s pozidavo in predvsem kakšno. o tem smo slišali razmišljati predstavnico Ljubljanske-ga zavoda za prostorsko in urabnistično na-črtovanje. Njihov interes je usmerjen v izko-riščanje varnih površin ob upoštevanju vseh barjanskih značilnosti. pri čemer je potreb-no še posebej upoštevati izgradnjo avtoce-ste. bodoče industrijske cone na Rudniku in dela soseske Ilovica. Za takšno zahtevno študijo izvajalca še niso našli. Pozvala je k usklajenemu programu skupnih aktivno-sti, pri čemer je potrebno razmisliti, ali je in bo naravna tneja ohranitve barja avtocesta. odgovoriti pa bo potrebno tudi na odprto vprašanje kako naj bo urejena kanalizacija. Marjan Keršič-Belač je slikovito in nazorno opozoril na nepopravljive napake civilizaci-je. ki so barju prizadele ogromno škode in se zavzel za to, da se v večji meri prisluhne ljudem, ki tam živijo in barje poznajo, saj nas izkušnje preteklosti lahko marsikaj na-učijo. Ciril Stanič se je odločno zavzel za dosledno varovanje vodnih virov in se vpra-šal, če res dosledno spoštujemo pred dvemi leti sprejeti moratorij o gradnji objektov. V to je podvomil, saj ima občutek, da za preprečevanje črnih gradenj nismo storili dovolj. Opozoril je tudi na posedanje barja in po svojih spoznanjih glede na svojo živ-ljenjsko dobo (nad 80 let) se je le-to posedlo za slaba dva metra. Dal je tudi pobudo, da bi se povišal prispevek za smeti 3 do 4 krat, denar pa bi natnenili za sanacijo deponije. Ing. Roman Rems je dejal, da se vsi premalo zavedamo dejstva, da je Ljubljansko barje
naravni fenomen, ki pa ga po vrednostni lestvici nismo ovrednotili in po njegovem mnenju bi ga morali proglasiti ne samo za kulturni spomenik ampak tudi za krajinski park prvega razreda. Dosledno moramo preprečiti črne gradnje in nadaljevati s stro-kovnimi študijami, da bomo dobili čim večja znanja o barju. Špela Pugelj iz Vnanjih Go-ric je opozorila na nujnost skupne akcije tako lovcev, ribičev, zelenih in drugih upo-rabnikov barja, skratka, potrebno je poiska-ti kompromis za lovstvo in ribištvo po eni strani in za kmetijsko rabo na drugi strani. Vprašala je, kako se namenski davek na barje uporablja, odnosno, ali se ta denar vrača. Izgradnja kanalizacije je nujna, prav tako tudi druga lokacija za odlagališče, pre-prečiti pa je potrebno tudi kopacije šote. dr. Mitja Brilly je nekaj več povedal o poseda-nju Barja in poplavnosti in dejal, da se obna-šamo tako kot da bi imeli pred seboj napih-njeno blazino in bi se ob njej kot otroci igrali z bucikami. Povedal je tudi, da vodarji že dolgo niso nič storili za večjo pretočnost Ljubljanice (ta je že zmanjšana za 50 odstot-kov), tako kot že večkrat pa se je ponovno zavzel za ustanovitev širšega strokovnega teama za proučevanje barja ter za organizi-
ranje mednarodnega posveta. Dr. Stanko Buser je kot strokovnjak orisal nastanek in značilnosti Ljubljanskega barja ter odločno predlagal, da bomo za barje že veliko storili, če bomo preprečili vse črne gradnje za južno obvoznico in Ljubljansko barje od tu dalje proglasili za krajinski park ter čimpreje ure-dili kanalizacijsici sistem. Skrajni čas je, da se končno dogovorimo kaj bomo storili, pa je dejala Pavla Žveglič-Toni — predsednica KS Barje. »Veliko govorimo, zgodi pa se nič in mi, Barjani, smo zaradi tega vsak dan bolj zeleni od jeze. Zato prosimo, da Zeleni predlagajo čimprejšnji sprejem radikalne za-konodaje, ki bo s sankcijami preprečevala nastanek divjih odlagališč, ki jih je preveč pa tudi v kali preprečevala rast črnih gradenj. Poleg kmetijstva so možnosti za turizem, ki pa ga ne bomo mogli pričeti razvijati, če se bomo srečevali tudi z npr. strašno zarašče-nostjo pa tudi s tako velikim odlagališčem odpadkov«. Lovci so poročali o svoji skrbi in akcijah o ohranitvi naravnega barja, kar ne-kaj udeležencev pa je opozorilo na veltke možnosti, ki jih ta barjanska pokrajina nudi razvoju turizem in z urejeno plovnostjo Ljubljanice (kot nekdaj) bi tudi barje dobilo nov utrip.