&t. 108.
V Gorici, dne 19. septembra 1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat na teden ˇ Šestih izd&njih, in
sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjntrnuje iz-dnnje opoldne, Tečemo izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana, ali v Gorici na dom pošiljana: Vse"leto    .  r:\-r-T . ifr.W-20-ky«li gWr fr6Q—
pol leta........6 „  60 ,   ,     ,   3-30
četrt Jcta.......3 „  -tO „   ,     ,    1-70
Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino spiejema ispravnistvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v «Goriški Tisk? .-ni» A. Gabrsček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zve' r; ob nedeljah . 9. do 12. ure. Na muočH« brez doposlune naročnine se ne oziramo. —*"'¦'     —*-    .
„PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stant> vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-<T
»Soča* in «Frimorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schv/arz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje.)
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
v CredniStro se nahaja v GoAoski ulici 5L 7 v Gorici -v I. nadstr. Z urednikom jerVnogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne terj od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih oŠ/ 9. do 12. dop UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11.                    ,
Dopisi naj se poSiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upruviiištvu.
Oglasi in poslanica
<e računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat ? kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška Tiskarna" A. GanrSčeb tiska in zalaga razen «Soče> in «rrimorca» Se „Slovausko knjižnico".
katera izhaja mesečno v. snopičih -obsežn>a.....5 - do-6-poL-
ter stane vseletno 1- gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici> se računijo po 20 kr. petjt-vrrooa.
Bog In narod!
<Gor. Tiskarna* A. Gabrsček (odgov, Iv. Meljavec) tiska in zal.
»Šolski Dom"
in slovenska mestna ljudska Šola v Gorici.
»Slogina* šola in pozneje »Šolski Dom* sta bila ustanovljena v glavni in prvi vrsti radi tega, da služita otrokom slovenskih sta-rišev v mestu v te svrho, da dobivajo tam ljudskošolski pouk v slovenskem jeziku, kateri jim je mestna občina poprej popolnoma odrekala, pozneje pa določila za učilnico slovenskim otrokom znano Katinellijevo vojašnico ob periferiji mesta, kamor ne morejo pošiljati otrok; ako jim hočejo sploh dobro. Tako razume namen »Šolskega Doma" vsaki goriški Slovenec in v tak namen so se nabirali radodarni doneski po celi deželi. Le vprašajte goriške Slovence po deželi od prvega do zadnjega, pa dobite tak odgovor: »Šolski Dom" je postavljen za to, da služi slovenskim otrokom v mestu v prvi vrsti za ljudsko šolo. Tako so razumeli namen »šol. Doma" do zadnjih časov, tudi dr. Gregorčič ga je razumel tako, dokler po ni udal popolnoma brc/narodni klerikalni politiki in dokler se ni zvezal z dr. Pajerjem v pogubo goriških Slovencev.
Ali sedaj piše dr. Gregorčič v »Gorici8, da »Šol. D." n i v prvi vrsti tukaj za to, da skrbi za tako šolo, kakor je ljudska šola in sploh za jednake šole, za katere skrbeti so po postavi obvezane občine in država. — Res, da je potemtakem obvezana tudi goriška občina skrbeli za ljudskošolski pouk slovenskih otrok v slovenskem jeziku, ali kako skrbi za to ? Dolgo in dolgo časa je sploh odrekala Slovencem v Gorici vsako pravico do slovenskega pouka v ljudski šoli, vsled česar je laška Gorica rastla s slovenskimi otroki tako, da se je bilo bati, da se popolnoma polašči. Sad laških ljudskih šol v Gorici so Lahi s pristnimi slovenskimi imeni, kakor so jih prinesli s saboj v mesto slovenski stariši iz okolice.
Da se pa odpravi to zlo, se je ustanovila svoj čas »Slogina* šola, in da se odpravi to zlo današnji dan, zato stoji »Šolski Dom" v Križni ulici in v ta namen ima služiti, dokler se vprašanje o slovenski mestni ljudski šoli ugodno ne reši. Tudi dr. Gregorčič je v svojem srcu prepričan o tem, ali mož je zavozil s »Šolskim Domom*.
Ko je počil razkol, so je oprijel trdo »Š. D." kot jedne glavnih trdnjav svojo pc -zicije, meneč prav ž njim imponovati vsem ter si ohranili absolutizem v naši politiki še do nedoglednih časov. Ali varal se je. Kmalu so uvideli rodoljubi, kam jadra dr. Gregorčič in kako so začeli klerikalci v grde politiške svrhe zlorabiti celo »Šolski Dom«, glede katerega je med našimi pravimi rodoljubi le eno mnenje, in to je: da mora stati visoko nad političnimi -prepiri. Ali zaman so bili vsi opornim in dobrohotni migljaji, zaman je bilo vse, kar je hotelo rešiti »Šol. Dom* ter ga ohraniti pravemu namenu, dokler je bil še čas, vse zaman, ker dr. Gregorčič je tiščal vodstvo v svoji roki, in ako je kdo opozarjal, da se pod takimi okoliščinami ne bo mogel držati, pa je pri-hitel dr. Gregorčič s svojo »Gorico* in zagotavljal na vso sapo, da stoji izvrstno. Kako izvrstno sloji, se je pokazalo letos, ko je začel dr. Gregorčič poditi slovenske otroke v Podturen v Katinellijevo vojašnico, češ, da jih ne moro več v takem številu vzdržavati v »Š. D." Ostane pa v »Šol. D.* le 7 razredov ljudske šole, moška obrtna šola s 3 razredi in strokovni šoli: a) za umetno vezenje in belo šivanje, b) za krojenje in šivanje oblek, s katerimi šolami je združena obrtno-nadaljevalna šola z 2 razredoma. Ako se pa ustaviš tu ter premišljuješ te razrede iu te šole, pa razumeš, na kak način hočejo obdržati »Šol. D.* v svojih krempljih. Izbacniti hočejo iz njega popolnoma ljudsko šolo, za katero je bil zidan, in so se rodoljubi rc »nično žrtvovali — spraviti pa pod streho tam razne strokovne šole, ki dobivajo deželne in državne podpore ter lahko plačujejo visoko najemščino, kakor se sedaj tudi godi, kar je ob enem najlepša podlaga »Š. D.* Če bi torej namestili take šole, bi imel »Š. D." sam toliko dohodkov, da bi ne bilo treba nikake narodne žrtve več. To je tudi res konečni smoter, za katerim moramo stremiti. »Šolski Dom" mora postati tako rekoč aktiven, mora se vzdrževati kot mnogostransko izobraževalno podjetje brez podpore iz zasebnih žepov, toda šele tedaj, ko ne bo tistih potreb, ki nas sedaj tlačijo. Danes pa je ljudska šola prva, za katero nam je skrbeti, ako nočemo, da gre na stotine slovenskih otrok v laške šole, kjer jih vsprejmo z odprtimi rokami, in ako ne bo  slovenske
šole, l ud i ne bo gojencev za slovenske obrtne šole!
Ni res, marveč grda izmišljotina dr. Gregorčiča je trditev v »Gorici«, da ni postavljen »Šol. D.* v prvi vrsti za to, da skrbi za ljudsko šolo. Rodoljubi, kaj pravile na to? V kako svrho pa ste žrtvovali doneske za »Šol. Dom*, ako ne v to, da služijo za ljudskošolski pouk ? ?
Dr. Gregorčič je oblastno premenil kar nakrat glavno nalogo »Šol. Doma*, najbrž« tudi zato, ker politična pogodba z dr. Pajerjem mu ne dopušča, brigati so za take vrste vprašanja, kakor je ono pereče o našem ljudskem šolstvu v Gorici. On je voflil boj za slovensko ljudsko šolo v mestu, in poleg njega so stali drugi naši prvoboritelji, dokler ni utekol pod klerikalno suknjo — sedaj pa je vrgel vse v kot in nič več se ne briga za slovensko šolo v Gorici. Sedaj je dal v roke boj za to šolo neizkušenim možem, katero je odbral »protestni*'shod v nedeljo, naj se ti bojujejo dalje, kakor vedo in znajo, Kaj naj opravijo ti reveži ? Župan Venuti se jim bo smejol v obraz, na okr. glavarstvu jih odpravijo morda s sladkimi besedami, do namestnika pa najbrže niti ne pridejo. Vsak trud je zaman, ker dr. Gregorčič pod Pajerjevim vplivom je zadovoljen, da gredo otroci v Katinellijevo vojašnico, saj je pisal, d a s s jim no godi nobena posebna krivica, ako bodo hodili v šolo v Podturen. Kdo more tako govoriti: ali »ljubljenec naroda* ali ¦— prodan človek?! Odgovor je lahek.......
Dr. Gregorčič je zavozil s svojim stran-karstvom v »Šol. Domu" tako daleč, da pod njegovim vodstvom zavod ne more služiti več svojemu prvemu in glavnemu namenu : to je ljudska, šola. Ako bi bilo v možu sploh še kaj rodoljubnega srca, bi bil sklical, ko je koncem prošlega šolskega leta uvidel, da s prihodnjim se morda ne bo dalo več pod obstoječimi razmerami skrbeti za ljudsko šolo, kakor treba — izredni občni zbor, na kateri bi bil povabil rodoljube ter pojasnil položaj »Š. D.", pričenši s svojim »pater peceavi* — potem bi se bilo dalo, po odstranitvi strastnega slrankarstva, kaj ukreniti, kar bi bilo omogočilo, da bi bili vsprejeti v ,Š. D." v ljudsko šolo vsi oni otroci, ki so se vpisali v Katinellijevo vojašnico, ki se sploh niso  nikamor vpisali  ali  ki   so vsto-
pili v laške šole, Ali ne tako! Dr, Gregorčič je tako preslepljen in tako vezan na dr. Pajerja, da namestil storiti rodoljubno delo ter omogočili, da se obdrži mladina v „Š. D.*, je vrgel boj za slovensko ljudsko šolo v stran, slovenske otroke podi v Podturen, v »Š, D.* pa je sprejemal le otroke za pričetni pouk, ako morejo stariši kaj plačati ter se obvežejo v to.
Eadi tega so se dogajali taki prizori: Dve materi sta šli vpisat svoje otroke v »Šolski Dom*, Povedali so jima, da otrok ne sprejmejo v šolo, ako se ne obvežejo, da bodo plačevali toliko mesečnino, Materi sta povedali, da ne moreta nič plačevati, na kar sla dobili odgovor: če ne morete plačevati, pa pel ji te otroke v drugo šolo, mi jih ne sprejmemo, Malrn sta šli na vadnico, kjer tudi niso sprejeli otrok. Kaj sedaj? Poslali sta jih v laško §olc, kjer so jih radi sprejeli. —. Isti greh je bil pred il leti, ko jo »Sloga* prešla v roke dr, Gregorčiča. Bila sla dva razreda dekliške šole, deklic pa veliko več, Tudi takrat se je reklo, naj gredo, kamor hočejo; nič ni bilo narodnega srca in skrbi, kaj bo z otroki. Vidi se, da vse grehe tistih časov skrbno kopira dr. Gregorčič..,.
Zato pa trdimo naravnost: Dr. Gregorčič je kriv, da ni bilo mogoče spravili vseh slovenskih otrok v »Š. D.*, on je kriv, da uboge slovenske stariše v mestu danes tarejo skrbi, kaj bo z otroki, ker jih nimajo poslati nikamor v ljudsko šolo, dr. Gregorčič je kriv, da je zavoženo vprašanje o slovenski mestni šoli v Gorici, ker se je kar nakrat brez povoda odrekel nadaljnemu boju za to šolo in kar naravnost podi slovenske otroke v Podturen, in on je kriv, da ni upanja več, da bi bilo kedaj bolje, ker Lahi so bodo trdo držali tega, da je dr. Gregorčič, državni in deželni poslanec in glavarjev namestnik, sam pritrdi! ukrepom Lahov, da je Katinellijeva vojašnica sposobna za učilnico slovenskim otrokom; drugače bi pač ne rekal, da se jim ne godi nobena posebna krivica, ako pošiljajo svoje otroke v Podturen.
Tako je, prijatelji! V strahu, da ne izgubi svojih mandatov, nam zapravlja »ljubljenec naroda" pridobitev za pridobitvijo in v svoji strasti je šel tako daleč, da nam je zaigral celo slovensko ljudsko šolo v Gorici. Dočim   so  slale  .-• prodajne  oblasti   še pod
- 146 -                                                   !
Q"uo iradis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
»Želel sem si« — je pomislil, *da bi ona umrla na vročnici, ker bi to za Vinieija bilo *e najmanj strašno. Toda sedaj sem pripravljen žrtvovati zlat tri-nožnik Eskulapu, da jej povrne zdravjr,. . Oh, ti Rudečebradec, ti se hočeš radovati s pogledom na bolečino mojega ljubljenca; ti, Augusta, si naj poprej zavidala deklici njeno lepoto, a sedaj bi jo rada ugonobila radi tega, ker je poginil tvoj Rufij... Ti, Ti-gelin, hočeš jo ugonobiti vsled jeze, ki jo kuhaš nž-me! Bomo videli! Pravim vam, da je vaše oči ne zagledajo na pozoriščtt, ker ona umre prirodne smrti, kajti iztrgam jo vam kakor psom iz gobca... Iztrgam jo tako, da tega ne boste niti vedeli in potem, kolikokrat si ^omislim: evo, tepci, katere je tako zvito prekanil PtJiironij...«
In zadovoljen sam s seboj odide v triklinum, kjer sedeta z Euniko k večerji, pri kateri njima je lektor čital Teokritove idile. Zunaj je veter kopičil oblake od strani Sorakta, in urna burja je razdirala tišino prijetne poletne noči. Sedaj pa sedaj je odmeval na sedmerih gričih grom, ona dva pa sta, ležeča drug poleg drugega pri mizi, poslušala vaškega pesnika, ki je v dorskem narečju opeval ljubezen pastirjev, ter se na to mirno pripravljala na sladek počitek.
Toda še predno sta šla spat, se je vrnil Vinicij. Petronij, slišavši to, je šel k njemu ter ga vprašal:
»Kaj je? Nista mar dosegla ničesar? Ali je Na-zarij že odšel v ječo?«
»Da,« odvrne mladi patricij, popravljaje si lase, mokre od dežja. »Nazarij je odšel, da se pogodi s stražniki, in jaz sem videl Petra, ki mi je zapovedal, verovati in moliti.«
»To je dobro. Ako se vse to posreči, pa bo mogoče jo odnesti naslednjo noč.«
»Najemnik z ljudmi mora biti tu že ob svitu.«
»To je kratka pot. A sedaj si počij.«
Vinicij pa še poklekne v svojem kubikulu ter jame vneto moliti.
Ob solnčnem vshodu je dospel iz Koriole stari služabnik Niger, ki je pripeljal s seboj krepke mule, nosilnice in štiri zaupne može, izbrane izmed britanj-skih sužnjev, katere je vsled previdnosti pustil v neki krčmi v Suburi.
Vinicij, ki je prebedel vso noč, mu gre naproti, da ga pozdravi, in stari služabnik, zagledavši svojega mladega gospodarja, mu jame poljubovati roke in oči
»Moj dragi, ti si bolan, ali pa ti je od utrujenosti kri zginila z lica, kajti komaj sem te spoznal na prvi pogled.«
Vinicij ga odpelje v notranje prostore ter mu ondi zaupa svojo tajnost. Niger ga je pozorno poslušal in na njegovem strogem in zagorelem licu je bilo videti, da je ganjen, česar tudi ni skrival.
»Ona je torej kristijana?« vpraša.
Na to pogleda iznenaden v Vinicijevo lice. Ta pa ugane, kaj ga hoče vprašati, ter reče:
»Tudi jaz sem kristijan.«
Takoj na to se zalesketajo solze v Nigrovih očeh. Molčal je za trenutek, dvignil roko kvišku ter rekel:
sHvala tebi, Kristus, da si snel mreno z očij najdražjih mi ljudij na svetu!«
Na to je objel Vinicijevo glavo ter jokaje od sreče poljuboval njegovo čelo.
čez nekoliko časa je dospel tudi Petronij, pripe-Ijavši seboj Nazarija.
»Dobre noviee!« zakliče od daleč.
Novice so bile sares dobre. Hajpoprej je bil zdravnik Glauko porok za Ligijino življenje, dasi je imela ono in isto vročnico, za katero je v Tulinamu in po drugih ječah vsaki dan umiralo na stotine ljudij. Tudi gled6 stražnikov in onega človeka, ki se dotika mrličev z razbeljenim železom, ni se bilo bati nikakih ovir. Tudi pomočnik, z imenom Atis, je bii že pripravljen.                                                 .                         .
»Napravili smo luknje v rakvi, da bo bolnica mogla dihati,« reče Nazarij. »Vsa nevarnost tiči v tem, da bi se ne oglasila v oni trenutek, ko pojdemo mimo pretorijancev. Razun tega ji da Glauko nekaj za spanje, kar pripravi sam iz zelišč, katere sem mu donesel. Pokrov na rakvi ne bo pribit. Lahko ga vzdignete in prinesete bolnico v nosilnice, mi pa med tem vržemo, v rakev vrečo peska, katero nam pripravite.«
Vinicij, poslušaje te besede, je bil bled kakor platno, toda poslušal ga je tako pozorno, kakor, bi hotel pogoditi že naprej, kaj poreče Nazari].
»Ali odnese* to noč tudi druga trupla iz ječe ?« vpraša Petronij.
(Dalje pritln.)
vtisom, da Slovenci v mestu se ne udajo glede slovenske Šole, da bo treba morda vendarle kaj ukreniti, kljubu razsodbi upravne sodnije v prilog Lahom, s Čemur bodo zadovoljni Slovenci in v kar šCasoma privolijo Lahi, doCim so oblasti vendar le Čutile potrebo na pritisk Slovencev kolikor toliko posredovati ter so čutile, da to vprašanje navzlic razsodbam z Dunaja Se ni mogoče djati ad acta — je prihrumel dr. Gregorčič ter zapodil slovenske otroke v Podturen in rešil pereče vprašanje o naši ljudski šoli v mestu tako, kakor žele Lahi. No, radi tega pa se bo tepel zanj dr. Pajerpri bližnjih volitvah! To je najžalostnejše poglavje v »delo-- vanju*-»ljubljenca naroda", kateri današnji dan ne zasluži drugega nego b i č, s katerim se ga zapodi iz državnega in deželnega zbora in istotako iz »Sol. Doma« nazaj v semenišče, spokorit se za izdajalstvo, storjeno nad slovenskim narodom.
DOPISI.
? Logu, dne 15. septembra 1901. — Dne 31. avgusta mi je vročilo tukajšnje županstvo sledeči odlok : Št.425.
Gosp. Ferd. Ilinčič
Tukaj.
Na 18. Augusta t, L je starešinstvo županstvu nalagalo da naj se Vam sporoči, kar zadeva orglanja v cerkvi sv. štefna imate letno plačo 140 Kron, pa da imate točno svojo službo dalje opravljati.
V slučaju odsotnosti imate pri županstvu
naznaniti zamuda, se Vam primerno odračuni.
Ako ste stem odlokom zadovoljen, imate
svojo službo točno dalje opravljali, ako ne,
lahko odpustite.
Županstvo Log
dne 30./8. 190L Občinski pečat.                                        Župan
G e r n u t a (m. p-) Vsled tega »inpozantnega" odloka kot drugih merodajnih vzrokov sem še isti dan opustil službo eerkv. organista, kar sem pismeno naznanil županstvu, da pod istimi pogoji ne morem te službe obdrviati. Tudi sem ustmeno povedal to koj drugi dan gosp. kuratu, kateremu sem ob enem razložil po-natančneje vzroke, zakaj sem to storil, ter omenil mu, da raje obdržim orgljanje brezplačno, nego pod takimi pogoji.
Ljudje, prisedši ta dan (Angelj. nedelja) od sv. maše, so se zlovoljno spogledovali, ter zvedavo povpraševali, kje da neki tiči vzrok, da sern se odpovedal orgljanju?
To vprašanje je bilo raztolmačeno izpod županove strehe tako, kakor bi krivda ležala na moji strani, opravičujoč se, da županstvo ni storilo nič takega, kar bi zamoglo pro-vzroCiti odstop.
Res je, da sem opustil eno sv. mašo in par popoludanskih blagoslovov v teku enega leta s počitnicami vred; ali za take merodajne slučaje sem imel izgovorjeno že koj, ko sem službo sprejel, sicer bi imelo županstvo pretekla leta še večji vzrok izdati mi tak odlok. Tem manj pa je po tej pogodbi na mestu, kar meni nič tebi nič, ono »mastno* plačo na ta način prikraj-ševati mi, brez ozira na to, da mi je županstvo že kar samo znižalo za letnih 10 E. A povoda v to ni dalo ne prvo ne drugo, ampak pravi vzrok je bil le grdi namen: meni škodovati ter ljudstvo ščuvati proti moji 03ebi, kot učiteljstvu sploh od strani gosp. župana.
Starašinstvo, po treznem prevdarku, bi te lahko najbolje vedelo, da pod takimi pogoji službe ne obdržim, ker jo že sploh radi stanu obdržati ne morem. Cc bi pa pri vsem tem službo lahkomiselno obdržal, bi se pa spet kaj laskavo odmeval ta vspeh iz županove hiše, češ, glejte obCinarji tukaj se Vam je spet nekaj pridobilo.
A da bi starašinstvo res kaj takega županstvu naročilo, je prazna izmišljotina, ker so tudi vneti cerkveni pevci vmes, kateri so dobro vedeli moje mnenje, ter bi kaj takega ne storili. So pa tudi taki starašine, ki so biii oni dan pri seji, a o vsem tem nič  ne  vedd.  Gosp. župan,  kako  se  temu
pravi?!-------
Ce je gosp. županu v njegovi krčmi res kdo kaj predbacival o tej zadevi, ga le po-milujem, ker mu mržnja do moje osebe ni prepustila kreniti na pravo pot.
Ali to ni še zadostovalo. V nedeljo t. j. 8. t. m. je podkuril gosp. kurat še bolj. to
stvar, in sicer raz lečo. Jedro govora je bilo dokaj lepo, ali kar je s tem sezidal, je v očeh treznomislečih proti koncu spet porušil. Pridigoval je o slogi in ljubezni ter posebno povdarjal, kako je treba tudi najhujšim sovražnikom odpuščati; a koj na to je zlil ves svoj žolč na napr. stranko in nje časopise, a še bolj na razširjatelje istih, kateri delajo zdražbarije povsod, ce!6 v cerkvi.
Da je ta govor, kar se tiče »metode* kot .logike", popolnoma pravilen, pripozna menda tudi oni, ki še »Kobaridske univerze' študiral ni, a pri vsem tem je ta vendar na-: pravil pravi »ramovž".
Umevno je, da sem jaz edini v občini, ki ga stanovska dolžnost veže tudi zunaj šole po mogolln^^
izobrazbo občinstva. Zato kaj rad posojam knjige in časopise, a še raje naročam iste, če kdo želi, ker vem, da s tem svoje dolžnosti le izpopolnjujem. Občinarji torej dobro ved6 to, in zato sklepajo manj razsodni, sicer po tem govoru prav logično, da sem jaz oni, ki dela zdražbarije na sploh, da — po opustitvi o r g 1 j a n j a — celd v cerkvi. Zato ne vidijo hujšega zdražbarja od moje osebe, ter ne hujšega brezverca od lolkega učitelja, čeprav mi ne more nihče ničesar očitati v tej zadevi.
Je-li gosp. kurat hote in z »dobrim namenom" prav v tem času to pridigoval, ne vem, vem pa, kak vtisek je napravil ta govor na ljudstvo. Zato ga na tem mestu pozivljem, da mi storjeno krivico prav na istem mestu poravna, sicer porečem, da je hote ter z namenom: tudi meni na ugledu škodovati, ta čas in tako govoril.
Ferdo Jelinčič, ueitelj - voditelj  v Logu.
m razne novice.
Osebne vesti. — Začasnim ravnateljem c. kr. višje realke v Gorici je imenovan g. Gassner, dosedanji gimnazijski profesor v Solnogradu, ki je zadnji čas opravljal službo okr. šolskega nadzornika na Predarlskem. — G. dr. Karol G laser, c. kr. profesor na državnem gimnaziju v Trstu, je stopil na lastno prošnjo v pokoj.
Javen shod priredi narodno-napredna stranka v nedeljo v Smartnemv Brdih. Shod prične ob 3. pop. Na dnevnem redu bo: politični in gospodarski položaj ter gospodarska  organizacija.
Dne 29. t. m. bo javen shod v Vol-čjidragi.
f Matevž Saunig. — Veličasten pogreb tega odličnega okoličana je bil včeraj ob 4. ari popoldne v Biijah. Silno veliko občinstva iz vse goriške okolice se je zbralo v Biijah, da spremijo k večnemu počitku prijatelja in znanca Matevža, ki je bil v 8 dneh zdrav, vesei, bolan in mrtev. Iz Gorice je došlo veliko znancev in čestilcev, Slovencev in tudi Italijanov. Veteransko društvo se je udeležilo z večjim številom mož ; veterani so nosili tudi sveče ob krsti. Vencev, katere so nosili, je bilo lepo število. Tako veličastnega sprevoda Bilje še niso videle.
Pokojni Matevž S a u n i g je bil daleč okoli znan mož, spoštovan od vseh. Kot veleposestnik in še bolj kot veleobrtnik (— opekarne —) je prišel v kupeijske zveze na daleč okoli, no vsakdo ima visoko v čislih njegove vrline, njegovo poštenje in — moštvo. „Pač mnogo moških malo mož naš vek rodi"! je zapel svoj čas Simon Gregorčič. Ali kar jo imela naša okolica mož, treba reči, da odlično mesto med njimi zavzema rajni Matevž Saunig. Bil je vrl naprednjak, kakor je njegov naslednik g. Ivan Saunig, kateremu izrekamo tem potom iskreno sožalje vseh naprednih src naše dežele. Pokojniku večni mir!
Tržaško-koperski škof Andrej M. Šterk umrl. — V torek dopoludne ob 9. uri je izdihnil tržaško-koperski škof, mon-signor Andrej M. šterk, kateri je bil obolel v rogaški Slatini, odkoder se je vrnil v Trst pred kratkim — umret.
Pokojni Andrej Marija Šterk se je rodil dne 28. novembra 1827. leta v Vo-lovskem, je bi! torej, v 74. letu svoje dobe. Po dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih študijah je bil posvečen dne 24. septembra ?S53. 1. v mašnika; naslednjega leta, 1854., \i bil nameščen kakor kapelan v Oprtlju, od kjer je 1. 1885. prišel v istej lastnosti k »jezuitski" cerkvi v Trst. Leta 1857. je postal stoini vikar pri sv. Justu in je istočasno tudi poučeval zgodovino v tržaškem semenišču. Leta 1861. je napravil župniško skušnjo in bil leta 1866. imenovan župnikom v Lovranu Leta 1880. je postal stolni kanonik v Trstu, dve leti zatem stolni župnik in leta 1885. kapitularm dekan istotam. Dne 25. januvarija 1894. lata ga je imenoval cesar škofom krške škofije, dne 18. maja istega leta pa je papež potrdil to imenovanje; dne 24. junija je bil v Trstu posvečen krškim škofom, dne 26. avgusta 1894. pa v Krku inštaliran. Že dve leti potem, to je dne 1. junija 1896. I., ga je cesar imenoval škofom tržaško-koperske škofije; dne 25. istega meseca je sledilo temu
imenovanju papeževo potrjenje, na kar je bil pokojni Andrej Marija Šterk dne 8. septembra v Trsta slovesno inštaliran škofom tržaške, dne 18. oktobra pa v Kopru škofom koprske škofije. — Pokojnik se je v prejšnjih časih, — v prvih časih prepora-janja v Istri — aktivno udeleževal narodnih borb in je bil več časa deželni poslanec slov. stranke v družbi s prvoboriteljem narodne stvari v Istri, z drom. D. Vitezičera.
„Edinost* piše o njem: »Nekaj neizmerno tragičnega je bilo v življenju tega odličnega moža, tega visokega cerkvenega dostojanstvenika. Po milini in dobroti svojega srca je bi! kakor poklican, da bo delil blagoslov vsem in da bo osrečaval vse okolo sebe! V uprav idejalni plemenitosti svoji mu je mila duša hrepenela po tem, da bi zadovoljeval na vse strani: pravi apostol medsebojnegamiru. Vedno^vsikdar, ob vsakem koraku in v vsakem položenju je danes pre-minoli vladika hotel dosezati le dobro. A kako redko — tu mislimo zlasti na njegovo vladlkovanje- v Trstu — so mu vspehi odgovarjali blagi želji in plemenitemu namenu ....! Večkrat nam je bila prilika, da smo ga čali milo jadikovati radi težkih borb, ki jih je moral biti.... In navadno - brez zmage! To je tisto tragično v življenju pokojnega vladike zadnjih let....!
Cesto je sezal predaleč v svoji — dobroti in milini. Sam blag in mil, je menil, da tudi druge pridobi z dobroto, milino, vstrpljivostjo in popuščanjem. Motil se je. Ta zmota mu je bil vir mnogemu trpljenju, nemiru.....I Onih drugih, katere je hotel potolažiti z dobroto, ni pridobil. — Usodna zmota je bila v nadi, da ljudi zlobnih src pridobi z dobroto....! Usodno so se sukale stvari. Saj smo videli: vsakemu napadu je sledil nov dokaz dobrotnosti in odjenljivosti, a vsakemu takemu dokazu — nov napad! A duša prejasnega pokojnika je krvavela o tem, vspričo take nevspešnosti najplemeni-tejega prizadevanja. Bilo je nekega dne tam v spomladi, ko se je pisec tega nekrologa pogovarjal s pokojnim vladiko o njegovih težkih bojih, o razoranih razmerah v našem Trstu. In takrat je sklenil roki, milo potožil — da je rezalo v dušo — ter priznal: Mej tem, ko si brezuspešno prizadevam, da bi pridobil jedne, p: »e ne umejejo drugi in se mi odtujujejo!
S tem lastnim priznanjem pokojnika je povedano z jedno potezo, da pokojnik je bil premi!, preblag, preplemonit za take zdivjane razmere kakor so v Trstu". — Resnične so te besede, zato blag mu bodi spomin!
Deželni zbor goriški. — XV. seja dne 17. septembra 1901. ob 4. uri popoludne. Deželni glavar se je v toplih besedah spominjal umrlega Franca grofa Goroninija. Poslanci in občinstvo so v znak sožalja vstali. Dr. Verzegnassijev predlog, da se v spomin grofa Coroninija v prvem morskem kopališču v Gradežu ustanove 4 postelje za škrofulozne dečke odnosno deklice, se je sprejel enoglasno. Deželni glavar je dalje naznanil, da je na-mestništvo vzelo na znanje resolucijo glede kanala od Bel vedera do Gradeža, da so se dela že pričela, in da se upa, da se bo moglo stvar izvesti še tekom tega leta. Vladni zastopnik je na to odgovoril na interpelacijo dr. Venutija radi uravnave Berse, da se sklicuje v prvi vrsti na odgovor na tozadevno interpelacijo dr. Turne, da se je komisija že vršila dne 3. septembra t. 1., ter da je vlada že dala za provizorična dela, ki so potrebna pred celotno uravnavo, 1500 K. — Na interpelacijo posl. Muhe radi razmer na naših davkarijah je odgovoril vladni zastopnik, da se je dosedaj vedno gledalo na to, da so se v čisto slovenskih krajih nastavljali vedno uradniki zmožni slovenskega jezika, (kar seveda ni res, tudi danes ne); da ni utemeljena zahteva, da bi morali biti v jezikovno mešanih okrajih vsi uradniki zmožni slovenskega jezika, posebno, ker je poskrbljeno, da se strankam postreže v njihovem jeziku; da ni prišla od strani davkoplačevalcev še nikaka pritožba na višje oblasti glede uradovanja pri davkarijah; in da slednjič ni res, da se slovenski uradniki strožje kvalifikujejo, nego italijanski v jezikovnem znanju. Te informacije je menda dobil vladni zastopnik od laških šefov davkarijskih uradov; ton.rf je postavil kozle za vrtnarje. Na interpelacijo posl. dr. Turne gledč počasnega postopanja pri razdeljevanju brezobrestnih posojil vinogradnikom je odgovoril vladni zastopnik, da so stranke same krive, da se podeljevanje podpor zavlačuje, ker so prošnje pomankijive, posebno, ker ne pošiljajo točno zemljeknjižnih izvlečkov. Postopanje, kakor ga je nasvetoval g. inter-pehnt, bi le silno obtežilo c. kr. oblastim razdeljevanje podpor. Zn leto 1901. pa še manjka tozadevni sklep deželnega zbora. Di. Turna je na to opomnil deželnega glavarja, da ie pravilno oglasil že pred kakimi tremi sejami dve interpelaciji in H predloge, a se niso še djale na dnevni red. Deželni glavar je odgovoril, da za to, kar on kot predsednik ukrene, ni odgovoren posameznim poslancem. Dr. Turna je na to dejal, da je tako postopanje z interpelacijami in predlogi antikonsti-tucijonelno in avtokratiejno; kajti ako ni poslancem nasprotne stranke ljubo poslušati interpelacij in predlogov koncem seje, pa gredo in konec besedi. Deželni glavar je pozval na to dr. Turno, naj apelira na zbornico, ako mu ni prav. Dr. Turna pa je rekel, da na ta deželni zbor ne apeluje, upa pa, da dobimo krepkejsi deželni zbor, ki se bo takema postopanju uprl. Deželni glavar je
potem naznanil, da so se točke 4., 6. in 13. črtale z dnevnega reda.
Prva točka dnevnega reda (NaCrt zakona, s katerim se uredi šolska davščina od zapuščin) se je oddala na predlog dr. Eggerja skupnemu pravnemu in finančnemu odseku. Pri drugi točki (Utemeljevanje Berbučevega predloga glede zveze vipavske železnice z Vrhniko ali Logatcem) je dr. Venuti predlagal, da se odda predlog pravnemu odseku. Posl. Berbuč, ki pa je bil pozabil svojemu predlogu dodati, da ga predlaga nujnim potom, je rekel, da hočejo Italijani Slovence šikanirati, ako so bili Slovenci toliko lojalni, da so dovolili Italijanom obresti od železnice Gorica-Červinjan, bi tudi oni lahko dovolili, da se stvar izroči deželnemu odboru. Ako bodo Italijani tako postopali, bodo oni odgovorni za posledice. Deželni glavar je pojasnil, da je„tu jieko__nespprazumljenje,_. Dr. Marani je dejal, da niso Slovenci njim ničesar milostno dovolili, ampak da so oni obresti že imeli; sicer pa se s predlogom dr. Venutija stvar ne pokoplje, ampak lahko predlog pride že v prihodnjo sejo v obravnavo. Dr. Venuti je tudi govoril v tem smislu. Posl. Berbuč je na to predlagal nujnost, a dr. Venuti je ostal pri svojem. Dr, Turna je rekel, da se je posl. Berbuč sicer res nekoliko prehitel, ker ni predlagal takoj nujnosti, a sedaj, ko je predlagal nujnost, ne bi smeli Italijani biti proti. Ako se zadeva odda deželnemu odboru, se bo ravno tam. zadeva eno leto študirala, torej je ni potreba študirati še v odseku. Mi imamo toliko potreb še gled6 železnic, katere bo tudi treba študirati; naj se torej stvar ne odlaša. Ker so Italijani ostali na svojem stališču, se je posl. Berbuč udal ter predlagal, da se zadeva odda pravnemu odseku, da poroča o njej še v tem zasedanju. Predlog se je sprejel. Pri tretji točki (Poročilo o pobiranju užitnine v deželni upravi) se je vnel na slovenski strani živahen prepir, ki je trajal skoro do 9. ure zvečer. Na Berbučevo poročilo, ki je polno napadov na dr. Turno, je slednji odgovarjal deloma resno, deloma šaljivo. V govor so se mu vtikali neprenehoma kapacitete Rojic in Grča ter Berbuč. Dr. Turna se ni dal motiti od teh mcdklicev, ampak jih je zafrkaval pri vsakem medklicu. Deželni glavar ni našel pri neprestanih medklicih nič takega, da bi moral te gospode opomniti. Dr. Turna je v svojem govoru glavno povdarjal to, da on 1, 1900 do Božiče v ni bil referent, o toj stvari, ampak dr. Vcrzognassi in potom dr. Pajer, da finančni odsek ni dal deželnemu odboru nikakih podatkov ter da je ves deželni odbor odobril njegovo poročilo v letošnjem zasedanju. Najprej je treba izračuni ti dohodke in stroške, potem šo le ustanovljati urad. Gotovo je, da obrtniki ne dovolijo deželi lastne režije za vino in meso, žganje nam je vlada odvzela, a zakona, da se povišaj > doklade na pivo, vlada gotovo ne potrdi. — Ako bi pa ustanovili urad samo za davščino na pivo, bi bila dežela na izgubi. — Deželni glavar je poklical po govoru dr. Turno k redu, ker se je isti izrazil o osebi Ernesta Klavžarja, da ga dobro poznajo naši hribovci in on sam tudi ter zato, da je v javni seji odkril tok razprav o užitnini v deželnem odboru ter mu očital za to nede-likatnost. Spustil se je pa tudi deželni glavar v tako nedelikatnost, da je očital dr. Turni, da se je isti hladil na počitnicah, katere mu je sam dovolil takrat, ko so oni razpravljali o užitnini.
To pa ni res, ker je bil dr. Turna pri šojah o užitnini tudi med počitnicami navzoč. Prof. Berbuč je na govor dr. Turne odgovarjal z raznimi zavijanji ter je polagal največjo važnost na take momente, ki imajo s kakim slepstrstvom z užitnino, kar je hotel prof. Berbuč dr. Turni očitali, najmanj opraviti. Dr. Tuma je dokazoval zaraditega, ker mu je menda dr. Roje očital, da je napravil deželi en cel miljon kron škode, vsled napačnih dat, da bi imela Kranjska, ako bi bila še oddajala užitnino v zakup, štiri milijone kron več. Frof. Berbuč je to pograbil ter kričal kakor od same svete jeze obseden, da si upa dr. Tuma trditi, da ima dežela kranjska štiri milijone izgube, ko ima vendar fak-tičen dobiček ter je ves ogorčen zavpil po sufliranju Grče, da on „farba" še celo poslance. Izvajal je še nekatere druge stvari, na katere mu je dr. Tuma kratko odgovoril: »Saj ne iazumete slovenski". Glavno odobravanje posebno Grče in Rojca je žel de- , želni glavar, ko se je izjavil, da se je delalo od gotove strani za hrbtom deželnih odbornikov proti užitnini.
V svojem drugem govoru je dr. Tuma mirno odgovarjal na očitanja, da je on delal za hrbtom proti užitnini v deželni upravi ; kajti obrtniki so se sami oglasili proti temu in oba uradnika deželnega odbora sta našla v deželi odpor. On kot načelnik nar. napredne stranke je mora! vendar na svojem shodu v Vrtojbi držati se stališča, kakoršnega je zavzela stranka že mnogo poprej. — Pri Ber-bučevem drugem govoru je prišlo do burnih prizorov. Dr. Tuma je večkrat medklical, ker je prof. Berbuč trdil naravnost gorostasnosti, a deželni glavar se je tu obnašal popolnoma pristransko, ker je dovolil pač poprej, da so drugi medklicali, a dr. Turni tega ni dovolil. Prišlo je tako daleč, da je zabrusil prof. Berbuč dr. Turni v obraz: ,kaj takega more trditi samo oni, kogar so iztirnli iz domovine" in dr. Roje: »iz Postojne so Vas pregnali, ko ste bil tam učitelj". Prof. Berbuč se je tudi celo botel — spozabiti. (Ali ni bilo dr.
Gregorčiča nič 3trah?) Ko je govoril BerbuC še kot poročevalec, se je seja zaključila. Prihodnja seja bo jutri.
Pri tej seji so se pokazali naši klerikalci v svoji najhujši osebni strasti do dr. Turne, a dr. Pajer v vsej svoji. — nagoti.
Prof. Berbuču se je koneCno vendarle posrečilo, da je,.u djjželnem^boramlatjl SVoi Jpa nad 300. —Lejte hudirja! Tistih 40 ^ kvintaTprazne slame ter ^zravelTnesramno "pft»v imTTO 150 hlapcev!  Saperlot, to
lejte čudo: vsejedno je imelo teh 30 volilcev svoj javen shod, 300 klerikalcev pa je moralo odkuritiJ Ali ne znajo delati Čudežev ti cerkljanski naprednjaki? — »Gorica* od torka je sporočila že drugače, namreC: da je bilo na našem shodu k večjemu 40 volilcev in .»morda 150 hlapcev* ... klerikalcev pa nad 300. — Lejte hudirja! Tistih 40 vo-
udrihal po drv Turna. Kar išče, to dobi, pa tudi v »Soči* bo čital .odgovor, kakoršen zaslužijo vse tiste oslarije, katere je spustil v deželni hiši pod patronanco dr. Pajerja.
Prof. BerbuC je čital svoje skrpucalo o deželni užitnihi.*?feeje ntfrosti še nismo čitali in naravnost žalostno spričalo je za deželni zbor goriški, da prihaja poročevalec s tako revščino v sejo. Res je sicer, da poročevalec je bil prof, Berbuč, čegar kvintal prazne ..slama občudujemo že dolgo vsi Slovenci.
Prof. Berbuč zahteva, da je takoj ustanoviti deželni užitninski urad. Slovenski klerikalni poslanci vedo, da se ne povrnejo več v deželni zbor; zato menda bi radi naprtili pihodnjemu deželnemu zboru tako breme, da bi ga ne mogel nositi brez velike škode davkoplačevalcev. Potem pa bi klerikalci kričali: vidite, tako se vam godi, ker nas niste volili!
Deželni užitninski urad! Za kaj neki ? Žganje je odpadlo. Ostalo bi torej edino še pivo! Toda še tu bi imela dežela le tisti dobiček, kateri bi odvzela občinam! Vsi naši večji kraji: Bovec, Srpenica, Kobarid, Tolmin, Sv. Lucija, Cerkno, Kanal, Solkan, Miren, Grniče, Ajdovščina, Komen, Sežana, Nabrežina itd. bi bili oškodovani na korist deželni blagajni. Toda o tem na drugem mestu t
Kaj pa bo delal užitninski urad? To naj bi povedal prof. Berbuč! Kakor zdaj reči stoje, bi pobiral edino deželne doki a de, drugega pa nič! Zguba ti torej znašala lepih tisočakov na leto. Naj le potrdi ta deželni zbor BerbuCeve neslanosti, mi povemo danes tukaj: da do izvršitve ne pride. Ako hočejo klerikalci zapravljati, naj zapravljajo svoje premoženje, z imetjem našega ljudstva pa ne bodo eksperimentovali! — Več pride.
Deželni glavar dr. Pajer jo postal pravi avtokrat, odkar mu krije hrbet deputalo friulano don Gregorcig. Kar si ta mož dovoljuje, bi se ne drznil noben drug deželni glavar v Avstriji. — Najprimitivnejše pravo vsakega poslanca je pač to, da more stavljati v deželnem zboru predloge in interpelacije. Dr. Pajer pa je začel uvrščati predloge in interpelacije v -*- dnevni red. Ako pride do one točke, je prav, interpolacija se prečita, ako pa ne pride, ostane pokopana. Za sejo 20. julija so bile vložene od narodno-napredne stranke 2 interpelaciji in 3 predlogi, pa še v torek niso prišle na dnevni red, Na tak način dr. Pajer jemlje našim poslancem pravico do predlogov in interpelacij. Važnost interpelacij je cesto največ v tem, da je takoj vložeua, ko se je nekaj zgodilo. Ako jih pa j dr. Pajer vlači cele mesece po deželnem j uradu, predno se mu zljubi, dati jih na dnevni red, jo v največ slučajih zgube. Kaj podobnega bi ne trpeli v nobeni deželi; pod grofom Coroninijem je bilo tudi vse drugačp, — pod zvezo Gredolčič-Pajer pa smo prišli pod jarem najgršega avtokrata. Prav je, da bodo kmalu volitve!
Zveza Pajer - dredolčlč se je imenitno pokazala tudi v torek v seji deželnega zbora. Kar je govoril dr. Pajer, to si še posebe ogledamo in damo na vse zaslužen odgovor. —- Tu naj omenimo le to-le:
Ko je govoril dr. Turna, so klerikalni revčki Berbuč, Grča, Roje in GredolčiC sikali vmes kakor strupeni gadje, žalili dr. Turno osebno, da je bil vprizorjen škandal prve vrste, — toda dr. Pajer jih je pustil, da so delali, kar so hoteli. — Narobe pa, ko je hotel dr. T u m a z vmesnimi klici ugovarjati klerikalnim prismodarijam, se je Pajerček takoj oglasit in klical ga k redu. — Gospod Pajer, drugo leto se drugače pomenimo, ako boste še živ in deželni glavar!
Stara pesem klerikalcev o naših shodih. — V nedeljo je imela narodno-napredna stranka dva javna shoda: v Cerknem in v Avberu na Krasu. Oba sta sijajno vspela vkljub grdemu vremenu. — Naravno, da se klerikalci jeze, ker si naša stranka »drzne* sklicavati javne shode. Kakor pa je klerikalna stranka nesrečna v vseh sredstvih v boju proti nam, ker so pre-podla, tako je še posebe ž njenimi poročili o teh shodih v »Prismojencu* in »Norici*. Klerikalci so povsod v večini, naprednjaki pa vendarle zborujejo. V Bolcu so sklicali oni shod, pa niso mogli zborovati, ker je bilo več naprednjakov. Število udeležencev na naših shodih krčijo na neznatna številca, povsod žanjejo naprednjaki le nevspehe! — In glejte čudo, vsejedno je dobil dr. Turna v V. kuriji 17 slovenskih glasov večine! •— Kierkalci se grozovito smešijo s takimi poročili, ki so nam dobro došla, kajti ljudstvo na tak način najbolje spoznava lažnjivost klerikalcev. Mnogo je bilo nevernih Tomažev in »SoCina* beseda ni našla povsod zaželje-nega odmeva; to so dosegli šele klerikalni listi s poročili o shodih, kajti iz njih je ljudstvo dobivalo sijajne dokaze o klerikalni Iažnjivosti in nesramnosti. — Isto je ta teden s poročili o shodih v Cerknem in v Avberu! O shodu v Cerknem so brzojavili v ljubljanskega »Slovenca*, da je bilo na našem shodu kakih 30, nasprotnikov pa 300. — In
bogataši ti naši cerkljanski naprednjaki! ¦— Dasi je bilo klerikalcev nad 300, so jih »našteli* na zaupnem shodu v Čitalnici pa le — 232. Mi seveda ne verujemo niti temu števiju! In s takimi sleparoviči moramo izbojevati boj do konca!
Dopisnik v »Gorici* nekam bahato zagotavlja, da bodo vsi glasovi na Cerkljanskem za dr. Gregorčiča in nobenega za narodno-napredno stranko. Svobodno! Za letošnje -deželnozborske volitve niti nenraCu-namo na cerkljanske glasove, naš shod v nedeljo je imel namen: pridobiti to občino v bodočnosti. Ob bodočih občinskih volitvah se že drugače pogledamo!
Naša stranka je imela ob zadnjih držav-nozborskih volitvah na Tolminskem —- 24 glasov večine. Jeden naš mož je še izostal, ker je bolan ležal v bolnišnici. Naj se torej i Gerkljani še toliko košato baharijo s svojo zvestobo do don Gregorčiča, deputata furlanskega, toda mi imamo v moč narodno-napredne stranke toliko vere, da jej klerikalci na nikak način ne odvzamejo te lepe večine, katero je zadnjič dosegla na Tolminskem. Deželna poslanca za Tolminski okraj bosta torej naprednjuka, — Gerkljani pa bodo imeli svojega ljubljenca v goriškem semenišču, do njega se bodo obračali, ko bo treba kaj za nje storiti v deželnem zboru! Dober tek! To naš odgovor!
O .shodu v Avberu pa je »Gorica" še grše obsedela.  Gujte, čujte, kaj piše:
»Iz kmečke roke smo dobili to-le kratko poročilce o tem shodu: Naprednjaški shod je bil jako mizeren. Zbralo se jih je naših in »naprednih" ljudij kakih 00—70. Dokler je govoril dr. Treo, so ljudje še nekaj poslušali, ko pa je začel A. Gaberšček udrihati po »farskih kuharicah*, zapuščati so jeli ljudje to mizerno zborovanje.
Konečno se je pa tega klepetanja naveličal celo dež, prišla jo močna ploha in shoda jo bilo konec. Fanta sta se lahko prepričala, da jima mi Kraševci no pojdemo na te »liberalne* limanice, še bolje bi se pa o tem bila prepričala, ko ne bi bile za to po-poludne v vaseh v okolici napovedane procesije za sv, leto. Najboljši utis, katerega sta odnesla iz Avberja, je bil najbržo ta, katerega je nanje napravil avberski teran, ki je v resnici izboren in ki bo rodil v Gabr-ščkovih možganih kak   »fulminanten*   popis
tega shoda,   ki je  bil,  kakor rečeno-------•
mizeren*.
Tako revna »Norica*. Mi se drznemo dvoje trditi na ta »dopis*, bodisi:
1.  da »Gorica" ni dobila tega poročila iz kmečke roke s Krasa, — ali
2.  je to poročilo skovano v uredništvu »Norice".
Navzočih klerikalnih pristašev, ki so j bili na shodu v Avberu, ne bi mogli obso- j diti, da je bil kdo tako neumen in bi poslal »Norici* tako bedastočo. Ni bilo namreč nobenega nnnca na shodu; drugače bi se ne čudili, ako bi čitali v »Norici", da je padala toča in Gabrščeku nos razbila, da so ga morale farške kuharice šivati, ker zdravnika ni bilo blizu. — Opomiti namreč treba, da je bilo gotovo precej nad 400 mož navzočih. To more spričati vsak hip i vladin zastopnik!! — Dalje treba omeniti, da med shodom ni bilo dežja in je tudi shod končal brez dežja. — Udeležniki shoda se bodo krohotali, ko bodo čitali to klerikalno prismodarijo! — Oni klerikalni poslušalci, ki so došli posebno iz T o m a j a, pa naj vidijo vsaj iz tega slučaja, kakošno je orožje klerikalcev proti naprednjakom. Ako slišijo le od daleč kaj zvoniti, napišejo cele članke, katerim naj potem verujejo zaslepljene katoliške duše!
Trdimo pa z večjo gotovostjo, da je vsa ta norost o shodu v Avberu — skrpu-cana v uredni štvu »Norice". Naravnost izključujemo, da je bil i od navzočih klerikalnih somišljenikov na shodu tak bedak, ki bi se upal poslati v svet tako nesramno laž. Take laži kujejo edino v uredništvu »Norice*, da blatijo naprednjake. O tem so zdaj gotovo prepričani tudi na shodu navzoči Tomajci, ki so se dostojno obnašali, ker ni bilo pobča Cerneta med njimi. — Mogoče je le, da je »Norico* kdo kaj malega nafarbal, kar so patentovani lažnjivci in hujskači hlastno pograbili in pisarili, kako sta se »fanta* lahko prepričala, da Kraševci ne poidejo na »liberalne" limanice itd. — Kdo naj se ne smeje ? Samo da ni »Norica" sedla na »liberalne* limanice s svojo »kmečko roko* ! Kraševci so prebrisane glavice in so tako gotovi zmage obeh kandidatov narodno-napredne stranke, da si lahko dovole kake »liberalne limanice* neumnim lažnikom okoli »Norice*.
Na Krasu je dobila ob zadnjih volitvah narodno-napredna stranka 38, klerikalna 26 glasov. Ker je le ukradla 6 glasov v Naklem, katerih ne bo nikdar več imela, in bo volila zdaj Še Sežana s 4 glasovi, bi se združilo že na tej podlagi za naša dva kandidata 48, na klerikalca pa največ 20 glasov. Da klerikalci niC ne odvzamejo, bomo že skrbeli. Take so torej te »liberalne limanice*. — Mi pa pravimo: na Krasu je za vedno odzvo-
nilo klerikalnemu gospodarstvu, pa naj »Norica* le shrani med staro šaro svoje »klerikalne limanice«, kajti na nje jej zavedni Kraševci ne sedejo. Kako nesramno, lažnjivo, obrekljivo pisarijo »pobožni* klerikalci, imajo dokaz v tem dopisu o shodu v Avberu tudi tisti Kraševci, ki so doslej še kaj verjeli »Norici« in- »Prismojenctt*.
Perosijev oratorij. — Dne 5., 6., 7. in 8, septembra se je proizvajal v stolni cerkvi v Vidmu z velikanskim vspehorn oratorij »II Natale* (Rojstvo Kristovo). Dana nam je bila priložnost, kar se pri n?s žalibog le redkokedaj dogaja — ne le slišati v vsakem ozira popolno skladbo, ampak tudi vži-vati občudovanja vredno igranje orkestra, sestoječega iz 80 mojstrov, ter krasno petje iz 120 pevcev in pevk sestoječega zbora. Razun tega so p# še^solisti, od-katerih-je predstavljal bariton pripovedovalca (Storico) -(zgodovino), tenor nadangelja Gabrijela in sopran Mater Božjo. Da ni bilo to kaj navadnega, dokazala je množica poslušalcev, ki je prišla od vseh stranij občudovat to .krasno skladbo. Popoldne pred začetkom proizvajanja se je pomikala nestrpno množica za množico proti stolni cerkvi z željo, slišati oratorij ter videti mladega umetnika, ki je vodil svoje delo — sam. Ko se je prikazal Pero s i, se je slišalo iz več ust: »Tako mlad, pa tako slaven". Perosi je duhovnik in ima še le 27 let. Oratorij »II Na-tale", kateri se je proizvajal prvič v letu 1899. v Corao, je sedmi oratorij Perosijev. Oratorij prične z vsklicem »In Nomine Josu Christi. Amen*, (V imenu Jezusa Kristusa. Amen), katerega poje zbor. Temu sledi prvi del: Oznanenje M. D., katerega prične bariton ter poje »Missus est Angelus Gabriel...« (Poslan je angeli Gabrijel...) (Evang. Sv. Lu-keža I. pogl. 20, 27, 28.) Tenor (Angelj Gabrijel) poje potem »Ave Maria", kar ponavlja tudi zbor. Marija (sopran) se prestraši ter reče: »Quomodo flet istud..." (kako je to mogoče...), na kar ji odgovori nadangelj Gabrijel (tenor): »Spiritus Sanctus supervenit in te" (Sveti duh bo prišel v te,,,); potem poje Marija (sopran): »Ecce ancilla Domini..." (glej, dekla sem gospodova...); »Et Verbum caro facturo est* (In beseda je meso postala), poje zbor, na kar se sklene prvi del z »Ma-gniflcat". Prvi dol se jo mojsterski proizvajal. Bariton (Kaschmann) je pokazal s svojim močnim, polnim in jako prijetnim glasom, da je nedosegljiv v proizvajanju slovesnega petja. Tenor (Fasciolo) dodajo pri »Ave Maria" s svojim lepodonečim, dobro izvež-banim glasom nekaj nadnaravnega, nebeškega. Aplavdiran je bil posebno sopran (Ticci-Giganli) radi veličastne predstave Gospodu podvržene dekle v »Ecce ancilla*. »Magnifi-cat*, s katerim konča prvi del, kaže pa duhovitost skladatelja in globoko glasbeno l znanje istega.
Drugi del oratorija pričenja s prologom, za katerim opisuje bariton (zgodovina) potovanje Matere Božje in Sv. Jožefa v Betle-hem. Bliža se trenotek, ko pride Kristus na svet; sliši se petje »O Emmanuel*, kateremu sledi bariton z »Et peperit filium... et recli-navit in praesepio*. (In rodila je siiia, ter ga v jasli položila). Dolgemu ploskanju ni hotelo biti konca pri tem ginljivem mestu, katero se je moralo tudi vsakokrat ponoviti. Ravno tako s>e je moralo ponavljati tudi prejšnjemu sledeči »Christum natum", katerega je pel zbor. Ena najboljših stranij oratorija je »Interludium* (medigra), ki jo je igral orkester veličastno in koja nam predstavlja temno noč ter »Nolite timere..." (ne bojite se), kar reče nadang. Gabrijel (tenor) v pomiritev pastirjev. Velik utis je naredil zbor z »Jesu Redemptor omnium" ter pri zadnji kitici mojsterski izpeljani dvospev (tenor in sopran). Zahtevalo se je ponovitev, Oratorij konča z velekrasnim »Te Deum luudan.ds*.
Entuziazno, dolgo trajajoče odobravanje se je Culo od vseh stranij.
V Bolcu nI dovolj mizarjev. — K sporočilu o potrebi še jednega mizarja v Bolcu naj dodamo še to-le:
Klerikalni mizarski mojster in obrtnik katoliškega političnega društva gosp. Mihelič nam je poslal popravek na neki dopis, in v tem čitamo tudi te besede:
»Ni res, da me ljudje opuščajo, — res pa je, da ne morem vsem postreči, ker imam vedno obilo naročil*.
Mi sami smo slišali najpremožneje naprednjake, da imajo obilo mizarskega dela, da pa klerikalna mizarja Mihelič in Sovdat ne moreta vsemu kaj; nič čuda torej, ako si žele dobiti v Bovec mizarskega mojstra, ki ne bo klerikalec. — Dela bo imel obilo, kakor spričuie tudi popravek g. Miheliča, da se i njemu delo malce olajša.
Žensko truplo so našli včeraj v jutro v nekem jarku za mestnim pokopališčem. Truplo je ležalo kakih 6 dnij 2e v jarku. Konstatovali so, da najdena mrtva ženska je neka 27-letna Ana Jež iz Grgarja, brezposelna služkinja. Sumijo, da bi se bila celo sama prizadjala smrt, najbrže pa je le padla in se ponesrečila. Truplo so prenesli v Kron-berg na pokopališče.
Na ekspertni akademiji c. kr. avstrijskega trgovskega muzeja na Dunaju se bo vršilo vpisovanje rednih slušateljev za šolsko leto 1901.-1902. v času od. 20. do 26. septembra t. 1. Vpisovanje izrednih slušateljev se bo vršilo v četrtek 26. t. m. Program o predovanju za nastopno šolske leto je že izSal ter se dobi brezplačno.
Razgled po svetu.
Buski car v Franciji. — Včeraj ob 10. dop. je prišla pri Dunkerque »Standart« s carjem v bližino z ladijo »Cassini\ na kateri se je nahajal Loubet. Kanom so pokali. Mesto je svečanoslno okinčano, v zastavah z narodno rusko barvo: belo - modro - ru-dečo. — Mestni zastop v Parizu je podaril povodom drugega dohoda v Francijo ruskemu čaru srebrni kip, predstavljajoč oborožen mir. Ko je car stopil na kopno, se je podal hitro v zanj določene prostore. Ljudstvo ga je mogla le od daleč videti.
Pri »dejennerju* ob šampanjcu je vstal Loubet in ž njim drugi gostje ter je spregovoril: »Sire! Vimenu Francije, ki je hotela manjfestpvati svoje veselje že ob naznanilu,— da pride Njeg. "Velič. k nam, prosim Njeg. Velič. sprejeti naš presrCni: dobro došel! V tem obisku gleda Francija dejstvo, da je zadnji obisk pustil pri Njeg. Velič, dobre spomine. Vsa dežela je ginjena, toliko bolj, ker novi obisk je namenjen vojski in mornarici. Vsklici, katere so dali naši mornarji pri prihodu Njeg. Velič,, so odmev pozdrava od vseh krajev Francije, katera se vzdiga, da kliče dobro došli visoki carski dvojici velikega naroda, našega zaveznika, ter izraža simpatije in solidarnost interesov politike obeh držav, katera postaja od dne do dne" intimnejsa. Sire! Francoska vlada Čuti popolno priznanost časti, katero jej dojate. Dvigam Cašo na zdravje carice, čara, carske rodbine, na slavo ruske mornarice, katera se je z našo bratila v orijentu.* Navdušenje velikansko.
Odgovoril je car: »Carica in jaz sva posebno zadovoljna, da sva so povrnila v Francijo ter se nahajava v sredi prijateljskega naroda, natega zaveznika, ter sva ginjena ob tolikih Izrazih simpatije, Z zadovoljstvom sem občudoval briljantnt mornarico na severu. Moram biti še posebej hvaležen za slavnostni sprejem. Pijem na pro-spevanje francoske mornarice, ki se je bratila ?. mojo v orijentu, pijem na Vaše zdravje, gospod predsednik, in na zdravje cele Fran- • cije*! Navdušenje frenetiftno,
Sinoči ob 8. uri je dospel car v Gom-pisgne, navdušeno pozdravljen od francoskega naroda. — Pariz je bil povodom carjevega dohoda razsvetljen. Car pojde baje tudi v Pariz,
i           DeSelnl zbor istrski. — Koj s po-
Cetka je zavračal dr. M. Trinajsti* posl. Veniera, ki je hotel popravljati nekaj v njegov« interpelaciji glede razmer v Krašici. Galerija je razsajala, ali dež. glavar se ni zmenil za to. Posl. Jenko jo interpeliral vlado radi krivic, H se gode od strani komisije za pogozdovanje Krasa slov. prebivalstvu v jezikovnem oziru. Cesar ni potrdil proračuna za I. 1901 glede višje doklade 25% na meso in na vino za dobo od 1. sept. do 31. dec. 1901., s čemur naj bi se pokrili večji stroški za učiteljske plače. Stanger se je pritoževal nad deželno upravo, ki ne pozna ne Slovencev ne Hrvatov. Spinčič in Mandič sta delala pri tem krepke in značilne mejklice, zlasti glede italijanskega gimnazija v Pazinu. Ob govoru Spinčičevem je dal glavar vendar končno izprazniti galerijo.
Slovaki in volitve v ogrski državni zbor. — »Narodnie Novinj", slovaški list, ki izhaja v Turčianskem Sv. Martinu, prinaša v št. 107. od 12. t. m. članek »Čiste volby*, kakor nekaj vesti, iz katerih je razvidno, da se Slovaki prav resno pripravljajo na volitve v ogrski državni zbor. Sklicuje se v članku na prestolni govor, s katerim je bil zaključen ogrski državni zbor, in kjer stoji, da čistost volitev, neodvisnost poslancev in naravno veljavo in avktoriteto zbornice povzdigniti so izbrani zakoni, ki so poklicani soditi o državno-zborskih volitvah ter o inkompatibiliteti. Potem pa prihaja do izvajanj, da na Ogrskem je težko govoriti o čistih volitvah 1 Ali navzlic temu se pripravijo resno na volitve, in bodo postopali prav energično, ne boje" se nikakih posledic. Ako bodo uradniki pri volitvah, kakor tam navadno, uganjali nezakonitosti, sporoče to nemudoma brzojavno minister-skemu predsedniku Szellu, da bo vedel, kaj vse se godi pod krono sv. Štefana.
"V okraju sliačkem so postavili za kandidata dr. Ivana Turza. Postavil ga je »ustrednj volebny vjbor slovenskej narodnej strany."
Obravnava proti Czolgoszu, ki je usmrtil Mac Kinleva, prične te dni. Poklicanih bo 15 prič. Nekateri zdravniki trde, da sta bili zastrupljeni obe kroglji, s katerima je Czolgosz vstrelil predsednika.
Obravnava Je določena na dan 23. t. m. Szolgocz na vprašanja preiskovalnega sodnika ne daje nikakega odgovora.
V Nemčiji v raznih denarnih zavodih prihajajo sleparije na dan, katerim se je naravnost čuditi. Čela vrsta bank je v slednjem času prišlo na nič, sedaj pa zopet čujemo, da pri industrijalni banki v Heilbronu so bile razkrite velike sleparije. Okoli 3 milijone mark bo škode. V državi zgovornega Viljema je pač marsikaj gnjilega.
Raznotero. ~ Italijanska vlada pripravlja nov zakon proti anarhistom; za anar-histiške zločine se določi smrtna kazen. — Navzlic Kitchenerjevi proklamaciji so se odloČili Buri nadaljevati boj do skrajnosti. — Nemški cesar obišče čara baje v kratkem v Skiernovicah.
Narodno gospodarstvo.
deželna kmetijska šola. — Dne 13.
t. m. ste se obedve kmetijski šoii slovenski in italijanski oddelek pregledati po posebni komisiji. Komisijo sta sestavljala oba poročevalca v deželnem odboru gg. dr. Turna in dr. Verzegnassi, deželni knjigovodja g. Evgen Kavčič, deželni tajnik g. Pettarin, zastopnik vlade c. kr. nadzornik g. Friihanf in zastopnik c. kr. kmetijskega društva g. profesor Hugues. Komisija je natančno pregledala inventar in gospodarstvo pri obeh šolah. Konstatovala je, da je italijanski oddelek močno zanemarjen, da pa tudi slovenski oddelek ni brez ne-dcstatkov.
Pri tej priliki se jfc dognala potreba potovalnega učitelja za pouk posestnikom, posebno v sadjereji in trtoreji, ter so člani komisije enoglasno izrekli-nado^ da oba oddelka v najkrajšem času dobita za trtorejo učno moč, ki bi tudi služila za potovalni pouk.
Ne dvomimo, da deželni zbor privoli v potrebni prispevek za ta trošek tembolj, ker je izdatna pomoč vlade skoro zagotovljena. — Veseli nas, ko beležimo to vest, tembolj, ker je iz &;ede našega vipavskega ljudstva dne 15. t. m. na razstavi v Kasovljah ta želja po potovalnem učitelju prišla na dnevni red. Konečnl izid ankete, ki se še nadalje peča z ureditvijo obeh kmetijskih šol, svoje-časno sporočimo.
Injižsfnost.
Bočni zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južno-Štajerskem in Primorskem in z osebnim staležem Kranjskega ljudsko-šolskega učilaljstva za šolsko leto 1901.—1902. je izšel kot 8. letnik v Postojini v tiskarni, založbi g. R. Šeberja. Ročni zapisnik je sestavljen tako, kakor prejšnji, ima isto obliko in jednake platnice ter je namenjen v prvi vrsti učiteljstvu.
Sestavil je zapisnik g. Štefan Primožič, vodja ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani. Cena je odvisna od števila učencev od 75 do 150 po K 1-40 do K 1'70.
Pouka « pekarstvo ili popularna uputa u pekarsku slruku za svakoga. V Zagrebu izhaja pod takim naslovom v posameznih zvezkih, ki stanejo 40 v, pouk o pekarstvu na sploh, karkoli tiče tej stroki. Kaj vse pride na vrsto v teh zvezkih, je povedano v oznanilu na koncu, to je: zgodovinske črtice o postanku in napredku pekarstva, o žitu in moki; o kvasu, testu, o zdravstvu v pekarnah, o pečenju kruha, načinu ureditve v prodajal-nici itd.
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da je otvoril
brivsko podružnico
v ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček),
kjer bode mogel postreči cenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z dežele, bolj nego je to storil doslej.
Obe brivniei sta preskrbljeni z izbor-nimi delavskimi mjčmi, da lahko obljublja točno in hitro postrežbo.
Y zalogi ima vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah.
Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani
Anton Pucelj,
lastnik brivnic na Travniku in pod Stolno cerkvijo.
.da se tst najem
soba
iT* za 1 ali 2 gospoda. -mg
Naslov pove naše upravniStvo.
je otvoril
Anton Oblak
v ulici Vetturini št. 4.
Izdeluje žlebe za stavbe, cevij za vodo, vse kuhinjske priprave itd. — Prevzema v popravo vse kleparske izdelke.
Fostrcžba točna, lene zmerne.
Priporoča se toplo svojim  rojakom v mestu in na deželi.
i 5-letni najem
se d;'i  lepo hišo s  3 nadstropji na
Primorskem blizu Kranjske meje in kolodvora nove železnice. Ker je hiSa na lepem kraju je pripravna za prodajalni«) ali gostilno. — Naslov pove" naše upravništvo.
Galoše
prave ruske ooooeaaoaooa
za damo in gospode se dobe pri   Q> 9 « ®
J. DRUFOVKA v Gorici
Gosposka ulica št. 3.   9 * @ @>. 9
Naročbam z dežele naj se doda dolgost čevlja.
Podpisana  priporočata slavnemu občin-f stvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
\t        /%\      TV**1* <*/*l1^              1 stvu v Goric* in na deželi, svojo novo urejen
I\ar0l  ]/raSuJ\,      j  prodajaInico jestvin.
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča _..se__ slavnemu  občinstvu   z;j
rnnogobrojna  naročila   ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Pivopivci pozor!
Podpisani nasnanja slav. občinstvu, da ima v zalogi od 15. t. m. naprej razun navadnega piva tudi neko speeijnliteto, katero prodaja pod imenom
Granat-Porter.
To pivo je varjeno na bavarski način, ter za 5 stopinj težje od navadnega piva, pri tem pa jako finega in prijetnega okusa. Bolehnim na živcih, želodcu ter sploh slabotnim se to pivo celo od zdravnikov priporoča radi svo: sestave in redilnosti. Sploh pa zadovolji pivo »Ctranat-Porter" vsakega pivopivca kot izvanredna okusna in krepka zimska pijača.
Prodaja se v sodčkih in steklenicah po jako zmernih cenah.
•Za blagohotna naroČila se toplo priporoča
Josip Rovan,
znlagatelj   vrhniškega   piva.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi ItaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO-
Najceneje kupovališčs nirnberškega in drobnega blaga ier tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnsce, kadilce in
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojase in čevljarje.
Sretinjiee. — Kožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       2 35-8
100 do 10 nll mesečno
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwig Osterreicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.
mm- Veliko zalogo -wa šivalnih strojev, dvokoies in slamoreznic
raznih sistemov prve angleško tovarno JJelicar ima
SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
ulica Munieipio št. 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16
kjer je bila prej prodajalnica.
V zalopi imnmo nad 100 šivalnih strojev vsake vrele na, razpolago, kakor za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, (udi z« umef.no vezenje (Sli-ckerei).
Cene koles so v gotovini od 80 gld. naprej.
Z nami jo vsaka konkurenca nemogoča!
Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udan
SAUNIG & DEKLEVA.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vee, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senfj, Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba^ točnar in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgorea v SeroeniskS ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Dobre ure in po eenl!
s  kletnim  pismenim  jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ar ter izroz zlatnine
Most (Češko), bobra ara Hem. iz niklja fl. ."5 7i>; srebrna ura Him. fl, 5-80; srebrna verižica fl. 1 2!0; budilnik iz niklja fl. 1-95.
Ivrdka je Mlikovana s c. kr. orlom; ima slale srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznainih *!m.  - Ilnstrovan cenik zastonj!-
Božjast.
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zaslonj in franko v Sclnrannen-Apoteke, Frank-fnrt A. M.
Veliki prazni sodovi
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L- SterilU, na Franc-Josipovi cesti št. 9.
Karol Kavšek-a nasl
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedelskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih poljedelskih strojev, v prvi vrsti mline in preše za sadje in grozdje najboljšega izdelka, potem gepeljne, sfamoreznice, trijerje, mlatrhiice, čistilnice, pluge (Sistem Sack) sploh vse strojo za poljedelstvo, po najnižjih tovarn i šh !ii cenah in pod .jamstvom za vsak kos.
Nad 200 različnih strojev v zalogi. Točna postežba.
ypNF"*   llu&trovani slovenski  ceniki brezplačno«   "¦JHW8J
Mizarska zadruga
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
*
veliko zalogo
izgotovljenega pohištva vseli slogov
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke • Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecehta št. it katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
v Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času.
Cene zmerne. Delo je lična ter dobro osušeno.
0 © © ©
©
® © © © © © © © © ©
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici
Konjedic <& Zajec
(prej G. Darbo)
prod nadškofijo Siv. 5. Podružnica konec ltaštela Stv 2.
Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnic« hiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železno, cinkaste, pocinjene w medene plo-ščevine, orodja za razne obrti in pohi&nega, itediltsa ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Hussbaunt-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian jekla.
Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.