Letnik 2
Maribor, sobota 19. aprila 1919.
štev. 89.
Neodvisen političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4'50 mesečno, četrtletno K 13‘50, polletno K 27'—, celoletno K 54-— Če. si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 4‘—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 20 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Drž poslanec prof. Fr. Voglar.
Nasa iificna situacija.
•v-
Komur je mar resnični blagor domovine, kdor ni samo zaradi tega jugoslovanski patri-jot, ker hoče iztisniti iz te države kolikor mogoče mnogo dobička, kakor ■ so to delali naši reneuatje, tisti naj še potrpi nekaj tednov ali morda nekaj mesecev. Takrat se bode izboljšal svetovni položaj in s tem tudi naš položaj. Naša vlada pozna vse te težkoče, a mora ,v istem trenutku rešiti nebroj tako težavnih in zamotanih vpr: šanj, da se mim čudi ves svet, kako je mogoče vzdržati v teh tako ne\arnih časih tak red in mir, kakor ga vzdržuje naša vlada pri nas.
V vseh tistih državah, kjer se je razširil komunizem in bolševizem, ki hoče podržaviti vsako podest najsibo to zemljišče ali tovarna, in ki hoče, da se vsi čisti dohodki porazdelijo sorazmerno z delom med (Josameznike, je izginil vsak red in mir iri vse blagostanje. Tam vlada ravno tudi med delavstvom hujše pomanjkanje kakor poprej.
Na postaji,
(Dalje).
Kaj pa, ženiš se že kaj, Lovro, ženiš? —« mu ponagaja mati, ki je vedela, da ne ljubi ženske družbe.
»Sem pa tja, mati! — Počasi bom že prišel tudi jaz do kake ženske«.
»A, tako!? — Sem pa tja se ženiš? —' To pa ni,prav! — Moraš imeti samo eno nevesto kakor bpš imel samo eno ženo«.
»Ne, ne, mati! — Ne tako! — Hotel sem le reči, včasih se ženim«. *
»Tislo pa že!« — pravi mati ter hiti v kuhinjo po drugo skledo jedi.
Dolgo so 'obsedeli za mizo in se razgo-vatjali. — Domači so pripovedovali, kaj je bilo vse novega in posebnega med tem časom, kar se niso videli; — Lovro pa je pripovedoval o neznani gospodični iz Dolenjskega, s katero sta se skupaj vozila in katero je spremljal do Gorjančeve gospe. — Dopadla se mu je ta gospodična, prijazna in lepa je bila in — kar vzel bi jo, ako bi ga hotela..
»Prav imaš, Lovro! Kar oželni se potem se bom pa še jazi« — mu moško pritrdi komaj sedemnajstletni bratec.
Vsi so bušili v smeh in dobro voljo, katera' ni ponehala, dokler ni oče pokazal na uro in rekel, da bo treba iti tudi malo spat,
Zakaj to? Tudi v bolševiških državah So se morale upeljati vlade, ministrstva, razni uradi s svojimi predstojniki in podrejinimi uradniki, tovarniški ravnatelji z različnimi inženirji in podrejenimi uradniki in delavci z edino to razliko, da so prišli na vodilna mesta zastopniki delavcev. Ostalo delavstvo je ostalo tudi zanaprej podrejeno. Med temi je vedno najti takih, ki 'bi rajši sami sedeli na ministrskih stolcih kakor njihovi sodrugi. Na isti način in z istimi sredstvi so skušali ti elementi vreči vodstvo in to se jim je mnogokrat posrečila, mnogokrat pa tudi ponesrečilo. Na vsak način pa je tekla v potokih bratska kri in ta kri je tekla vsled vladohlepja posameznih bolševiških elementov.
Vsi ti potresi in vse te strašne posledice se bodo nam in našim delavcem prihranile, ako skrbimo z a to, da bo naš delavec in naš-uradnik zadovoljen, da bo dobil za svoje delo tako plačilo, ki omogoča njemu in njegovi rodbini človeka vredno življenje. Na vsak način se morajo upeljati posebne doklade za tiste 'rodbine, ki imajo skrbeti za otroke.
Uiadniško vprašanje se je rešilo sledeče: Vsem državnim uradnikom se zvišajo mesečne draginjske doklade za 100 odstotkov, ki so dobili enkratni nabavni prispevek meseca februarja, dobijo to zvišano doklado s 1. majem in to so Slovenci Drugi pa, in to so vsi drugi uradniki kraljevstva, ki 1. februarja niso dobili
»Prav imate oče! — Bomo pa jutri nadalje govorili! — reče Lovro, vošči lahko noč	ttr	gre za	materjo,	ki	ga	je z	lučjo
spremljala v njegovo običajno sobico.
»No, jutri	boš	pa	lahko	malo	dalje
spal« — mu pravi in postavi luč na mizo.
»Jutri? O ne! Jutri vstanem zgodaj in grem v trg k županu. Imam mu izročiti pozdrave in naročila njegovih sorodnikov. — Obenem pa srečam bržkone tudi svojo nocojšno znanko!«
»Pazi, Lovro, da se ne zagledaš vanjo! — Bog ve, kdo in kaj je? — Ne smeš vse verjeti! Ženske so zvite in nestanovitne. — Ako bi že res rad kako dekle, izberi si tu kako domačinko, saj jih je veliko in tudi bogate so! — Pregovor pravi namreč: ženi se bliže ko moreš, • botri se dalje ko moreš!«
»Le, brez skrbi bodite, mati! — N>č hudega ne bo!« .
»Da	bi le ne bilo,	Lovro!	—	pa dobro spi
in lahko	noč!«	x
»Lahko noč, mati!«
Legel je v posteljo in dolgo, dolgo nf mbgel zaspati. Neprestano se mu je sukal v glavi današnji večer. Po svoji znanki je zahrepi nel, po njenem razgovoru, po njenih ljubkih pogledih. —
V tem silnem hrepenenju je zadremal, a sanjalo se mu je, da so roparji napadli njegovo znanko. — Ona ga je klicala,. —
ničesar, so dobili to doklado s 1. aprilom. Seveda to ne zadostuje pri sedanji draginji, a vendar ^je v očigled slabemu finančnemu stanju države vendarle nekaj. Skoraj dodelan je že tudi načrt za splošno, temeljito regulacijo uradniških plač po podobnem ključu, kakor ga je objavil svojčas Slovenski narod. Uradnik, ki je dobival do sedaj 500 K mesečne plače, bi dobival to plačo v prilično isti višini, toda izplačano v dinarjih, ki bodo vsaj 2 krat več vredni kakor krone.
Naša država še od entente ni priznana, njene meje še niso določene. Ogroža nas na vseh straneh nevaren sovražnik. Danes prihajajo ugodna, jutri zopet neugodna poročila, tako ‘ da se ne da nič popolnoma zanesljivega trditi. Vobče prevladuje nabiranje, da ostane cela Dalmacija naša, Reka bo neutralna, Trst, Gorica in Beljak bi bili laški, Celovec in Maribor naša. Žalibog so poročila glede Prekmurja pesimistična. Najugodnejši naš zaveznik je čas. Če se v Italiji zvali revolucija, smo na konju, če vzdržimo sami doma red in disciplino. To pa vzdržimo, če se zaveda vlada dolžnosti, da se da zajeziti bolševizem samo s tem, da preskrbimo prebivalstvo z zadostnimi živili po zmernih cenah, ali pa priskočimo delavstvu in uradništvu s pošteno in hitro regulacijo plač.
V Mariboru je večina slov. občinstva delavskega in uradniškega stanu. Tukajšnji uradniki trpijo zlasti vsled tega še bolj, ker živijo
bežala pred roparji, — trkala na vrata, — jokala, — toda on. ni mogel do besede, ni mogel pomagati, ni mogel s postelje. —
Težak vzdih z zamblklim klikom se r.iu je zvil iz prsi, vzklonil se je pokonci in videl, da je sanjal.	'
Obrnil se je na drugo "stran in zopet se mu je sanjalo, da ji je Razkrival fn prisegal svojo zvestobo, svojo ljubezen, a ona se je smejala in ni hotela verjeti —
Do jutra so ga mučile sanje, — zdaj lepe, zdaj hude. — Slabo in težko je bilo spanje.
Vstal je in šel med domače, ki so bili že vsi poltoncu in se pripravljali k zajuterku. Voščili so si dobro jutro iu se povpraševali po spanju.
Lovro je popil k^vo in se napotil v trg. Obiskal je župana in mu sporočil pozdrave, a potem se mu je mudilo. — Ni hotel povedati kam ? Sel je proti cerkvici sv. Lenarta. Njegovo srce je drhtelo, oči so švigale na vse strani.
Mimo pošte jo zavije — tedaj pa potrka nekdo na okno. — Ni se ozrl Lovro', kajti njegove oči so strmele v Andrejčkovo hišo in njegovo ske se je mudilo ondi!
Stopal je dalje, a naenkrat čuje za seboj klic: »Gospod! — Čujte gospod!«
Glas se mu je zdel znan, zato se obme urno nazaj in zagleda krasno gospodično, ki je hitela proti njemu,
\
v velikem številu ločeni od svojih družin. Ker pa obstoja parlamentarna vlada iz zaupnikov posameznih političnih strank, posluša vlada izključno le želje svojih parlamentarnih klubov Parlamentarni klubi zopet izvršujejo sklepe ih navodila vodstva strank, ki so jih poslale v parlament. Kdor torej' hoče pri vladi kaj doseči, mora pritisniti potom političnih strank, zlasti tistih, ki imajo večinske klube, na vlado. Da pa to more, se mora ene ali druge stranke okleniti, se v njej aktivno organizirati, skrbeti za strankino organizacijo ter se skušati udejstviti v njej kot živ član. Kot tak še le dobi pravico, staviti predloge in zahteve v krajevni organizaciji, ki pritisne na strankino vodstvo, to pa na poslance in ti na vlado. Tisti stan pa, ki se ne mara v nobeni stranki organizirati, ne sme tožiti, da se nikdo zanj ne briga. Da se ustvari živ kontakt med strankinim odborom in članstvom, so- taki sestanki vsaj vsak mesec enkrat nujno potrebni, da lahko vsak javno izreče svoje želje, svoje pritožbe in svojo grajo.
S
Političen pregled.
Odločilni trenutki. LDU. Bern, 17. aprila-Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Bližajo se zadnji odločilni trenutki. Italijani delujejo na vse kriplje in skušajo s številnimi članki vplivati na časopisje in na javnost. General Fonville trdi v Jistu »Information«, da zahtevajo Italijani samo šestino dalmatinske obale in dve pristanišči, ostalega nihče ne odreka Jugoslovanom. — »Gclair« zahteva, da pripade Reka Italiji in predlaga, da se proglasi Dubrovnik za prosto luko ter vidi v tem možnost, da se poravna spor med Italijani in Jugoslovani. — Gauvain pravi v »Journal des Debats«, d_a je ta predlog smešen, ker pomeni ravno isto, kakor če bi kdo trdil, da more Nica nadomestiti Marseille. — Z ozirom na bližnjo odločitev pišejo italijanski listi v odkrito sovražnem tonu o Wilsonu, radi njegovega predloga, naj se ustanovi zveza narodov in revidira smisel Monroejeve doktrine. Italijani očitajo Ameii-kancem egoizem. — Ravnatelj rimske Tribune Malagodi poroča svojemu listu iz Pariza: Amerikanci in Angleži se protivijo temu, da bi Italija dobila Reko, toda Italijani se ozirajo na to zelo malo. Treba bo pripraviti se in delovati kljub vsem nevarnostim in žrtvam. — »New-Vork Herald« poroča, da
»Kdo more biti neki ta?« — si misli Lovro in obstane sredi ceste. '
Gospodična je takoj opazila, da jo Lovro ne pozna, zato se dobrohotno nasmeje in ko prihiti do njegp, mu pravi: »Ali me nočete poznati več?«
»Ah — Vi ste,-gospodična?! — Oprostite! — V resnici Vas nisem spoznal takoj f Pa kako naj Vas bi tudi spoznal precej? Sinoči je bil že mrak, ko sva se prvič videla in tudi tako krasni niste bili kot ste danes! Želel sem Vas srečati, zato sem tudi prišel v trg in jo mahal naravnost proti Andrejčkovi hiši, da Vas kje ugledam«.
»Jaz sem bila ravno na pošti in videla sem Vas, ko ste šli mimo. ?— Spoznala sem Vas takoj in potrkala na okno, a Vi Se niti ozrli niste! — Mar niste čuli?«
»Seveda sem slišal, toda nisem mislil, da velja trkanje meni in da ste Vi za oknom! Kaj pa ste iskali tako rano na pošti?«
»Uganite! — Nikddr ne zadenete pravo! Poslušajte! — Botri, Gorjančevi gospej, katera je'vsa srečna, da sem prišla sinoči k njej, sem povedala o svojem mučnem polo Žaju na postaji ter o Vas, svojem rešitelju. Pripovedovala sem ji, kako ste bili Vi po-strežljivi in dobri z menoj Jer jo tako prepričala, da se ima sarrto Vam zahvaliti, da sem sploh prišla k njej, kajti sama bi se gotovo vrnila, od koder sem prišla.
(Dalje prihodnjič.)
je imel v ponedeljek zjutraj Orlando poseben1 pogovor z VVilsonom, nakar je popoldne sledila seja sveta četvorice. Kakor pravijo, končna rešitev ne bo dala Italiji popolnega zadoščenja, ampak bo v nekaterih točkah, ki so še sporne, sklenjen kompromis: obstajal bo zlasti v nevtralizaciji Reke.
Mirovna pogodba. LDU. Berlin, 16. apri’a. (I)KU) Listi se pečajo z bodočo oliko mirovne pogodbe in i/.ražajo mnenje, di bo sestajala mirovna pogodba iz dveh delov :	1
Iz mirovnih preliminarijev, ki vsebujejo določbo, po kateri so obveže Nemčija, da bo a prioni pritrdila vsem dogovorom, ki bodo sklenjeni z njenimi bivšimi zavezniki; 2. iz klavzule, ki se ne tiče Nemčije neposredno in katero bodo podpisali pozneje avstrijski, ogiski, bolgarski in turški delegati. Kolikor se tiče okupacije levega brega Rena, za katero so bile prvotno določene samo francoske čete, ni iz ljučeno, da bodo za dobo dveh let pripra\ (jene sodelovati tudi Zedinjene države in Angleška. K tej vesti pripominja »B. Z. am Mittag« :	Klavzula, v
kateri naj se Nemčija. obveže, da bo brez ugovora priznala vsako pogodbo, ki jo bodo Sklenili njeni bivši zavezniki, pomeni predvsem, da se namerava z diktiranim mirom preprečiti združitev Nemške Avstrije Odgovor Nemčije in Nemš. e Avstrije more biti samo: ^Samoodločba!
Vojna odškodnina. Ge n e ve, 16. aprila zvečer. Konferenca je končno rešila vprašanja vojnih odškodnin. Te številke so avtentične: Nemčija mora plačati 125 milijard frankov- Od tega dobi Francija 70 milijard. Prvi obrok znaša 25 milijard, ki zapade v 18 mesecih. Potem pridejo letni obroki Razven tega mora plačati Nemčija vse francoske vojne stroške, vendar se pa zatrjuje, da se bo Nemčiji pozneje odpisalo plačilo, ki bi presegalo teh 125 milijard, če se bo dobro obnašala. — K rešitvi teh vprašanj in napetosti, ki je vladala zadnje dpi v Parizu, je zelo pripomoglo poleg ugodil ve francoskim zahtevam v vprašanju odškodnin še posebno, da.sp Angleži in Francozi prodrli s Svojo zahtevo, da pridejo Viljem Hohenzollern in njegovi pomagači pred sodišče radi vojnih zločinov, ker so Američani popustili in ne nasprotujejo več. — Do zadnjega so se temu iz monarhičnega principa up rali le Japonci (Seveda je pa vprašanje, če je s tem vse rešeno in zlasti, kje bo Nemčija tako .ogromno vsoto v Z' D, če tudi v obrokih), j
Češki delavci proti . boljševizmu. LDU Dunaj, 16. aprila. (ČTU ) Na vrtu Delavskega doma se je vršil ljudski shod, ka- j terega se je udeležilo 5U0U oseb Legijonarski j poročnik Karol Mrhola je govorjl, da je za; delavske sloje čehoslovaške republike edini cilj j demokratski razvoj, da se odvrne od domovine nevarnost razpada in vojne Po-danec Pik je navajal, da češki delavci ne bodo posnemali^ tujih zgledov, posebno ne politično nasiimh’ izbruhov, temveč da bodo delovali potom demokracije in politične moči, da omogočijo boljše življenje v republiki. Naposled se je soglasno sprejela iesalucija, s katero se shod izjavlja za politiko demokracije in parlamentarizma , in zahteva enotnost s socialdemokra-tično stranko.
Zmage Poljakov na Poznanjskem. LDU L y o n, 17. aprila. (Brezžično) Iz Poznanja poročajo: V osvobojenem dtlu Poznanj-ske so se izvršile občinske volitve na podlagi splošne volilne pravice in proporčnega sistema. Udeležile so'se jih tudi ženske. Volitve so se končale povsod s sijajno zmago Doljakov. Uprava številnih mest, katerim so dosedaj načelovali nemški občinski zastopi in župani, je prešla v poljske roke.
LDU L y o n, 17. aprila. (Brezžično.) Iz Poznanjskega javljajo: Nemška policija sili Poljake, ki prebivajo v Vzhodni Prusiji, naj podpisujejo neke izjave protipoljske vsebine. Kljub brezobzirno krutemu postopanju Neipcev, je prebivalstvo-neke občine v okolici Gdanskega sklenilo soglasno,' objaviti nastopno resolucijo:	Nemško-časopisje in nemške oblasti
zatrjujejo trdovratno, da kašubski n?rocL ni poljske krvi, ampak „vends e“ ali lužiško-srb • ske. Mi Kašuhi pr testiramo energično proti teni neutemeljenim trditvam in ugotav jamo, da mo Poljaki starodavnega rodu ih da ofctane-mo vedno Poljaki.
Naša velikonočna številka. Danes izdamo svečanostno številko povodoma našega prvega vstajenja v Jugoslaviji. ‘Številka bo obsegala 14 strani in bo priobčila članke naših prvobori-teljev za našo severno mejo. Opozarjamo naše čitatelje in prijatelje na to številko*. Številka izide danes popoldne okoli dveh.
Vi
la
Dnevne novice.
K A
n
Glavno zborovanje zaupnikov Jugoslovanske dejnokratske stranke se vrši 11. maja. Načelštvo Jugoslovanske demokratske stranke je v svoji seji dne 15. aprila sklenilo, preložiti giavno strankino zborovanje od 27. aprila na 11. maj in sicer vsled želje raznih srbskih in hrvatskih poslancev ter ministrov demokratske stranke, ki se hočejo tega zborovanja v večjem številu udeležiti. 27. aprila bi jim bilo to nemogoče, zato šo prosili naj se preloži zborovanje na 11. maj. Dnevni red zborovanja ostane isti.. Vse organizacije dobijo vabila s sporedom pravočasno.
Pobrežje. V petek, 25. aprila, se vrši v dvorani pri Ballonu ob 7. uri zvečer velik ljudski shod, ki ga priredi’tukajšnja krajevna organizacija JDS Kdor se zanima za razna politična vprašanja, kakor je delavsko'in uradniško vprašanje, valuta, vojna posojila, vojni dobički, agrarna reforma itd., naj piide na shod. ' Govori državni poslanec profesor Voglar. ’	.	v
Krčevina pri Mariboru. jDS priredi tukaj v četrtek, 24. aprila, v Krčevinski šoli ob 7 uri zvečer javen ljudski shod. Državni poslanec prof Voglar govori o vseh važnih političnih vprašanjih.
. Javen shod JDS v Kapeli pri Radencih
se vrsi na velikonočni portdeljek po maši pri Horvatu. Govori dr. Koderman iz Mariboru.
V ormoškem okraju priredi krajevna organizacija Ivanjkovska v pondeljek dne 21. aprila ob 3. uri popoldne v gostilni Kralj velik ljudski shod. Poslanec državnega predstavništva g. Franjo Voglar bode poročal o zunanji in notranji politiki, o ustavi, volilni in agrarni reformi, o valutnem vprašanju itd. Prihitite na ta shod krajevne organizacije vsi, katerim bije srce za mlado in toli za-željeno zedinjeno državo. Saj slišali bodete
0 temeljih našega obstoja, o biti in nebiti.
Zopet nemški „teater“. Sliši se, da nameravajo igralci .neruskega „teatra“ črez poletje, ko so brez posla, ustanoviti v ,/Kreu hofu" nekako poletno gledališče. Radovedni smo, če jim bo politična oblast, to dovolila, pa mislimo, da je skrajen čas, da-se nemško ,.teatranje“ v slovenskem Mariboru konča. Kje je naše Dramatično društvo ? !	|
Nesramno! Na Glavnem trgu je tvrdka Alois Schnideritsch (I), Spezerei- und Koloniaf-jwaren. Nastavljenke nočejo govoriti slovenski, hčerka, pa nosi celo pripet frankfurtarski znak. Dobro, če nočejo govoriti slovenski, tedaj pri-j poročamo našim ljudem, da se izogibajo (e rene-gatske trgovine, vsaj imamo dovolj slovenskih. Kar se pa tiče vsenemškega znaka, temu se lahko na ta način odpomore, da se da g. Schni-deritschu priliko, da se stalno naseli v — Nemški Avstriji
Čemu je tega treba? V gospodarskem uradu sedi menda še vedno neki uradnik, ki misli, da je v Nemški Avstriji m da ]e njegova glavna naloga germanizirati. Izdaja namreč navzlic protestu od strani strank izkaznice slovenskim strankam s spakedranimi imeni. Tako je ta germanizator prekrstil Simončiča v Simontschitscha, Zapušeka v Sapuscheka itd. Mi si enkrat za vselej pre-
1 povemo taka izzivanja in zahtevamo, da se j ta-človek, če je še na našem, magistratu, 1 takoj odstrani. Izkaznice in pa protest je v
našem uredništvu na razpolaganje.
Nove poštne znamke. Ministrstvo za i pošto in brzojav razpisuje natečaj za nove 'poštne znamke za kraljestvo SHS. Znamke
Maribor, dne 19. a ---------!____i__......
bodo nosile sliko kralja Petra ir. bodo okra-, . šene z narodnimi ornamenti. Napisi uoclc v latinici in cirilici. Prva nagrada znaša 1000 dinarjev, druga 500 3.
Orient-ekspresni vlak. »Slovenski Narod« poroča dne 17. t. m.; »Danes zjutraj ob' 3. uii je dospel točno po voznem redu prvi Orient-ekspres. Do 'tu so ga vozili Lahi. Od jutri naprej prevzame naša železnica ta vlak že v Logatcu. Ta vlak vozi odslej vsak dafi. Danes je vozil v dveh oddelkih (vlakih). Dalje vozi od jutri naprej direktni vagon Ljubljana-Zemun«. Včeraj dopoldne je bil naznanjen ta vlak ob 10. uri dopoldne. Vendar a ni prišel ob tem času v Maribor, marveč že ob osmih. Res ekspres!
Zvišanje cen poštnim nakaznicam. Ker je cena papirju močno poskočila in so se tudi 'pisarniški stroški povečali, je poštna uprava prisiljena, da zviša ceno nakaznicam na 6 vinarjev. Zvišanje stopi v veljavo dne 15. aprila 1919.	_	•
Vsem' lekarnarjem! Prosta organizacija s ov. farmacevtov, gremij' lekarnarjev za Slovenijo in odbor službujočih farmacevtov so soglasno sklenili, da naj velja odslej gimnazijska matura kot predpogoj za vstop v farmacijo. Noben lekarnar naj ne sprejme aspiranta z dosedanjimi 6-razrednimi gimnazijskimi pred-študijan.j. Enak predpogoj je že zdavnaj vpeljan v v eh kulturnih državah in tudi obstoja v enem delu naše države, t. j. na Hrvaškem. Vgled tega je nastal za.slovenske farmacevte nezdržljiv položaj, da morajo študirati na zagrebški univerzi kot izvrnredni slušatelji; a tudi študij na inozemskih vseučiliščih bi jim bil nemogoč.
Vpisovanje na zagrebško vseučilišže. Rektorat zagrebškega vseučilišča razglaša, da se prične vpisovanje v zagrebško vseučilišče za vse fakultete v 1. 1818/19 v petek po Veliki noči, 25 aprila in traja 14 dni, torej incl. do 9 maja.
Zvišale železniških tarif za blago.
Uradne »Narodne Novine« v Zagrebu prinašajo s ogla , ki naznanja, da se 1. maja povišajo ta-nli za blago in živino vseh vrst. na državnih železnicah zagrebškega ravnateljstva in na' zasebnih železnicah v državni upravi za .70% dosedanji li skupnih tarifov.
Blago za naše kraje. ' V §olun so prispele venke zaloge tekstilnega blaga 'iz Francije in Anglije. Blpgo. je namenjeno za naše kraje.
Poštni promet z Nemško Avstrijo.
Ljubljanski dopisni urad poroča: Poštni promet z D lmacijo. Hrvaško, Slavonijo, Bosno in Hen egnvino ' je zopet otvorjen, pravtako tudi pisemski promet v Srbijo in Črno. goro.
Dnevnina duhovnikom. Minister za bogočastje, dr^ AlaupOvič, ki je član našega Demokratskega kluba', je predložil ministrskemu svetu načrt, da se duhovnikom po celi Jugoslaviji dovolijo dnevnine, in sicer bi dobih pravoslavni duhovniki v Srbiji 12 dinarji v na dan, na ostalem teritoriju države pa katoliški župniki in kaplani, 'pravoslavni duhovniki, muslimanski muftije in židovski rabini po 6 dinarjev na dan. Iz tega predloga se vidi, da ima naš klub tudi zrnisel za naše duhovništvo. In vendar bo morda vstal tupatam kak prerok, ki bo trdil, da je Jugoslovanska demokratska stranka nasprotna duhovništvu in tako dalje.
. Uradni list št. 75 je izšla. Priobčuje pravilnik o ureditvi državnega oddelka za zaščiti, dece. Nadalje prinaša tudi objavo Južne žele. ni. e o povišanju tarifa na progah kraljestva SHS za 200 odstotkov. Povišanje se nanaša na osebni in prtljažni tarif po stanju od 1. septembra 1918.
Vsem političnim okrajnim oblastvom. .Gla om odloka kr. ministrstva za prehrano in obnovo zemlje z dne 20. marca t. I, št. 3292,
je trgovina s sladkorjem na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvati iv in Slovencev vezana. Sladkor se sme oddajati le na izkaznice po občinskih aprovizacijah, oziro na trgovcih, ki so v to pooblaščeni od oblast 5v ali aprovizacij. Kdor na dtug način i uptlje ali prodaja sladkor, je kriv prestopka tihotapstva in se i-aznuje z zaplembo blaga, denarno glcbo do 20.000 K ter z zaporom do 6 mese. ev. P61ovica vrednosti zaplenjenega sladkor] t pripade ovaditelju, oziro-' ma osebi, ki je zas egla.
Prosta trgovina, nadzorstvo in oblastvene dovolitve za nakupovanje živil. Z naredbo o prosti trgovini je bilo odrejeno, da naj se vedi kontrola o prometu z živili ter da naj se z ihrani zloraba tako glede nakopičevanja blaga, l.akor tudi g ede navijanja cen. Ker je s prost i trgovino d: na posameznim aprovizaci-jatn možnost, da sv »ie potrebe direktno krijejo, ,poleg tega pa tudi Žitni zavod skrbi za preskrbo, utegnejo nas ati primeri, da dobe posa-mezi.e občine velik ? množine živil na razpolago, a diuge le to, kar jim more odkizatj Žitni zavod. Tako more nastati v prehrani nered in voditi do verižne kup'ije in navijanja cen. Ker je poirebno, da sta o stanju prehrane točno in-foimirana pokrajinski • poverjenik ministrstva za prehrano in Žitni zavod in je' nadalje tudi potrebno, da je vsa prehrana pod javno kontrolo, j; gospod ministrski podpredsednik in minister prehrano dr. Korjšec z razpisom z dne 5. rprila t. 1. št. 4423 odredil, da naj se dovolitvi, ki se bodo izdaje posameznim aprovizacijam za nakupovanje živil, ol javijo v vseh glavnih dnevnikih. Dovolitve za nakupovanje živil so potrebne, ker se more sicer o vsakem, ki brez poverila svojih obla tev nakupuje živila nad svojo potrebo sumiti, da izvršuje nakup v špekulativne namene, ted; j v namene, ki so po na-redbi o prosti trgovini prepovedani in kaznivi. Dovolitve, oziroma po/erila, ki jih bo izdajalo kr. ministrstvo za prehiano in obnavljanje zemlje za prehrano ozemlja deželne vlade za Slovenijo, bo \ rehranjevalni urad ' objavljal v dnevnikih »Slovonec«, >Slov. Narod« in »Naprej«.'Doslej je dobil Anton Sekula v Kostanjevici dovolitev, da sme nakupiti za občino Radeče pri Zidanem mostu 3 vagone pšenice, zi občino Št. Jernej 2 vagona pšenice in za obči no Krško 3 vagone pšenice. — Prehranjevalni i rad v Ljubljani. Dr. Senekovi';.s r.
Un.dne ure okrajne vzdrževalne komisije. Kakor nam okrajno glavarstvo poroča, se botlo od sedaj naprej pri okrajni vzdrževalni komisiji za moriboi iko okolico sprejemale stra ke samo dopoldne rtpoldan in po nedeljah in praznikih se ne bo !o sprejele nobene stranke
Bolezen koz v Mariboru in okolici.
Občinstvu se naznanja, da se je pojavilo v sosednjih občinah več slučajev bolezni koz, kakor n. pr. v Dobrovcu, Pragerskem, Pivoli, Trester-nici, Sv. Miklavžu in Čelnici. Vsakega' se v njegovem lastnem interesu svari, obiskovati te občine. Posebno nevarnost vsebuje obisk hiš v teh občinah, katero so z to bolezn jo okužene za one osebe, katere tekom zadnji i 4 let sploh niso bile cepljene, ali pa je c pljenje ostalo brezuspešno. Konečnd se naznanja, da se bo po Velikonočnih praznikah brezplačno cepljenje proti kozam nadaljevalo.
Slovensko gledališče v Mariboru. Po
večletnem, vsled vojske in nemške »naklonjenosti« prisiljenem odmoru otvoii mariborsko Dramatično društvo z velepriljubljcuo in sedaj-nim razmeram jako primerno ljudsko igro »Graničarji« — ali proščenje na sv^. Elija dan — (Ljudski igrokaz s petjem in plesom v treh delili — Hrvatski spisal Josip Freudenreicli, poslovenil /,) — zopet svoje delovanje in praznuje —. svoje vstajenje. Da se društvo odzove utemeljenim željam vsega občinstva, mestpega in okoliškega, uprizori igro v soboto 26. dne aprila
točno o %8. uri zvečer in na belo nedeljo, 27. dne aprila točno o %4. uri 'popoldne; tako je tudi okoličanom omogočen obisk pristne jugoslovanske narodne igre, v kateri nastopajo najboljše moči naših požrtvovalnih mariborskih igralcev, strokovnjakov in diletantov, ki bodo svojim prosvete željnim poslušalcem-izvabili dokaj krhkega smeha — pa tudi marsikatero prikrito — a prisrčno solzico. — Narod slovenski, spoštuj samega sebe in svoje pisatelje, skrbi za razvoj svoje probuje in zavednosti, otresi se vsakega pogubnega strankarstva, čitaj in poslušaj z vso vnemo cvetke domače literature, zbiraj se rad in navdušen krog svojih probuditeljev, voditeljev, učiteljev in zavednih rodoljubov ter se vestno ogiblji vsega nepotrebnega, nečastnega — in svitla bodočnost je Tvoja!
Zadnje vesti.
Nemci napadajo.
LDU. Ljubljana, 18. aprila. Iz uradnega vira poročajo: Dne 17. t. m. ob 9. uri 35 minut je krožil nemški letalec nad Klopelskim jezerom in Škocijanom. Dne 17. t. m. zvečer je nemško topništvo obstreljevalo Sv. Katarino, točko 531.
Stavke v Ameriki.
LDU. Newyork, 17. aprila. Reuterjev urad poroča: Zveza pristaniških delavcev je napovedala za četrtek generalno stavko.
Antanta zasedla del Bolgarske.
LDU. Berrn, 17. aprila. »Tempjs« poroča iz Soluna, da je general Chretien sklenil razširiti okupacijo še na več drugih bolgarskih mest. Zasedena je bila tudi Varna.
Mirovna konferenca.
• LDU.	Berlin, 17. aprila.	(DK.U.)
,,8 Uhr Abendblatt“ poroča iz Rotterdama, da ,je VVilson dodatno izjavil, da se popolnoma strinja s Clemenceaujevim naziranjem. Wilson da j,e zelo zadovoljen, da more vzdržati svojih 14 točk, pa tudi Francija da je zadovoljna. O . pravem značaju privolitev, ki jih je Wilson priznal Clemenceauju, ni nič znano. VVilson je, kakor trdijo, tudi zato, da naj Amerika prevzame mandat zveze narodov n d Carigradom. Anglija je baje zadovoljna s tem predlogom, ker ne vidi rada, da dobi Franc ja to varuštvo.
In tudi Francija bi ,ne videla rada Anglije v carigrajskih vodah.
min si
n
Poslano.
Z ozirom na to, da so, prinesli nekateri časopisi vest, da sem jaz poskušal vtihotapiti nekaj konj v nemško' Avstrijo, izjavim tu, da se zavežem vsakemu, kdor zamore dokazati, da šem sam, ali v družbi koga druge.ga, konje vtihotapljal, izplačati K 1000-—-.
Simon Prah
veleposestnik na Pesnici.
B mr
Od pol 7, do 10. ure zvečer ^$1
danes in vsi večer koncert v Mu ..UNION *!
Seznam
v mesecu marcu izdanih listov:
obrtnih
1. Ehrenreich Rudolf, Marien-gasse 27, trgovina z mešanim blagom.
2. Bonča Jožefina, Triesterstrasse št. 59, branjarija.
3. Gruber Ivana, Franz ]osef-strasse 5, trgovina z mešan, blagom.
4. K o w e i n d 1 Franc, Domgasse št. 5, mehanikar.
5. Gniiischek Alojz, Haupt-platz 6, trg. agentura in komisija.
6. Fratschki Friderik, Burg-gasse 4, mehanikar.
7. K u b i š Veronika, Hauptplatz, branjevka.
8. G o 11 o b Alojz, Karntnerstrasse št. 17, branjarija.
9. P f e i f e r Avgust, Burggasse 36, tapetnik.
10. Schaflinger, Burggasse 10, lectar in"svečar.
11. S o 11 a k ]akob, Burggasse 36, mesar.
12. Matzun Alojz, Poberschstr. št. IV, trgov, agentura in komisija.
13. L a h Ivan, GerichtshofgaSse 32, krojač.
14. K o r m a n Franc, Nagystrasse j št. 7, trgovina z mešanim blagom.
15. Majcen Jožef, Goethestr. 18, prevažanje oseb z avtomobili.
16. Brunflicker Jožef, Blu-mengasse 29, trgov, z mešan, blagom.
17. Trob-inger Matija, Aller
S«, Mariborski bioskop!
TegettlioHova1 cesta.
Veličastni umetniški« spored!
Od sobote 19. do 22. aprila 1919
H
Veličastna in silno pretresljiva tragedija v 6 dejanjih. V glavni ulogi divna pariška krasotica
FRANCESCA BERTINI.
Scenerije po znameniti operi GIUSEPPIA V ER Dl A.
Predstave se vrše vsaki dan ob 6. in 8. uri, v nedeljah in praznikih ob 743., 4., 6. in 8. uri zvečer
Eksportna trgovina
Franjo Vidovič
Maribor
Cvetlična ulica št. 15
Dragotin Riei, brivec
Maribor, Tegetthoffova cesta 21
se najboljše priporoča vsem cenjenim gospodom.
Stalna eena!
Solidna postrežba!
Semena
vrtnarskega, evetličnega, gozdnega in vspko vrsto deteljnega, priporoča trgovina z semeni
M. Berdajs, Maribor ob Dr.
Solijin trg ,
mmm
Agitirajte za „Mariborskega Delavcain med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
Raznašalci časopisov
heiligengasse 14, trg. agent, in komis. M1
18. S i r a k Alojz, Tegetthoffstrasse ^ št. 33, trgovina z mešanim blagom.
19. H o r v a t h Alfred, Josefstrasse št. 49, glasbenik.	•	^
20. Z e n t n e r Anton, Garteng. 8, trgovina z mešanim blagom.
21. Gaberschek Anton, Burggasse 24, čevljar.
22. W e r d n i g g Peter, Domgasse Št 5, krojač.
23. K os er Milan, Herrengasse 50, slaščičar.
24. M a i e r i t s c h Barbara, Miihl-gasse 17, izdelovanje ženskih oblek.
25. Sulič Jožef, Tegetthoffstrasse št. 30, čevljar.
Preskrbuje prodajo in nakup vseh v trgovino spadajočih stvari.
ise sprejmejo v upravništvu „Mari> borskega delavca«. *
□rvrv
Mesini magistrat Haritor. mu i aprili m
Mestna hranilnica ljuhljanslia
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3#)
1^ imela koncem leta 1918 vlog................... K	80,000.000
in rezervnega zaklada .  .........................«	2,500.000
mr
\
Vladni komisar:
Dr. Pfeifer, 1. r.
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na, zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.	'
H
□
r"'«
k. 4
r
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
txxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:E?
5 ’Š
6
HOTEL IN RESTAVRACIJA
n
Prvi in edini slovenski hotel in restav- M racija. 40 tujskih sob, nanovo opremljena re- A
Maribor (preje „Erzherzog Johann“)
stavracija, klubova soba z glasovirjem.
Priznano najboljša domača kuhinja, prvo- ^ vrstna vina in vsak dan sveže pivo.
Za obisk se-priporočata
Florjan Skalo, čevljar, Maribor
Vitrinjska ulica 15
Zaloga vsakovrstne čevljarske potrebščine. Velika jz-bera izgotovljenih moških in ženskih čevljev.
/jdaja: Tiskovna zadrug«.
Odgovorni urednik ■ Fr. Voglar, * Ti$karpa: Karl Rabi^ch) v Mariboru,