Šlev. i$. V LloMjanl, v Eielek dns Januarja 1922. Leto L. Naročnina ta državo SH8« ■a eelt lato aaprti Oio *Ov— s* pol leta a a iS*— u M trt tata a «• • MW n ea mesec a •« • ta looumilTOi oololo.no .... Oto. 150"— mesečno , , , , „ 12-50 s; Sobotna izdaja: = f ioguilaf l|l . . . Om 10 — »inozemstvo . . . „ 20 — Posumita Slev. 50 par. 5 Ceni lnseratom:s i>istolnna petltna vrsta mali oglasi po K tn B 8 —, veliki oglasi nad 45 mm rt-ilae po K 8 —, poslana itd, po & 12 —. Pri več|em naročilu popnaU lzbaja vsak lan tzvzomil pooedei|ka tn Jnova po piaz* olko ob ari zjutraj. neto na priloga ; Vestnih >KSZ. Poštnina Mana v SotovinL X B 1 »profi Uredništvo |e v Kopitarjevi allol »te?. 6/111, Rokopisi aa ae vračalo, nelrsnfclrana ptama se ne spra|ema|o. Oreda teleL itv. 50, opravo, itv. 318, Oprava 0sserva-tore Romano« poroča, da je papež zbolel za bronhialnim katarom, ki ni posebno nevaren, da pa je moral ustaviti avdijence in leži v postelji. Rim, 18. jan. (Štefani). Po vesteh listov iz zanesljivih virov povzroča zdravstveno stanje papeža vendarle nekaj vznemirjenja, ker se je temperatura bolnika čez dan dvignila na 39.9 in ker se je razširil bronhialni katar. Z ozirom na visoko starost bolnika pričakujejo zdravniki komplikacije. Navzlic temu, da mu je njegova okolica odsvetovala, je bolnik zapustil za nekaj časa postelj. Dvomljivo je, ali bo mogel sv. Oče koncem t. m. sprejeti belgijskega kralja, kakor je bilo to določeno. Papež je sprejel danes obisk svojega nečaka. Rim, 19. jan. (Izv.) Papež je ponoči nekaj ur mirno spal. Splošno stanje se je zboljšalo. Vročina, ki se jo včeraj pojavila, je kmalu zopet odnehala. Danes zjutraj je bila temperatura normalna. Današnji bul letin se glasi: Stanje neizpremenjeno. Bronhialni katar se ni razširil. Vročina je padla. INTRIGE PROTI LASTNEMU MINISTRU Belgrad, 19. jarf. (Izv.) V demokratski stranki so pričeli intrigirati proti notranjemu ministru dr. Voji Marinkoviču, ker hoče uvesti zmerno notranjo politiko, posebno glede cenzure časopisja. Dr. Marinkovič tudi ne odobrava organizacije kontidentov, katero je ustanovil prejšnji minister Sve-tozar Pribičevič. POGAJANJA ZA VOLIVNI ZAKON. Belgrad, 19. jan, (Izv.) Glede volivne-ga zakona se vrše pogajanja med radikalci in demokrati. Radikalci se več ne zavzemajo za to, da bi se volivni zakon takoj predložil narodni skupščini. V parlamentarnih krogih sodijo, da letos sploh še ne bo novih volitev. ZA PREHRANO SLOVENIJE. Belgrad, 19, jan. (Izv.) Poslanec Sko-berne je danes v imenu Jugoslovanskega kluba predlagal ministru za socialno politiko, da se glede prehrane predvsem pomaga Štajerski in Kranjski. GIMNAZIJE V ČRNIGORI. Belgrad, 19. jan. (Izv.) V Črnigori jc 17 gimnazij, tako da pride na vsakih 17.000 ljudi po ena gimnazija. Prečanski poslanci zahtevajo, da se število teh gimnazij zniža. V Srbiji je 30 gimnazij, za katere pa ni dovolj profesorjev niti dijakov. POSLANIK POPOVIč PRI HAINTSCHU. Dunaj, 19. jan. (Izv.) Jugoslovanski poslanik Tihomir Popovič je bil danes v av-dienci pri zveznem predsedniku dr. Hai-nisehu, kateremu je izročil svoje poveril-nice. — Enako jc izročil dr. Hainischu svoje poverilnice tudi novi poljski poslanik Lasonski. ŽITA SE VRNE NA MADEIRO. Rim, 19. jan. (Izv.) Švicarska brzojavna korespondenca poroča: Bivša cesarica Žita bo okoli 25. t. m. zapustila Švico in odpotovala preko Pariza in Madrida na Madeiro. MAŽARSKI XA »LISTI. Budimpešta, 19. jan. (Izv.) Karlisti, ki so pod vodstvom Štefana Friedricha, bodo za svojega načelnika izvolili trrofa Julija Andraszyja. [Dopis.) Monakovo, 16. jan. 15. t. m. so se zbrali zastopniki nem* šk.ega centra na državno zborovanje v Be-rolinu. Državno zborovanje je imelo izreči svojo odločilno sodbo o tem, je li politika centra v državnem zboru prava. Gre namreč za to, da so nekateri, zlasti akademič-ni krogi pod vplivom nacionalistične mon-arhistične reakcije začeli sejati nezadovoljstvo proti taktiki stranke, katera vodi državo v delovni koaliciji s socialno demokracijo. Ti maloštevilni krogi žele zbliža-nja med centrom in nacionalistično nem-, ško ljudsko stranko pod geslom antisocia-lizma in plemenskega antisemitizma. Vprašanje levega, odločno krščanskosocialnega in desnega krila v stranki ni igralo v Bcro-linu več velike vloge. V tem ozira se je v centrumu že popolnoma ustalila krščan-skosocialna smer, jemajoč seveda ozir na dejanske razmere, ki zahtevajo, da se obvaruje nemško gospodarsko življenje nevarnih eksperimentov, dokler popolnoma ne ozdravi. Značilen je bil govor tovarnarja Pfeifferja iz Essena, ki se je brezpogojno postavil na stališče mednarodnega osem-urnega delovnika. Važen je strankin komunike, kjer se centrum postavlja proti nacionalnemu šovinizmu na stališče krščanske skupnosti narodov. O poteku sledeče podrobnosti: Predsednik stranke dr. Porsch omenja državotvorno delo centra, ki je dala Nemčiji od prevrata sem že tretjega kanclerja. Vodstvo stranke kakor tudi ministri so vedno delali v sporazumu s poklicanimi strankinimi k o r-poracijami. Cilj centra ostane, da združi v enoto vse krščanske elemente Nemčije, kistojenatemeljurepu-blikanske ustave. Državni delovni minister dr. Brauns zahteva, da se socialna politika centra ozira na potrebni dvig produktivite-t e. Delavstvo mora uživati dobrote osemurnega delovnika, zato pa je delo dolžnost vsakogar. Finančna politika centra gre za tem, da obdavčijo predvsem stvarne enote (Sachwerte). Glede šolske postavodaje se imajo predvsem ščititi pravice staršev. Glede koalicije z drugimi strankami je slejkoprej potrebno sodelovanje s socialno demokracijo, ker morajo pri vodstvu državnih poslov priti vpoštev predvsem delojemalski sloji. Misel meščanskega bloka centrum odklanja. Treba pa je okrepiti državno avtoriteto. V debati je fabrikant Ffeiffer izjavil, da je brezpogojno za osemurni delavnik, ki ga je zasigurati potom mednarodne konvencije. Krščansko delavstvo se zaveda svoje delovne dolžnosti; to je treba, toplo pozdravljati. Minister Graw iz Wiirtemberga se ostro obrača proti poizkusom centralizacije. Obrača se proti državnim šolam. Državi se ne smejo brez potrebe naprtiti nove naloge in razširjati njen delokrog. Stojimo slejkoprej za avtonomijo dežela in zavračamo centralizem, ki pomenja podvo-jenje uprave in stroškov! (Veliko odobravanje.) Fehrenbach se ostro obrača proti kri-tikastrom v stranki. Centrum ne more stopiti v koalicijo z nemško ljudsko stranko (nacionalistični reakcionarji), ker hoče centrum sodelovati v vladi le z elementi, ki stoje na podlagi republikanske ustave. (Viharno odobravanje ) Kar se nekaterih akademičnih krogov tiče,, ki so se združili v »Hochsclutlringu« pod dema-goškimi antisocialističnimi, antisemitskimi in antirepublikanskimi gesli, nimajo ti gospodje niti trohice realnega političnega smisla. Sicer pa visoko cenimo idealizem mladine in želimo, da nam pomaga pri pozitivnem delu dograditve države. Bauer poživlja k večjemu zaupanju do izkušenih voditeljev stranke. Zbor je enoglasno sprejel resolucijo, v kateri izreka vodstvu stranke popol- no zaupanje in ga poživlja, da nadaljuje po izraženih smernicah, ki naj pomorejo k gospodarskemu in političnemu zedinjenju vseh narodov sveta. Drugi dan, 16. t. m., se je debata nadaljevala. Končna strankina enunciacija poudarja, da ccntrum zavrača plemenski nacionalni egoizem in idejo pravice močnejšega ter stoji na stališču krščanske družinske skupnosti vseh narodov. Glede Nemčije same bo branil republikansko obliko države in krščansko socialno politiko. Zborovanje ima svoj idejni pomen za vse krščanske stranke Evrope. Prometna konferenca. Gradec, 18. jan. Pod predsedstvom predsednika legacijskega svetnika Lukesa je danes začela prometna konferenca nasledstvenih držav meritorne razprave. Seja se je začela predpoldne in se je popoldne nadaljevala do 19. Razprava se je začela s prečitanjcm ekspozejev posameznih delegatov. Avstrijski ekspoze se načelno izjavlja za popolno svobodo prometa in torej za to, da se odpravi prisilni potni list in vizum. Zahteva pa kot predpogoj reci-prociteto in neko omejitev glede nekaterih vzhodnih držav ,pri katerih bi se mogel Obdržati prisilni potni list. Ako se bi svobodni promet ne ino^el izvesti, želi Avstrija čim liberalnejši režim. Avstrija je že sprejela pariške sklepe in jih izvedla napram vsem državam. Razen tega tudi ne zahteva, da morajo prosilci za vizum priti osebno v urad za potne liste, in morajo dokazati potrebo potovanja. Avstrija pa zahteva ,da morajo tudi druge države pooblastiti svoja zastopstva, da v lastnem delokrogu dajejo vizum, da se s tem odpravi vsako nepotrebno omejevanje potovanja. Ekspozeji italijanskih, češkoslovaških in madžarskih delegatov so se v glavnem postavili na stališče pariške prometne konference, samo poljski ekspoze to popolnoma odklanja. Poljska delcgacija se je s tem postavila v očitno nasprotstvo proti pariškim sklepom in onemogočila enoten dogovor nasledstvenih držav. Predsednik konference je opozoril poljsko delegacijo, na očitno protislovje s stališčem, katero je poljski delegat zavzel na konferenci v Portorose in ki je sopodpisal zapisnik za sklicanje grašlce konference, ter ga pozval, da naj pri svoji vladi brzojavno zahteva nove in zadovoljujoče instrukcije. Ce bi teh ne zahteval ali jih ne dobil, bi bila krivda Poljske, ako bi se graška konferenca razbila ,mesto da bi dovedla do splošnega sporazuma nasledstvenih držav glede potnih listov. Zastopnik Jugoslavije^ se je v zmislu instrukcij svoje vlade zadržal samo informativno in še ni objavil svojega načelnega stališča. Konferenca se je nato bavila z razpravo o posameznih točkah pariške resolucije. Prihodnja seja bo jutri. AMERIŠKI POGOJI ZA UDELEŽBO NA GENOVSKI KONFERENCI. Pariz 19. jan. »Ne-w York Herald« javlja iz Wash ing tona: Harding in Hughes pričakujeta pred končnoveljavnim sklepom glede udeležbe na konferenci v Genovi nova poročila poslanika Harveya, ki je že odposlal mnogo gradiva o razgovorih in pogajanjih, ki jih je imel v Cannesu glede konference v Genovi. Zedinjene države želijo kar najbolj natančnih informacij glede predmetov, o katerih se bo na konferenci razpravljalo. Vendar pa se more poudarjati, da so Zedinjene države pripravi,ene sprejeti povabilo in ako razvoj stvari ne bi povzročil izpremembe, se more uradni sprejem povabila pričakovati v 14 dneh, namreč po končani razorožitveni konferenci. Zedinjene države polagajo največjo važ- nost na to, da se določijo natančne smernice. Ako bi konferenca v Genovi hotela zaplesti Zedinjene države v evropsko politiko, se Amerika ne bo udeležila konference. Zaradi tega se želijo boljša jamstva, kakor samo besedilo sklepa v Cannesu, preden se bo izrekla končnoveljavna odločitev, IZJAVA NOVE FRANCOSKE VLADE. Pariz, 18. jan. V izjavi, ki se jutri predloži ministrskemu svetu, poudarja vlada glede zunanje politike svojo voljo, vzdrževati in okrepiti sklenjene zveze, ter svojo odločnost, opirati se na versaillesko mirovno pogodbo. Kar se tiče konference v Genovi, meni ministrstvo, da mora Francija prej zahtevati od sovjetov jamstva. Izjava veli dalje, da se mora Nemčija končno odločiti, izpolniti svoje obveznosti ter popraviti škodo. Pariz, 19. jan. V vladni izjavi, ki je bila prečitana danes v parlamentu, se izvaja: Glavna naloga kabineta je, da se zagotovi iskreno sodelovanje s parlamentom. Izjava opozarja na nujne zakonske načrte, ki se tičejo proračuna, organiziranja narodne brambe, znižanja vojaške službene dobe in ustanov socialne solidarnosti. Nato je obravnavala vladna izjava reforme, ki jih zahteva finančni položaj. Francoske finance se morejo rešiti le tedaj, ako Nemčija popolnoma izpolni svoje obveznosti glede svojih obnovitev. Vladna izjava se obrača ! nato zoper propagando, ki očita Franciji nekako imperialistično blaznost, in poudarja, da zahteva Francija samo to, da bi se Nemčija držala sklenjenih pogodb. Francija v tem oziru ne more popuščati. TROCKIJ 0 MEDNARODNEM POLOŽAJU. Moskva, 19. jan. Dne 16. jan. je bilo otvorjeno azsedanje moskovskih sovjetov. Trockij je govoril o mednarodnem položaju. Izvajal je, da mora biti Rusija pripravljena na to, da bi bila morda konferenca v Genovi zmožna ukreniti mirno pot, kakor tudi ob meji dežele naščuvati zoper Rusijo, na kar mora biti pač Rusija pripravljena. Glede zadržanja Amerike v Vzhodni Aziji je izjavil Trockij, da se Japonska ni priljubila. To pa je njegovo osebno mnenje, katerega mnenja pa niso njegovi uradni tovariši. VLADNA KRIZA V RUMUNIJI. Bukarešta, 19. jan Krplj je poveril sestavo nove vlade pristašu liberalne stranke Bratianiju. Jean Duca prevzame mini-' strstvo zunanjih poslov in Vintila Bratianu | ministrstvo za finance. Glede drugih mini-! strstev se še vršijo pogajanja. Parlament j se razpusti. LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE NA ČEŠKEM. Praga, 19. jan. (Izv.) »Narodni Politika« poroča, da so priprave za prve predloge glede ločitve cerkve od države končane. Obstojajo trije načrti, ki se tičejo praznikov ,vodstva matrik in uporabe cerkva. ZNIŽANJE ŠTEVILA URADNIŠTVA NA OGRSKEM. Budimpešta, 19. jan. Komisija narodne zveze javnih nameščencev je na svoji včerajšnji seji sporočila, da bo vlada vkrat-kem predložila zakonski načrt glede velikega zmanjšanja števila javnih nameščencev. Vkratkem bo približno 11.000 nameščencev deloma vpokojenih, deloma s kon-čnoveljavno odpravnino odpuščenih. ENVER PAŠA UJET. Pariz, 19. jan. Listi poročajo iz Cari-j grada, da je bil Enver paša ujet na Kavkazu in da bo izročen angorski vladi. GLAD V RUSIJI. Moskva, 19. jan. število stradajočih na Krimu znaša 120.000. Na uralskem ozemlju je obolelo na legarju preko 30 odstotkov ljudi. Povsod primanjkuje zdravnikov. Moskva, 19. jan. Iz Orenburga javljajo: Pričetkom leta 1922 je znašalo število gladujočih v kirgiški republiki dva milijona- to je 70 odstotkov vsega prebivalstva. Nemški vpliv v Jugoslaviji. Nedavno so objavili češki »Narodni Listy« velezanimiv članek pod naslovom: »Nemška ofenziva v Jugoslaviji«, ki razpravlja o pomenu trgovske pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo. Člankar ugotavlja, da bo Nemčija izpodrinila vse druge države iz jugoslovanskega trga in tudi Češko. Ta gospodarski proces pa ima tudi velik politični pomen. Nemška gospodarska ofenziva v Jugoslaviji ima dobre izglede. Nemci imajo na jugoslovanskem trgu veliko tradicijo. Priznati moramo odkrito, da ima,o ogromno večino jugoslovanske trgovine na ozemlju bivše Avstrije židje v svojih rokah, ki ne simpatizirajo s Čehi, mogoče po krivdi Čehov samih. Ravno tako vzdržujejo židje skoro po vsi Jugoslaviji nemški trgovski jezik; oni govore nemški tudi v svojh rodbinah in v družbah. Vpliv nemške kulture je silno velik in Nemci so še danes na najboljšem glasu v vsi Jugoslavi i kot odlični strokovnjaki, kot delavci in kot solidni trgovci. A tudi z gospodarskimi krogi na ozemlju bivše Srbije imajo Nemci zelo dobre /vize in to celo zelo prijateljske V začetku 20. stoletja je bila Nemčija skoro edini kupec poljedelskih proizvodov Srbije in Nemčiji je pripisovati veliko zaslugo, da je Srbi a zmagala nad Avstrijo v znani carinski borbi. Največ konzulatov je imela Srbija v Nemčiji. Nemec je Srbom zflan kot najboljši odjemalec njihovih produktov, kot organizator njihovega izvoza in kot učitelj industrializacije. Srbi so kot trgovci zelo trezni ljudje in neprijateljstvo od včeraj se je vsled trgovskega sporazuma spremenilo danes v trgovsko prijateljstvo. Tradicionalne trgovske zveze so naravno najjačja opora nemške trgovske ekspanzije. Poleg tega se nahaja v Jugoslaviji cela legija nemških strokovnih delavcev, mojstrov, agronomov, inženerjev in uradnikov, ki posredno ali neposredno podpirajo nemške gospodarske in s temi tudi politične interese. V Jugoslaviji se nahaja dalje veliko število nemških naselbin, ki so po svoi kulturi in organizaciji naravnost vzorne, zlasti v Vojvodini. Ti nemški kolonisti so bili že pred vojno v narodnem oziru silno zavedni, ker so uživali bogato državno podporo in ker so imeli silno razvito ljudsko, obrtno in srednje šolstvo. V tem oziru so danes nekoliko bolj na tesnem, a kljub naglašanju svoje lojalnosti se vendar nočejo asimilirati in bodo prej ali pozneje trdni stebri nemške ekspanzije. Baš te dni so Nemci v Jugoslaviji sklenili, da bodo postavili pri prihodnjih volitvah za državni zbor svoje posebne kandidate. Položaj za nemško ekspanzijo je torej zelo ugoden in na to se Nemci tudi pripravljajo. Sigurne znake' za to pripravo opažamo že od leta 1921 dalje. Za nemško propagando je na delu cela vrsta strokovnjakov, ki pišejo v liste, imajo predavanja itd. V Frankfurtu so osnovali društvo za nemško-jugoslovansko vzajemnost, ki prireja predavanja, enkete itd. Ta pokret vodi znani nemški publicist Herman Wendel. V Frankfurtu deluje tu- di nemško-jugoslovanska banka In društvo za medsebojno trgovino. V Belgradu snujejo Srbsko banko, ki uživa vladno podporo. Nemški strokovnjaki potujejo po vsi Jugoslaviji in zbirajo informacije, organizirajo svoj vpliv in sklepajo prijateljske zve-ze\V jugoslovansko časopisje lansirajo Članke z germanofilsko tendenco. Tako n. pr. je prinesel »Agramer Tagblatt« članek sindikata monakovske trgovske zbornica ii peresa dr. Simonsa o trgovskih odnošajih med Bavarsko in Jugoslavijo. (Mi ne moremo trditi, da bi bil omenjeni članek ger-manofilski, ker je bil čisto strokoven. Op. uredn.) Vsi jugoslovanski listi pozdravljajo trgovsko pogodbo z Nemčijo kot velik in znamenit dogodek. V Zagrebu so ustanovili društvo »Jug«, da goji medsebojno trgovino. Berlinska veletrgovina Kropelin je poverila svoje zastopstvo v kraljevini SHS ravnatelju Jugoslovanskega kompasa Pav-loviču. Na zagrebškem velesejmu, ki bo 1. 1922, bo zastopana vsa nemška veleindu-strija, Dunajčanje že sedaj delajo za razširjenje nemškega izvoza. Informacijsko in reklamno podjet,e R. Mosse v Berlinu se je združilo z zagrebškim istovrstnim podjetjem Blockner, da posreduje zveze med nemškimi in jugoslovanskimi veletrgovinami. Mnogi jugoslovanski listi imajo v Nemčiji svoje stalne trgovske dopisnike. »Agramer Tagblatt« prinaša redno naznanila važnejših knjig in poročila o nemški znanstveni literaturi. »Jugoslavenski LIoyd« je objavil članek, ki dela lepo reklamo za nemške fabrike poljedelskih strojev. »Siid-slawischer Lloyd« je objavil članek, v katerem je razložil obširno vse koristi, ki jih bo imela Jugoslavija od trgovske pogodbe z Nemčijo. V tem članku ugotavlja, da so si Nemci zagotovili prost uvoz gospodarskega propagandnega materijala, brošur in cenikov. Ta reklamna sredstva bodo Sirili po državi brezplačno, če bo potrebno, tako da bo tudi zadnja vas dobila vse potrebne gospodarske informacije, bodisi v nemškem ali pa v hrvatskem jeziku, kje da naj kupi potrebno blago. S 15, decembrom so vpeljali direktni vlak Zagreb-Ljubljana-Solno-grad, ki ima direktno zvezo z vso Nemčijo. Na Donavi plovejo že danes ladje nemških in avstrijskih parobrodnih društev V Pas-sau-u obstoji velika centrala za plovitbo in za železniški promet med Nemčijo in Jugoslavijo. Ravnotam so osnovali veliko a'genturo jugoslovanskih uvoznih družb. Nemška trgovina pa si ni znala poiskati poti v Jugoslavijo le po Donavi jn po železnicah, ampak tudi po morju. Kraljevina SHS gradi v Solunu velike magacine za izvoz. To blago bodo vozili Nemci po morju do izliva reke Rene in po Reni dalje v notranjost Nemčije. Nemci dajejo kredite za ustanovitev raznih kulturnih in pedagoških društev. V nemških listih čitamo oglase, v katerih se pozivajo nemški podjetniki, da osnujejo v Jugoslaviji svoje podružnice in da vlagajo svoj kapital v jugoslovanska industrijska podjetja. V jugoslovanskih listih pa čitamo oglase, ki naznanjajo veseli dogodek, da je blago iz Nemčije dospelo. Mi Čehi lahko zavidamo Nemce na njihovem prijaznem sprejemu v Jugoslaviji. Če se bodo izvršile vse točke trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo, ni dvoma, da bodo imeli pri industrijalizaciji Jugoslavije Nemci prvo in odločilno besedo, ker so že zdavnaj preštudirali vso Jugoslavijo, ker imajo prvovrstne informacije in ker lahko importirajo v Jugoslavijo neomejeno število strokovnjakov vsake vrste. Tako piše veliki češki list. Mi pa moramo biti oprezni, da nas nemški valovi ne objamejo pretesno in preveč. , Colomba. 42 Prtvper Mžrimče. — Poslovenil —5—. (Dalje.) XIX. Zdravnik je prišel precej pozno. Doživel je med potjo čudno pustolovščino. Srečal ga je Giocanto Castriconi in ga zelo uljudno prosil, naj gre pomagat ranjencu. Peljal ga je k Orsu, da mu obveže rano. Potem ga je bandit spremil daleč proti vasi ter ga silno hitel zabavati med potjo s pripovedovanjem o slavnih profesorjih v Pizi, ki naj bi bili baje vsi njegovi zaupni prijatelji. »Zdravnik,« je rekel bogoslovec ob slovesu, »navdali ste me s tolikim spoštovanjem, da smatram za potrebno, da vas opomnim, da mora biti zdravnik prav tako previden v svojem govorjenju kakor spovednik.« Pričel se je igrati z baterijo svoje puške. »Pozabili ste na kraj, kjer smo vas imeli čast videti. Z Bogom, ves vzhičen sem, da sem se sprijaznil z vami.« Colomba je prosila polkovnika, naj bo zraven pri raztelesenju. »Bolje ko vsak drug poznate bratovo puško,« je rekla, »in vaša prisotnost bo zelo koristna. Sicer je zraven toliko izpri jenih ljudi, da smo res v nevarnosti, če nihče ne brani naših koristL« Colomba je ostala sama z miss Lidijo ter tožila, da jo silno boli glava. Predlagala ji je izprehod malo iz vasi ven. »Sveži zrak mi dobro d6,« je rekla. »Tako dolgo je že, kar se ga nisem nadiha-la.« Ves čas med potjo je govorila o bratu; miss Lidija, ki jo je tak pogovor živo zanimal, se ni zavedela, da sta zašli že daleč od Pietranere. Solnce je zašlo, ko je šele opazila in opomnila Colombo na vrnitev. : Colomba je rekla, da pozna bližnico, ki jima silno prikrajša pot nazaj in je krenila s steze na drugo manj obhojeno pot. Kmalu pa je začela plezati po tako strmem pobočju, da se je morala neprestano z eno roko oklepati vej, da je vzdržala ravnovesje, dočim je z drugo vlekla za sabo svojo tovarišico. — Čez dober četrt ure te težavne poti sta dospeli na malo planoto, obrastlo z mirtami in robidjem, iz tal pa so štrleli navpik veliki granitni robovi od vseh strani. Mis Lidija je bila trudna, a vasi ni bilo nikjer na izpregled in že je bila skoro noč. »Ne' bojte se,« je odgovorila Colomba. »Le pojdive naprej; kar za menoj.« »Povem vam, vi se motite. Vas ne more biti na oni strani tam. Stavila bi, da ji obračava hrbet. Verjemite, luči, ki jih i vidiva tako dnloč tnm, to je v Pietraneri.c »Draga mi prijateljica, je rekla Co-i lomba z nemirnim glasom; »prav imate; »toda dvesto korakov odtod... v tej gošči ...« »No?« »Moj brat je tu; mogla bi ga videti in objeti, ko bi vi hoteli.« Miss Nevil je bila trenutek presenečena. »Šla sem iz Pietranere,« je nadaljevala Colomba, »ne da bi me - kdo opazil, ker sem bila z vami... sicer bi me zasledovali ... Biti tako blizu njega in ga ne pogledati... Čemu bi ne šli z mano pogledat mojega brata? Kako veselje bi mu napravili!« »Toda Colomba, zame se to ne spodobi ...« »Razumem. Ve mestne ženske, se vedno vznemirjale radi dostojnosti, me, vaške ženske, pa se ne zanimamo za to, kaj se spodobi, ampak kaj je prav in dobro.« »Toda tako pozno jel... In vaš brat, kaj si bo mislil o meni?« »Mislil bo, da ga njegovi prijatelji niso zapustili, kar mu d(i poguma.« »Pa moj oče! Kako ga bo skrbelo ...« »On ve, da ste z mano... No, odločite se ... Zjutraj ste gledali njegovo sliko,« je dostavila s hudomušnim nasmehom. »Ne. ... res, Colomba, ne upam si... Ti banditi, ki so tam.. »No, dobro, ti banditi vas ne poznajo, kaj jim mar? Hočete iti? ...« »Moj Bog!« »Pojdiva. Gospodična, samo še malo. Same vas tu ne morem pustiti; kdo ve, kaj se lahko zgodi. Torej, ali greva gledat Or-sa... ali se skupaj vrneva v vas ... Bog ve, kdaj ga vidim sicer, svojega brata, morda nikoli...« »Kaj pravite Colomba?... Pa pojdiva, a samo za minuto in se takoj vrneva.« Colomba ji je stisnila roko in brez besede tako hitro začela iti dalje, da jo je miss Lidija komaj dohajala. K sreči se je Colomba kmalu ustavila rekoč svoji to-varišici: »Ne bližajva se dalje, predno jih ne obvestiva, sicer bi naju znala zadeti kak« krogla«. Tedaj je med prsti zažvižgala. Kmalu se je začulo pasje lajanje in prednja straža se je brez obotavljanja prikazala. Bil je naš znani Brusco, ki je takoj spoznal Colombo in se ji ponudil za vodnika. Po zviti ozki stezi v gošči sta se prikazal« dva do ušes oborožena možaka. »Brandolaccio, ste vi?« je vprašal« Colomba. — »Kje je moj brat?« »Tam doli,« je odgovoril bandit. >A bližajte se mu tiho in to prvič po dogodku. Za Boga! Sedaj vidim, da kjer more hoditi hudič, tudi baba lahko hodi.« Previdno sta šli obe ženski dalje. Poleg ognja, čegar svetlobo so previdno zakrili z kamenitim obzidkom, sta zapa- Izraz pobožne želje je poročilo zagrebške »Riječi«, da bi Jugoslovanski klub bil pripravljen stopiti v vkAlo namesto muslimanov ali vsaj pomagati vladi v parlamentu. Revizija ustave je prvi pogoj Jugoslovanskega kluba za vstop v katerokoli vlado neglede na razne načelne zahteve, ki ločijo Jugoslovanski klub od sedanjih vladnih strank. Slovenski demokratski listi so seveda točno posneli poročilo, »Riječi«, »Jutro« si je ta špas dovolilo celo v uvodniku. Saj še ni čas kislih kumare! + Što se babi htilo, to se babi snilo. »Slovenski Narod« sanja o razkolu v »klerikalni« stranki. Bilo bi res prav lepo za demokrate, če bi se SLS razklala, vprašanje je le ,ali je res pripravljena storiti liberalcem to uslugo. »Narod« vidi v svojih sanjah dve struji v ljudski stranki. Na eni strani stoji dr. Korošec, ki ga uvršča »Narod« med »konservativce«, na drugi »Narodov« bav-bav, dr. Gosar, ki je pri »Narodu« avanziral za voditelja »katoliških boljševikov.« Zanimivo pa ni toliko, da je Gosar boljševik, nego predvsem to, da je glasom »Naroda« njegov prvi adjutant gospod Škulj iz Dolenje Vasi, ki so ga doslej imeli za prav lojalnega državljana. Dr. Korošec, dr. Gosar in gospod župnik Škulj si bodo brezdvoma nad to »Narodovo« iznajdbo privoščili jutri izborno zabavo. Seveda je »Narod« vpletel v to svojo fantastično povest še gospoda knezoškofa, ki je baje Gosarja in Škulja zaradi njihovega boljševizma ekskomuniciral. Tudi g. knezoškof se bo gotovo nad tem prisrčno smejal in bo »Narodu« hvaležen, da tako skrbi za duševno razvedrilo v »klerikalni« stranki. Doslej smo večkrat slišali, da je naravnost velik kulturni nedostatek, da v Sloveniji nimamo humoristi čnega lista, toda vsak nam bo odslej rad pritrdil, da ga ni treba, ko »Narod« tako izvrstno skrbi za našo zabavo. V dopolnitev k »Narodovi« notici moramo dodati, da obstoji v SLS še več drugih struj. Imamo n. pr. še frankofilsko in anglofilsko strujo, potem pristaše humanizma in realizma, ekspresioniste na eni in impresioniste na drugi strani, je pa še struja, ki je za staroversko umetnost v obliki platnic »Socialne Misli«. Ne smemo pozabiti, da imamo pristaše ljudske stranke, ki so za popolno in take, ki so le za delno abstinenco. Morebiti ve kdo še za kakšno strujo v naši stranki j naj se oglasi v »Narodovem« uredništvu. + Prosto po »Slov. Narodu«. Demokratska stranka v Sloveniji je v popolnem razsulu. To je znana stvar. Manj znano pa je, da se bodo še ostanki demokratske stranke v Sloveniji razcepili na neštete gostilniške klube. Med demokrati je namreč velik spor. En del vztraja na razdelitvi Slovenije v dve oblasti, drugi se je v tem vprašanju akomodiral programu SLS in je za enotno, nerazdeljeno Slovenijo. Razkol med Žerjavovci in staroliberalci se je vsled tega tudi povečal. Vrhtega ustanovi g. Fre-lih, nezadovoljen s kulturnobojno politiko demokratov, novo stranko. Tudi Bolčev Pepe misli na novo frakcijo, ker je z Engel-bertom Franchettijem vred nezadovoljen z demokratsko davčno'politiko, ki bo uničila trgovce in obrtnike. Govori se celo, kakor namigava »Slov. Narod«, da kupuje konzorcij demokratskih puntarjev Zvezno tiskarno, da ustanovi nov demokratski list, ki bo pobijal »Slov. Narod«, »Jutro«, »Tabor« in druga demokratska glasila. Popoln polom demokratskih ostankov je torej neizogiben. -f Bosanski radikali so se organizirali y novi stranki. Stranki so pristopili dr. Sr- zili Orsa. Ležal je na kupu listja in bil odet z gosto kosmato banditsko suknjo. Bil je zelo bled in slišati je bilo kako težko diha. Colomba je sedla poleg njega in ga s sklenjenimi rokami tiho motrila, kakor da premišljevaje moli. Miss Lidija si je pokrila z robcem obraz ter se stisnila za njo; od časa do časa pa je dvignila glavo, da Colombi čez ramo pogleda ranjenca. Četrt ure je minilo, ne da bi kdo črbnil. V veliko zadovoljnost miss Lidije se je Brandolaccio na bogoslovčevo znamenje odpravil z njim v grmovje; zdele so se ji namreč — danes pi-vič — brade in oprema banditov vendarle preveč krajevno pobarvane. Končno se je Orso premeknil. Colomba se jo takoj sklonila nadenj in ga večkrat objela, obsipajoč ga z vprašanji o rani, o bolečinah, o potrebah. Ko ji je odgovoril, da je kar mogoče dobro, jo je brž ko je prišel na vrsto, vprašal po miss Nevil, če je še v Pietraneri in če mu je pisala. Colomba mu je sklonjena nad brala popolnoma zakrila tovarišico, ki bi jo bil v temi itak le težko spoznal. Prijela je z eno roko miss Nevil, z drugo pa je ranjencu rahlo dvignila glavo. »Ne, dragi brat, ni mi dala pisma za te... A vedno misliš na miss Nevil; pač jo zelo ljubiš?« »Ljubim jo, ljubim, Colombal... A ona me morda sedaj zaničuje.« i rir i'n ' skič, dr, Andrič, Lazarevič in znani Stje-pan Kobasica. Program nove stranke obsega tri točke: rešitev agrarnega vprašanja, boj proti muslimanom in zahteva, da radikali iz Srbije ne smejo kandidirati v Bosni. + Nov list. Izhajati je pričel nov list v treh jezikih, v francoskem, nemškem in srbohrvatskem. Naslov lista je »Jugoslo-venski Informator« ozir. francosko »L'In-formateur Yougoslave« ali nemško: »Der jugoslavisehe Informator«. 4 Novo ime naše države. Sarajevska »Srpska Riječ« je iznašla novo ime za našo državo. Naj se ne imenuje SHS, tudi ne Jugoslavija, ampak »Srpska Jugoslavija«. -f Sledečo čedno sliko o razmerah v naši državi objavlja zagrebški »Obzor« od 19, t. m. namesto uvodnega članka: »1- Siromašnega dijaka Ivana Rezna je ustrelil žandar na planini Svinjača v duvanjskem okraju v Bosni. Streljal je 4 krat, nazadnje ga je zadel v glavo. Truplo je skril. Ko so stariši iskali fanta, so jih hoteli žandarji speljati na napačno sled. Ko pa se je truplo vendarle našlo, so žandarji javili, da se je fant ponesrečil. Ko so pa na zahtevo kmetov truplo odkopali in preiskali, so ugotovili, da je bil fant ustreljen; 2. v Martinj-ski vasi pri Sisku iztirjavata občinski upravitelj Car in žandarmerijski stražmeštar od kmetov svoto 50.000 kron kot kazen, ker se neki rekruti niso odzvali svoji dolžnosti. Na podlagi kakšnega zakona to delajo, nihče ne ve; 3. V Bitolju so zaprli nekaj carinikov, ker so državo okradli in osleparili približno za 24 milijonov kron; 4. V Sarajevu so odkrili novo afero z obuvalom, v katero so zapletene vojne in civilne oblasti; 5. Pokraiinski namestnik Gjurgjevič v Sarajevu je dal ostavko na svojo službo, ker je v društvu z dr. Srskičem neopravičeno potrošil nekaj milijonov za invalide določenega denarja; 6. Nihče ne ve, ali naj plača davek na poslovni obrt ali ne. Službeno javljajo, da morajo obvezniki plačati ta davek za 3 mesece, če nočejo biti kaznovani. Deputaciji interesentov pa je finančno ministrstvo "odgovorilo, da se bo uredba izpremenila in da je vplačevanje odgodeno; 7. Finančni minister dr. "Kumanudi je zagrozil, da bo zagrebško borzo zaradi nekih nepravilnosti zaprl. Dan prej pa so bili borzni funkcionarji odlikovani z redom sv, Save; 8. V parlamentu ni dal niti ministrski predsednik niti zunanji minister nikakega ekspoze]a; noben minister se ne oglasi k besedi, kamo-li da odgovarja na interr.e-lacije. To se imenuje parlamentarizem in kontrola nad vlado.« — »Obzor« pravi, da navaja te slučaje zato, da bi ljudje uvideli, kaj nam v prvi vrsti manjka: dobra in poštena uprava, ki je važnejša kakor pa srbsko-hrvatski spor. -f Dr, MomčUo Ivanič v Bolgariji. Znani pristaš Protičev dr. Momčilo Ivanič je odpotoval v Bolgarijo. Pred svojim odhodom je imel daljša posvetovanja s Pašičem in z ministrom vnan.ih zadev dr. Ninčičem. Iz tega sklepajo, da je dr. Ivanič odšel v Bolgarijo kot pooblaščenec belgrajske vlade v posebni misiji. + Demokratska liga. Zemljepisec prof. dr. Cvijič je odpotoval nedavno v Split. Kakor javljajo zagrebški listi, se je tam sestal z dr. Trumbičem in se ž njim razgovarjal o obnovitvi demokratske lige, ki so jo bili svoj čas ustanovili v Parizu razni člani Jugoslovanskega odbora, a pozneje so vsi glasovi o tej ligi utihnili. 4- Dr, Smodlaka — zemljoradnik. — Splitski »Život« ponovno konstatira, da je dr. Smodlaka vstopil v zemlj°radniško stranko in se v uvodniku bavi s tem dogodkom. »Život« ugotavlja«, da je dr. Smodlaka že ponovno menjal svoj politični program. Poslednji svoj politični program je Ta hip pa je miss Nevil hotela šiloma iztrgati roko, a ni se bilo lahko izmuzniti Colombinemu prijemu, kajti njena sicer majhna in nežna roka je bila močna, kakor smo že parkrat videli. »Zaničevala da bi te,« je odvrnila Colomba, »po vsem tem, kar si storil... Nasprotno, dobro govori o tebi... Ah, Orso, mnogo bi ti mogla povedati o njej...« Še vedno se je roka hotela izmuzniti, a Colomba jo je vlekla bliže in bliže k Orsu. »Čemu pa bi mi no odgovorila?« je rekel ranjenec. »Eno samo vrsto in bil bi zadovoljen.« Ko je Colomba položila roko miss Lidije v bratovo roko, jo je nehala vleči in bušila v smeh: »Orso,« mu je rekla, »pazi, da mi ne govoriš slabo o miss Lidiji, kajti ona razume zelo dobro korziško narečje.« Miss Lidija je koj umaknila svojo roko in blebetala neke nerazumljive besede, Orso pa je mislil da sanja. »Vi tu, miss Nevil! Moj Bog kako ste si upali? Ah, kako ste me osrečili!« S težavo se je dvignil ter se ji skušal približati. »Spremila sem vašo sestro,« je rekla miss Nevil, »da bi ne sum"', kam gre... tudi sem se hotela p- ... Oh, kako slabo se vam tu god izdal I. 1920. S svojim vstopom v zemljo-radniško stranko se je postavil napram lastnemu programu v diametralno nasprotje. V svojem programu je proglasil nedotakljivost premoženja, glede agrarne reforme pa se je postavil na stališče, da se mora dati pravična odškodnina. Zemljo-radniška stranka pa proglaša, da se morajo takoj ukiniti vsi fevdalni, kolonski in slič-ni odnošaji, zemlja pa naj se razdeli brezpogojno in brez odškodnine, — Na vsak način čudna izprememba. + Čehoslovaško-avstrijska pogodba in nemška krščansko-socialna stranka na Češkem. Kakor poroča »Prager Tagblatt«, sta odpotovala dva odposlanca nemške kr-ščansko-socialne stranke na Češkem' na Dunaj, da se informirata o razpoloženju dunajskih krščansko-socialnih krogov ^lede češkoslovaško-avstrijske pogodbe. Kakor znano, so nemški krogi na Češkem proti pogodbi, dočim jo avstrijski krščan-sko-socialni krogi odobravajo. -f 0 Lloyd Georgu sodi ves svet, da je prekosil Ljenina. Mir z Irsko otvarja možnost miru z Egiptom in Indijo. Prijateljstvo z Ameriko se je utrdilo. Gospodarska konferenca sveta, ki je sad njegovih prizadevanj, obeta dolgo dobo miru med narodi. Na vsak način je Lloyd Ge-orge, ki je med vsemi državniki, kateri so sodelovali pri verzaljski pogodbi, ostal edini na svojem mestu, danes najsimpa-tičnejša oseba v obeh delih sveta. -f- Avstrija in Čehoslovaška. V zvezi s pogodbo v Lani je vprašanje posojila, ki je Avstriji obljubljeno od strani čehoslo-vaške vlade. Delegati so že od obeh strani imenovani. Vrhtega je češka vlada dovolila, da se premog, ki je potreben za dunajsko mestno plinarno, ne bo več dvojno obdavčeval in je celo sklenila, da se Dunaju vrnejo dosedaj vplačani zneski od dvojnega obdavčevanja. Ta vsota znaša okoli 787 in pol milijonov avstrijskih kron. -f Nemški državni kancler dr. Wirth, član centra, je na državnem kongresu centra izjavil, da mora misel o gospodarski solidarnosti vseh narodov sveta postati geslo vse mednarodne politike. To kot dodatek k današnjemu našemu dopisu o državnem kongresu centra. + Irska republika. 15. t. m. se je nova vlada neodvisne irske republike pod predsedstvom Collinsa preselila v dublin-ski grad, kjer je dozdaj stoloval podkralj. Angleške čete so do poslednjega moža zapustile Irsko. Inozemski strokovnjaki soglašajo s tem, da razpolaga Irska z vsemi sredstvi za gospodarski in kulturni prospeh države. -1- Važen angleški glas proti francoski politiki. V londonskem listu »Times« je napisal glavni urednik Steed članek o angle-šiko-francoskem razmerju, ki je toliko zanimivejše, ker se je Steed kot zastopnik -svojega lista udeležil konference v Was-ningtonu in v Cannesu. Steed pravi: »V zadnjih tednih svoje vladavine je imel Briand priložnosti dovolj, da spozna nekatere strani položaja Francije, ki jih večina Francozov ne vidi ali pa noče videti. Francoski nacionalisti mislijo, da je Angliji an-gleško-francoska zveza mnogo potrebnej-ša kot Franciji. Ravnotako mislijo Francozi večinoma, da se nahaja Anglija v težkem gospodarskem in političnem položaju, tako da je Anglija danes mnogo manj uva-ževanja vreden činitelj kot le kdaj poprej. Stvar pa ni taka. Francozi so bistvo konference v Washingtonu popolnoma prezrli. Istotako se udajajo Francozi napačnemu mnenju, da je Francija v gospodarskem oziru tako neodvisna, da lahko popolnoma mirno gleda na svojo politično izolacijo in na gospodarski polom vse Evrope. Fran- Colomba je sedla k Orsovi glavi, ga previdno dvignila in mu glavo naslonila na svoja kolena. Roki mu je ovila okrog vratu in dala miss Lidiji znamenje, da se približa. »Bliže, bliže,« je rekla. »Bolnik ne sme preveč glasno govoriti. In ko se je miss Lidija obotaljala, jo je prijela za roko in jo prisilila, da se je usedla tako blizu, da se je njena obleka dotikala Orsa in da je njena roka, ki jo je še vedno Colomba držala, počivala na ranjenčevi rami. »Prav dobro je tu,« je rekla Colomba veselega obraza. »Kaj ne, Orso, da je prijetno v grmovju v vojnem taboru v tako lepi noči, kakršna je danes?« »0, da, lepa noč,« je rekel Orso. »Nikdar je ne pozabim.« »Pač veliko trpite, kajne?« je vprašala miss Nevil. »Ni tako hudo,« je odvrnil Orso. »Umrl bi rad tu.« In njegova roka se je bližala roki miss Lidije, ki jo je še vedno držala vklenjeno Colomba. »Na vsak način vas morajo prenesti kam. kjer vam bo mogoče vsaj malo po-streči, gospod della Rebbia,« je rekla miss Nevil. »Nič več ne bom mogla spati, ko sem videla, kako slabo spite pod milim nebom...« (Dalje.) cozi so mnenja, da lahko na svojo pest izsilijo od Nemčije plačilo za reparacije z orožjem. Tv mnenje pa je fantastična prevara, Večina Francozov nima niti pojma o položaju, v katerem se Francija nahaja, Francozi gledajo svet skozi obrnjen daljnogled, čeprav francosko ljudstvo ni agresivno in obsoja vsako osamljenje.« — Slič-no pišejo vsi angleški listi. ■fNemčija in Rusija. Sovjetski trgovinski delegat za Nemčijo, Krestinskij, se je vrnil iz Moskve ter prinesel s seboj obširen projekt sovjetske vlade glede gospodarskega sodelovanja med Rusijo in Nemčijo. 4- Sporazum glede omejitve vojnega brodovja velikih držav, ki imajo interese v tihem oceanu, je popolnoma dodelan in sprejet, tako da bo lahko sledila ratifikacija. Treba se je pa še dogovoriti gledo utrdb. Zdi se, da se bo Japonska obvezala, da ne utrdi otokov, ki leže nasproti Filipinom, da pa Anglija sme imeti utrdbe okoli Singapura. Občinske volitve na Goriškem. V nedeljo, 15. t. m., so se vršile na Goriškem, po Italijanih zasedenem Notranjskem in Koroškem občinske volitve, ki so po dosedaj znanih rezultatih za Slovence zelo častno izpadle, čeprav so veliki sneženi zameti številnim našim volilcem onemogočili pot na volišče. V naslednjem priobčujemo doslej znane izide volitev. Na Krasu so zmagali Slovenci v To-maju, Dutovljah, Koprivi, Skopem, Štorjah, Velikem Repnju, Avberju, Slivnem, Št. Petru, v Nabrežini je 10 Slovencev, 5 Italijanov, v Sežani imajo večino Slovenci, v Lokvi istotako, Selo, Povir, Zgonik imajo večino demokratje, v Pliskovnici Slovenci. Gorjansko, Kobiljaglava, Komen, Štanjel imajo narodno večino, Veligki Dol 49 komunističnih glasov, narodnih 41, Šempolaj ima večino narodna stranka. Madež so edino Mavhinje, kjer je prodrla z večino protinarodna zveza s 115 glasovi in ima narodna stranka 97 glasov. V goriški okolici so zmagali Slovenci v Števerjanu, Podgori, Vrtojbi, Trnovem, v Čepovanu imajo večino agrarci, manjšino Komunisti, v Opatjem selu so prodrli komunisti z 219 glasovi, narodna stranka 44, v Ozeljanu ima večino narodna stranka, v Renčah narodna stranka 227, komunisti 177, Dol-Otlica narodna stranka 260, komunisti 15, Gojače, Banišice, Bate, Trebu-ša, Osek narodna stranka, Gabrije agrarci 115, kmetje 35, Lokovec agrarci 75, kmetje 16, Lokavec narodna stranka 180, komunisti 41, Črniče narodna stranka. V Solkanu, Mirnu in Štandrežu imajo večino komunisti. V Št. Petru pri Gorici je dobila narodna stranka 8 mandatov, Italijani 7. V tolminskem okraju: Tolmin narodna stranka 556, kmetje 250, Log, Trenta, Soča, Čezsoča ima večino narodna stranka, manjšino socialisti, v Bovcu ima narodna stranka 176, komunisti 175, v Kobaridu večino narodna stranka, manjšino agrarci, Sv, Lucija večino narodna stranka, manjšino gospodarska, slično je tudi po drugih gorskih krajih. Grahovo ima narodna stranka 326, agrarci 295. V Idriji ima narodna stranka 529 glasov, komunisti in socialisti 517, Italijani 84. Žabnica, Ukve, Lipaljaves in Belapeč imajo slovenske stranke večino. V Medani in Biljani v Zapadnih Brdih imajo večino socialisti, manjšino gospodarska stranka. 0 novi taksi na oglase. » Uradni List« pokrajinske uprave za Slovenijo je v svoji štev. 2. z dne 9. jan. 1922. objavil besedilo zakona o novi taksi na oglase. V objavljenem besedilu pa je nekaj nejasnosti, ki nujno potrebujejo pojasnil ozir. premembe. Tako smatra gori navedeni zakon med drugim za oglase tudi vse časni-ške notice, s katerimi se čitatelji obveščajo o porokah, zarokah itd. Vesti o zaroki, poroki, smrti, prestanem izpitu, doseženem doktoratu i dr. natisne urednik skoro brez izjeme samo zato, da obvesti kot n o v i č a r čitatetje svojega lista o tem dogodku ali pa s tako beležko počasti imenovanega ali njegovo rodbino. Tovrstne beležke so torej strogo uredniška zadeva, katere nihče ne naroči, še manj pa plača, in nima od njih nobenega materialnega haska ne zadevna stranka in no časopis. Enako je tudi z naznanili raznih narodnih, kulturnih in drugih društev, naznanili državnih in cerkvenih oblastev v, uredniškem delu lista. Z objavo beležk o prireditvah, občnih zborih, znanstvenih predavanjih, sejah društev in korporacij vrši časopis samo svojo narodno in kulturno dolžnost, objavo oblastvenih odredb in razglasov mu pa narekuje državni patriotiški ozir. verski moment. Iz navedenega jasno sledi, da take in podobne beležke že s stališča navadne pravičnosti ne bi smele zapusti taksi za o e l a s e. Ako ta protikulturni zakon sploh ostane v veljavi, je nujno potrebno, da se pri izdelavi zadevnega pravilnika na vsak način upošteva ravnokar navedeni razlog. Taksa bi se morala zahtevati pač sa-tno od onih beležk v uredniškem delu, k i nosijo izrazit značaj oglasa ali reklame, ki jo stranka izrecno naroča in plača, u. pr. priporočila bančnih zavodov, industrij, in trgovskih podjetij, hotelov, restavracij ali gostiln, bioskop-skih in podobnih predstav. Konečno omenjamo, da zakon nikjer ne govori o morebitnih pomotah pri zaračunavanju davka na oglase, kakoršne pomote niso izključene ne pri upravah in ne pri davkarijah. Taki slučaji bi se absolutno ne smeli smatrati za kazniv prestopek, ampak za računsko napako kot tako, ki se na opozorilo popravi pri obračunu za naslednjo dekado. Slučaji pomot se bodo pojavljali tem gotoveje dotlej, dokler se potom posebne naredbe ali poslovnika z vso preciznostjo ne pojasne zgoraj navedene dvomljive ozir. neopravičene določbe. — Kdor želi govoriti na shodu za nravni prerod, naj se blagovoli zglasiti naprej, ker se sicer utegne število govornikov namnožiti tako, da se ne bodo mogli vsi razvrstiti. Priglase sprejema Dobrodelna pisarna, Poljanski nasip 10. Za govore, priglašene šele na shodu samem, se ne more jamčiti, če bodo mogli na vrsto priti, ker je že zdaj več krajših govorov zaznamovanih, ki niso bili objavljeni. Med drugimi se je priglasilo tudi vrlo kmetsko dekle z Gorenjskega z daljšim lepim govorom popolnoma lastne tvorbe. Zanimanje za shod raste. Pričakujemo, da se bosta dobro odzvala dežela in mesto. Domoljubi-pošte-njaki, skupaj na plemenito delo! 1 Marenberg. Dne 17. t. m. je tu nena- doma preminul č. g. kaplan Ernest Vidic. Pogreb je 20. t. m. ob 9. uri. — N. v m. p.l —Državne blagajna ne smejo 5 dinarskih bankovcev več sprejemati. Finančno ministrstvo je odredilo, da se vzamejo 5 dinarski bankovci iz prometa. Državne blagajne jih po 20. januarju 1922 ne smejo več sprejemati. Pač pa'jih bodo zamenjavale podružnic« Narodne banke še do 20. julija 1922, centrala pa celo do novembra 1922. — Iz Žužemberka nam pišejo. Dolgo smo upali, da dobimo avtomobihio poštno zvezo s Stično, žal, upali zaman, a navsezadnje smo celo dočakali, da imamo od 9. t. m. samo vsak drugi dan poštno zvezo z ostalim svetom. Prej je prihajala pošta redno vsak dan, zdaj pa samo vsak drugi dan t. j. 2., 4., 6., 3., 10., 12., itd. Da bodo imeli trgovci zaradi orne. ene poštne z\ezp z železnico dokaj škode, leži na dlani. Časniki pa prihajajo tako, da smo en dan brez njih, nalednji dan pa prideta po dve številki. Torej naročniki listov tudi godrnjajo zaradi sedanje poštne zveze, ki bi bila pomanjkljiva v zadnji gorski vasi, kaj pa še za trg Žužemberk! Prosimo poštno upravo, da uvede k nam vsakdnevno poštno zvezo, vsaj tako kakršna je bila. — Odvetniška vest. V imenik odvetniške zbornice v Ljubljani sta se vpisala dr. Janko Brejc in dr. Vinko R a p o -t e c. — Stalno vpokojsni so: dvorni svetnik v IV. čin. razr. Mihael Gabrielčič, predsednik okrožnega sodišča Tomaž Cajnkar in višja deželnosodna svetnika z naslovom in značajem dvornih svetnikov dr. Martin Travner in Fr. Vedernjak, ker so dovršili 65. leto življenja. — Poštne vesti. Imenovani so: za po-štarico odpravnica Marija Urbančič v Ško-cjanu p. Mokronogu, za brzojavne adiunk-te aspirantje Viktor Povše, Anton Kavčič, Josip Šulc v Ljubljani, Josip Šalamun in A. Kocelj v Mariboru. Podeljena je odpravni-ška služba Rogaševci Mariji Kričej. Pre-serje pa Olgi Dobnik. — Premeščeni so. poštni oficiant Fr, Turk iz Maribora v Celje, poštne oficiantke Vida Modic iz Kočevja v Celje, Heda Grahek iz Pragerske-ga v Kočevje, Ljuba Živko iz Ormoža v Maribor, Jakobina Kolbe iz Celja v Ormož, poštni oficiant Marij Černigoj iz Ljubi a-ne v območje poštnega ravnateljstva Split in poštna oficiantka Frančiška Turk iz Konjic v območje poštnega ravnateljstva 'Novi Sad. — Odpovedala se ie poštni službi frisarn. oficiantka Marija Brunčič v Ljub-jani. — Uvrščene so v ofietantski stalež poštarica Marija Narbeshuber in poštni odpravnici Pavla Goleš in Ana Rupar. — Začasno upokojeni sta poštarica Frančiška Jaklič v Dolen i vasi pri Ribnici in poštna oficiantka Ana Bergant v Kon icah. — Umrl je poštar Matevž Bevc v Boh. Bistrici. — Službene pogodbe je odvezana poštna odpravnica Sarika Horvath v Rogaševcih. — Za delinitivne živinozdravnike so imenovani na dosedanjih službenih mestih začasni živinozdravniki: Josip Kodre v Žalcu, Fr. Lobnik v Gornji Radgoni, Ivan Vandol v Stični in Franc Veble v Konjicah, vsi v IX. čin. razr.; nadalje Franc Bai v Mozirju, Anton Sok v Dolnji Lendavi, Le- opold Vari v Krškem, Pavel Kolenc v Dravogradu in Anton Močilnik na Preval,ah, 1 vseh pet v X. čin. razr. državnih uradnikov. — Sprejem gojencev v strojno šolo vojne mornarice. Vojno ministrstvo, oddelek za mornarico, razpisuje tečaj za sprejem gojencev v strojno šolo vojne mornarice v Gjenoviču (Boka Kotoraka). Lastnoročno pisane prošnje se morajo poslati najkasneje do 30. aprila 1922 komandantu strojarsko škole rahie mornarice v Zele-niki, Boka Kotorska, Dalmacija. Prošnji se morajo priložiti spričevala o državljanstvu, starosti, dosedanji izobrazbi, nravnosti, daljo dovoljenje staršev oziroma varuha, dokez, da je prosilec bil najmanj dve leti v železarski obrti, zdravniško izpričevalo in izpričevalo o samskem titanu. Sprejetih bo do 70 gojencev, ki se bodo po dovršenem 18 mesečnem tečaju uvrstili v vojno mornarico kot strojniki, oziroma elektriki. — Bivša sodišča za pobijanje draginje. Po odredbi ministrstva za socialno politiko imajo vsa bivša sodišča za pobijanje draginje izročiti svoje arhive v varstvo občinskim oblastem. Vse razsodbe občinskih sodišč se imajo skupno z dotič-nlmi akti izročiti policiji ali pa sodišču prve stopnje v nadaljno postopanje. — Promet v nevarnosti. Prometno ministrstvo jc do 16. januarja porabilo že vse kredite in zahteva od parlamenta nemudoma novih, ker bi sc moral drugače promet ustaviti. — Španska bolezen se zopet širi. Posebno hudo razsaja v Angliji, predvsem v Londonu. Prime tre predvsem starejših oseb. Komplicira se s pljučnico. Tudi pri nas se bolezen začenja. Več slučajev se poroča tudi iz P.eke . — Kam je izginil kinin? Belgrajska »Epoha« prinaša v eni zadnjih številk sledeče zanimivo odkritje: Na račun reparacije jc dobi.a naša država iz Nemči.e tudi pet zabojev kinina. V vsakem je bilo 50 kg, torej skupno 250 kg kinina. Kilogram kinina se plačuje danes po 417 frankov. Kinin bi se moral razdeliti med vojno ministrstvo in ministrstvo za narodno zdravstvo. Naša komisija je zaboje s kininom prevzela v Regensburgu, jih pregledala, zapečatila in odposlala po Donavi v Bei-grad. Ko je komisija glavnega sanitetnega skladišča v Zemunu odpr.a zaboje, da jih pregleda, je mogla samo ugotoviti, da so prišli zaboji popolnoma nepoškodovani, obenem pa tudi popolnoma prazni. Niti enega praška kinina ni bilo! Dosedaj se še ni moglo konsta-tirati, če je bila osleparjena komisija v Regensburgu, ali če je kinin ukraden med vožnjo po Donavi. — Malarija v južni Srbiji. V bitoljskem okrožju se vedno b( lj širi malarija in raste število bolnikov neverjetno hitro. Da bi razširjanje te nevarne bolezni preprečili, je ministrstvo za narodno zdravje ustanovilo več bakterioloških postaj in dve avtokoloni, ki bosta te postaje obskrbovali z vsemi potrebščinami. — Zvišane pisemske pristojb ne v Italiji. V Italiji so te dni znatno zvišali poštne pristojbine. Za priporočeno pismo jc plačati 90 centesimov, za ekspresno 1 liro. Za inozemstvo do 20 gramov 80 centesimov, za vsakih nadaljnih 20 gramov pa 40 centesimov. — Podražitev vožnje po dunajski cestni železnici. Radi zvišanja plač uslužbencem je dunajski občinski svet sklenil, da se plača za eno vožnjo po cestni železnici mesto 30 K odslej 60 K. To je že tretja podražitev v kratkem času. Ker pa bo kljub temu še vedno velik deficit, je pričakovati v najkrajšem času ponovnega zvišanja tarife. — Ženske proti luksuzu. Sarajevske ženske so pričele z veliko akci.io proti luksuzu in so v ta namen sklicale več javnih zborovanj. O uspehu pa se v splošnem precej dvomi. — Koliko se je popilo v Novem Sadu I. 1921. Te dni čitamo v listih, koliko je popil Novi Sad, ki im;> skoraj polovico manj prebivalcev kot L ub-ljana. Skupno se je ponilo 3.586.000 litrov alkoholnih pijač in sicer 13.9?6 hI vina, 3287 hj slivovko, 405 hI ruma, ko ijaka in brinjevca in 68 hI likerja. Za to je plačal Novi Sad 503.537 kron trošarine. Tudi ni ravno malo! — Nov ortopedični zavod. Med ministrs'vom za socialno politiko in ministrstvom za narodno zdravje se vrše pogajanja, da bi ministrstvo za socialno politiko j.ievz-lo veliko posestvo kralja Milana v Topollci pri Nišu. Na tem posestvu naj bi se postavil velik, modeino urejen or.opedični zavod. — — Afera t vojaškimi čevlji v Sora'ovn. Sarajevski listi poročajo, da so v Sarajevu te dni od-icrili novo afero z vo aškirni čevlji. Govori se, da so v lo afero zapleteni |>oleg častnikov in nekaterih podčastnikov tudi mnogi ugledni sarajevski trgovci, ki s«) kupovali in prodajali ukradene čevlje. — Avtomat za časopise. Seveda so to novo iznajdbo napravili v Ameriki, jRochester Herald« je postavil na vseh nrometnih krajih avtomate, v katere .->e postavi okrog 100 izvodov lista. Ce vržeš 3 cente v avtomat, dobiš 1 izvod lista. List je na ta način dobil mnogo več odjemalcev kot pa preje, dokler je imel precej drage kolporterje. — Drago odvažanje snega. Zadnje dni je tudi na Dunaju padlo pre< ei snega Samo očiščenje tramvajskih tračnic in prehodov je stalo dunajsko občino 72 milijonov a. kron. — 420 kron »a kg črnega kruha. Od 15. t. m. so dunajski peki povišali cene kruhu. 1 kg črnega kruha stane 420 kron, ena žemljica, ki tehta 3 in pol dkg, pa 30 kron Hlebčeu belega'kruha, ki je težak 82 dkg, stane 360 kron. S tem je pos al za navadne neverižniške rodbine tudi kruh — luksus. — Stavka kavarniških nameščencev v Gradca končana Ker se je med lastniki kavarn in kavarniškimi natakarji dosegel sporazum, ki določa, da se plače izenačijo z onimi, ki jih dobivajo uslužbenci dunajskih kavarn, se je končala stavka kavarniških natakarjev. Kavarniški obrati so so davi zopet otvorili . — Samomor. Ivanka Kosmač, 18 letna hčerka tovarniškega mojstra v pokoju na Javorniku se je v nedeljo zvečer v bližini Javornika vrgla pod iovorni vlak. Bila je takoj mrtva. Samomor Je izvršila v stanju duieme zmedenosti. — Pretep v Zalem Logu. Jakob Jensterle in Jožef Kemperie sta 20. novembra zvečer razgrajala v Demšar je vi gostilni na Zalem Logu in metala kozarce in steklenice, katere sta pozneje Demšarju plačala. Sprla sta se tudi z Olojzijcra in Francetom Prezljem, ki sta hitro zapustila gostilno, toda Kemperie in Jensterle sta stekla za njima. Oborožila sta se s kolom in pobila na tla brata Prezlja in ju močno poškodovala. Deželno sodišče jc prisodilo pretepačema vsakemu 2 meseca ječe, — Poškodba. S sekiro je udaril Lovrenc Bizjak 28. novembra v gostilni Marije Gorjanc Antona Finžgarja in mu mdčno ranil levico, s katero je Finžgar prestregel proti glavi namenjeni udarec. Deželno sodišče je prisodilo Bizjaku 3 mescce težke ječe, — Tatvine. Gabre Juriču iz Dolja Je bila ukradena ob.oka v vrednosti 7175 kron. Tatvino jc izvedla nevarna tatica Danica Tomazin iz Doljane pri Raki. '— Služkin'ama Mariji Sodja in Ani Tomšič pri gostilničarju Šumiju na Lcscah je bila ukradena obleka v vrednosti 4100 kron. — Med vožnjo z Rakeka v Prezid je bil ukraden lesnemu trgovcu Antonu Žagarju ovitek, v katerem je bilo blaga v vrednosti 4467 kron. — Rop v Suši. Trije neznani roparji so oropali gostilničarko Katarino Mazgar v Suši, okraj Velika Gorica. Mazgarjevi so odnesli gotovine 17.000 kron, 5 srebrn akov po 5. 2 po 2 in 40 po l krono. Roparji so bili oblečeni v vojaško obleko. — Sneg. Zadnje dni ni samo naša Ljubljana v resnici bela, ker jo je pokrila debela plast snega, temveč prihajajo poročila o velikih snežnih zametih z vseh strani sveta. V Črni gori je po nekod zapadel do 3 metre visok sueg in je že itak slab promet skoraj popolnoma us'av;jen. Tudi na progi Duuaj—Semering jo radi snega precej otež-kočen promet. V Švici pa so nesreče vsled plazov na dnevnem redu. Dasiravno so v tej deželi la-vine vsakoletna prikazen, vendar to letos izredno številne in pogoste. Zanimivo 'e, da jo zapa lel snog tudi v talili in drugih južnih krajih, kjer vo-iina ljudi sploh nima pojma, kako sneg izgleda, ker je v teh krajih snog izredna prikazen. RIBARSKI TEČAJ NA BLEDU. V dneh od 28. do 30. decembra minulega leta se je vršil na Bledu prvi tečaj za umetno ribogojstvo. Vodil je tečaj naš znani najboljši in svetovno vpoštevani ribar-ski strokovnjak prof. Ivan Franke ob primernem številu udeležencev. Na Bledu se nahaja še staro ribje va-lišče ob potoku Rečica, ki tvori glavni dotok jezera. To vališče je dal odsek za ri-barstvo Pokrajinske uprave, oddelka za kmetijstvo adaptirati ter opremiti z novimi modernimi takozvanimi Scherbelhuberje-vimi valilnimi aparati, v nekaterih bližnjih studencih pa napraviti provizorična vali-šča, tako da znaša kapaciteta cele naprave do pol milijona iker. Te blejske naprave so le začasne, ker se namerava zgraditi to leto nov moderni ribogojni zavod v Bohinju z velikim vališčem (za poldrug milijon iker) in primernimi ribniki za odgojevanje ribjega zaroda. Načrti za to največjo ribo-gojno napravo so že izdelani in zasiguran je tudi že potrebni kredit. Iz tega centralnega zavoda namerava se zalagati vsa manjša lokalna vališča z ikrami, dočim bi se zarod dobavljal direktno ribarskim gospodarjem. Potrebno pa je, da se interesentje upoznajo temeljito in to tudi praktično z vsemi posli umnega ribogojstva. V to svrho je sklenil odsek za ribarstvo pri oddelku za kmetijstvo prirejati večdnevne ri-barske tsčaje, katerih prvi se je vršil zadnje dni lanskega leta na Bledu. Čas za njega prireditev diktira narava. Kakor lansko leto, so se tudi letos drstile postrvi radi majhnih voda izredno pozno in tako se je vršil glavni lov za pleme baš o Božiču. Naš izkušenj prebogati ribarski nestor prof. Ivan Franke je obdelal s svojimi predavanji na tem prvem tečaju poleg splošnih naukov o ribah in ribogojstvu predvsem pridobivanje iker, njih umetno oplojevanje in valenje. Udeleženci so imeli priliko, praktično spoznati vsa dela v ribjem vališču, osmukanje plemenk in samcev, vlaganje iker v valilnice (ali ležnice hrv.) primerno reguliranje vodnega dotoka itd. Konečno se je gospod predavatelj dotaknil tudi vprašanja prepotrebnega varstva naših ribjih voda in zatiranja škodljivcev ri-barstva, pri katerem treba nastopiti z vsemi sredstvi. Poslednji dan se je priredil kratek izlet v Sotesko, kjer nudi Sava-Bo-hinjka vse razne oblike gorskega toka. Tu je videti mnogo drstišč, posebno od postaje nizdol do mostu in pod jezom v Štengah. V zgodnji pomladi, ko pride čas za vlaganje zaroda v proste vode, se bo vršil drugi ribarski tečaj na Bledu, ki bo obravnaval v glavnem odgojevanje zaroda in pa umno gospodarjenje v ribjih vodah. Želeti je, da se tega tečaja udeleže poleg kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov posebno še tudi naši kmetovalci, ki imajo priliko in veselje udejstvovati 6e na tem, pri nas še sila zanemarjenem gospodarskem polju. BORZA. Zagreb, 10. jan. (izv.) Devize: Pešta 3950 do 3075, Berlin 155.50-157, Italija 12.70-12.00, London 1255, New York 296, Pariz 24- 24.20, Praga 504.50-505, Dunaj 3.72-3.80, Zu"ch 57, Napoleoni 1020. — Valute: Berlin 157, Italija 1285, Ncw York 292-29^. Curih. 19. jan. (Izv.) Devize: Pešta 0.68, Berlin 2.70, Italija 22.45, London 21.73, New York 515, Pariz 42.20, Praga 8.70, Dunaj 0.16, Madrid, 77, Zagreb 1.75, Varšava 017, Holandška 18875, Pruselj 40.::0. — Valuto: Avstr. K 0.09. g Davek nn poslovni promet. Glede tega davka, ki predstavlja seda) za naSa kupčijske in obrtne kroge prevažno vprašanje in glede katerega obstoja v prizadetih krogih vslea najrazličnejših poročil v časopisih velika nejasnost, je prejela Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo v sredo od gospoda finančnega ministra dr. Kumanudija sledečo brzojavko: »O pri.iki izpremembe pravilnika za izvršenje zakona o davku na poslovni promet se bo storilo vse, kar je mogoče, v zmislu vaših zahtev, v kolikor to dopuste meje samega zakona. Obvestite o tem svoje člane.« Hkratu je prejela Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo od Generalne direkcije neposrednih davkov sledeči dopis: »Na ustmene in pismeno predstavke zbornic ter pristojnih lokalnih trgovskih organizacij, gospodu finančnemu ministru v zadevi davka na poslovni promet je generalni direkciji neposrednih davkov po naročilu finančnega ministrstva čast, obvestiti zbornico, da se bo z ozirom na izpremembe, katere so zade.e Uredbe o davku na poslovni promet v Zakonodajnem odboru Narodne skupščine o priliki njenega uzakonjenja izpremenilo v nekoliko tudi izvršilni pravilnik, O priliki izpremembe pravilnika se do vodilo račun o željah in predstavkah zbornic, v kolikor niso v nasprotju s samim zakonom, to zategadel, ker se mora pravilnik brezpogojno gibati strogo v mejah zakona samega. Generalni direkciji je čast, prositi zbornico, da vzame to naznanje ter da o tem obvesti lokalne organizacije svojega področja.* Predstoječa obvestila so posledica številnih prizadevanj raznih gospodarskih organizacij, katere se trudijo, da doseežjo izpremembo zakona o poslovnem prometu, katerega po njegovi struk-turi smatrajo v obstoječih razmerah za prak« tično neizvedljivega in katerega so izvršilne naredbe še poslabšale na breme interesentov. g Glavne rumunske banke so sledeče: Marmarosz Blink & Co., Rumunska kreditna banka, Banca Romaneusca, Banca Chrisso-velloni, Banca Commercia'e, Banca Agricola, Banca Taranilor, Banca Cerealistilor, Banca de Sconto, Banca Ilfov Banca Commerciale di Credit di Praga in filialka belgi:ske banka Banque Belge pour le Commerce Etranger. g Cene prašičjemu mesu na Dunaja. Mastni prešiči so se prodajali po n. a. K 1420 do 1575 za kilogram žive teže. g Cene konf na Dunaiu. Na Dunaju so se prodaja i dne 17. t. m. lahki konji za vprego po 90 000—130.000 n. a. K, težki konji za vprego 350.000 do 750 000 n. a. K, kon sko meso po 300—570 n. a. K za kilogram žive teže. g Zunenfa trgovina Francie. Izvoz in uvoz Francije ie v letu 1921 nasproti letu 1920 znatno nazadoval. V letu 1920 je uvozila Francija Marfa v skupni vrednosti fr. frankov 45 455.9P8.000. v prvih U mesecih 1921 pa za fr. fr. 20 392.200 — Izvozila ie pa blaga leta 1920 v skupni vrednosti fr. fr. 24 626,842 000, v prvih 11 mesecih leta 1921 pa le za fr. fr. 19.370 78J 0P0. g DchotfH tobsčre re?'ie na Češkoslovaškem so znašali v letu 1921 čistega dobička 600 milijonov čsl. kron. g Alkoholni t.-ust na Poljskem. Na Poljskem se br> obnovil alk-hclni trust vseh velikih tovarn likerja in enakih proizvodov. 1 MS lj Za srčno kapjo je umri v sredo zvečer ob 9. uri v Leonišču komercielni ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani gospod Bela M a x. Rajnki je bil rojen v Velikem Bečkereku. V Ljubljano je prišel leta 1919. Bil je znan kot strokovnjak in jako vesten delavec, Pogreb se vrši danes dopoldne ob 10. url iz Leonišča na glavni kolodvor, odkoder prepeljejo truplo na Dunaj. Blag mu spomin! lj Mestni reveži, Ker je občinski svet ljubljanski s tekočim letom povišal ubožne podpore na mesečnih K 100.— (za otroke na K 50.—) naj se oni mestni reveži, ki ta mesec niso prejeli zvišane podpore, takoj zglase pri ubožnih očetih, da jim razliko naknadno izplačajo. lj Starešinsko predavanje se vrši v petek, dne 20. tm. ob 8. uri zvečer v dvorani Akad. doma. Predava tov. Iv. A v s b n e k o demarnih problemih. Vabljeni tov. starešine po njih vpeljani gostje in člani slov. kat. akai društev. —-Predsednik. 1 jCevljarska zadruga ia Ljubljano in okollr« vabi gg. člane na sestanek, ki se vrši v nedeljo* dne 22. t m. točno ob 10. uri dop. v gostilni ff. Mrak, Rimska c. 4. — V zadevi mezdnega gibanja pomočnikov je sesanek zelo važen in za vse ob* vezen. (fc) lj Zdravstveni izkaz. Od 8. do 14, januarja je umrlo v Ljubljani 33 oseb, 16 moških in 17 ženskih. Med temi je bilo 14 tujcev. Umrli so: 2 vsled življenske slabosti, 7 na jeliki, 3 na pljučnici, 1 na griži, 5 vsled srčne hibe, 2 vsled raka in 12 vsled drugih naravnih vzrokov smrti. Rodilo se ;e 12 moških in 13 zensidh, skupaj 25 otrok. Od nalezljivih bolezni so biii prijavljeni po 1 slučaj škriaiinke, grize in ošpic. lj Samomor. Včeraj ob pol 8. uri zjutra) se je ustrelila v Metelkovi u.ici 18 letna uči-tel,ska pripravnica IV. letnika Ladica Rupnik. Ustrelila se je z 8 milimelerskim revolverjem; krogla ji je predrla srce in mlado dekle se je zgrudilo mrtvo na t a. Preden se ie Rupnikova ustrelila, je še lepo pospravila malo sobo, v kateri je spala. Samomorilka je bila pridna, tiha, učila se je vse noči in v šoli ni bila slabo k.asificirana. Staršem je samomorilka pisala pismo, v katerem jih je prosila, naj ji odpuste, ker se boji, da ne bi izdelala mature. lj Tatvina. Dne 18. t. m. popoldne ie pilo pri Olupu 7 odpuščenih rezervistov iz okolice Tolstega Vrha in Št. Jerneja. Ko so odili, je zapazila natakarica Neža Bizjak, da je edea od teh odnesel njen 1500 kron vreden temno* sivi ženski plašč. lj »Hvala Bogu, da sem bil aretirani« Je zaklical na policiji dne 18. januarja 1922 neki F. P. z Gorenjskega. Ko se je pripeljal v Ljubljano, je izročil nekemu postrežčku v varstvo škatljo in pleteno košaro. Ko je v Ljubljani opravil svoje posle in se hotel odpel ati domov, se je pomotoma vsedel v mariborski vlak in izstopil v Zalogu, ko ga je sprevodnik opozoril na pomoto. V Zalogu je čakal drugega vlaka, toda ko se jc odpeljal v Ljubljano, Ie v Zalogu pozabil svojo robo. Na glavnem colodvoru v Ljubljani je nato tako razgrajal in zabav ja! čez južno železnico, da so ga aretirali, a obenem so telefonično izvedeli, da s* je pogrešana roba v Zalogu našla. »Hvala Bo« gu, da sem bil aretirani« ie mož zaklical, ko so mu na policijski direkciji vrnili njegove reči. Najstarejši kriminaJisti na ljubljanski po.icijski direkciji zatrjujejo, da so zdaj prvič naleteli na človeka, ki je. bil hvaležen za to, da so ga aretirali. lj Pri'eti tat sukenj, V kavarni Evropa jc 18 t. m. ukradena suknja, vredna 2600 K. Ob 2. uri pcynoči je pa policija aretirala na glavnem kolodvoru bivšega natakarja, 24 krat predkaznovanega Celjana Edvarda Pogačnika in uiu odvzjela v kavarni Evropa ukradeno suknjo. PogaCnik je izvedel tudi velike goljufiie v ptujski okolici, kier se je predstavljal za vinskega trgovca. V Ptuju je nedavno ukradel kolo, vredno 4000 kron. t; Pred obredno kongregacijo. Obredna kongregacija v Rimu preiskuje sedaj te-le stvari: čudeže na priprosnjo francoskega župnika Vianneya; predloge za proglasitev blaženim: Marije Jezusove Deluil-Martiny, kapucina Inocenca da Borzo, bar-nabitskega duhovnika Jerneja Canale in Marije Crocifisse di Rosa. c Kongregacija Sv. Olicija je postavila znano prestavo sv. pisma nove zaveze ci-etercijanskega patra, profesorja in učenjaka dr. Nivanda Schlogla, na indeks. Učifeljslii vestnik. Slomškova zveza za Ljubljano ima zborovanje v petek, dne 20. januarja t. 1. v št. jakobski dekliški šoli. Začetek točno ob pol 6. uri zvečer. Udeležba obvezna! — Predsednik. ~~~~~ Tš d Orlice-dijakinjc! Danes ob pol 6. uri pričnemo zopet z redno telovadbo. Prinesite s seboj telovadne črevlje. — Načclaica. m DRAMA. Petek, 20. januarja: zaprlo. Sobota, 21. januarja: Revizor. Red B. Nedelja, 22. januarja, popoldne ob 3. uri: Poter- ikovc poslednje sanje. Izven reda. Nedelja, 22. januarja, zvečer ob 8. uri: Pohujšanje v dolini šentllorijanski. Izven reda. Ponedeljek, 23. januarja: Revizor. Red E, Torek,-24. januarja: zaprto. OPERA. Petek, 20. januarja: Labodje jezero. Red B. Sobota, 21. januarja: Trubadur. Red E. Nedelja, 22. januarja: Tosea. Izven reda. Ponedeljek, 23. januarja: zaprto. Torek, 24. januarja: Trubadur. Red C. Prometa. pr Mentor. Leto VII. 1922. Štev. 1.—2. ima sledečo ysebino; t Kralj Peter I. Osvoboditelj. — F'. S. Finžg...... Dr. J. Pregelj: Katoliši Dr. J, Pregelj: Arcana fel :ga dijaka molitev. — :gelj: Arcana febris. — br. Omerza: Ajshilova Orcstija: Agameinnon. — Ivan Do- boditelj. — F. S. Finžgar: Praznična misel. — liškeg; la f tua: Agar ienc: Skozi Derdap v Negotin. — Narte Veli-konia: Uživanje literarne umetnine. — Dr Ivan Pregelj: Iz moderne. — Fr, Omerza: Ho-merjeva lliada. Spev XIII, — t I. Jeretina: Težka ura. — Miran Jarc: O človek. —^ Drobiž. — Mentor je ostal na višini prejšnjih letnikov in ustreza ne samo potrebam srednješolskega dijaštva, ampak ga bo tudi starejše razumništvo rado bralo. Mentor je v Jugoslaviji edini list te vrste, ki nudi dijaku lepo zabavo in poglobitev šolskega študija, pa tudi odraslemu izobražencu nudi prijetno berilo iz nekdanjih in sedanjih časov. — Mentor izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano kot dvomesečnik in stane za dijake 10 Din., za druge naročnike 20 Din. na leto. pr »Iz mojega življenja* jo naslov enemu izmed najboljših del češkega skladatelja. očeta »Prodane nevesec, Bedriha Smetane. Znano je, da jc slavni komponist v zadnjih letih svo' ega življenja popolnoma osušil. To delo je ravno ob tem času napisal in je v tej skladbi v tor.ih izrazil usodo svojega življenja Sam opisuje to delo v nekem svojem pismu z dno 12. aprila 1S78. — V prvem stavku izraža skladatelj ljvbe.-.en <1o umetnosti, katero je občutil že v svojih mladostnih letih. Ne-utešeno hrepenenje ga ie gnalo pp nečem vzvišenem, a porajala se mu je tuli težka slutnja po bližajoči se grozni nesreči. Veselo mladostno razpoloženje nam slika Smetana v svojem drugem stavku. S prisrčnimi izrazi nam pripoveduje, kako je ljubil ples in s kako radostjo je pisal svoje prve skladbe, skoro izkl učno plesne komade, svoje »Skočne*. — Tretji stavek nas povode žo v njegovo zrelejšo dobo. v dobo samozavesti, v dobo dela. Smetana ljubko opisuje blaženi čas prve ljubezni do devojke, ki je pozneje postaln njegova soproga. — V četrtem stavku »Vivace« izraža avtor spoznanje narodne gli.sb.i in pa veselje nad vsemi doseženimi uspejii Ob koncu tega savka pa začu.emo ne enkrat skozi več laktov zveneči »e«, to je oni ton, kateri je neprenehoma zvenel avtoriu pred onim usodepolnim momentom, ko je popolnoma izgubil sluh Nato slede bolestni spomini na njegovo začetno dobo, tu pa tam še šibek žarek upanja o aopetnem ozdravljenju. A vse je zaman, udal se je svoji neizogibni usodi. pr »Iz mojega fiivljenat. la kvartet. izvajajo naši »Zikovci« na svojem tretjem komornem večeru dne 23. t. m. v Filharmonični dvorani. Vstopnice v pisarni Glasbene Matice. pr Odkritje najstarejših indijskih dram. Znani raziskovalec Le Log je v Turkestanu našel več indijskih fragmentov, pisanih na palminih listih. Dokazano je, da so ti rokopisi odlomki starih indijskih dram in da izhaja.'o iz 2. stoletja. pr Riokard StrauB, znani dunajski komponist, so jo nedavno mudil v Ameriki, kjer je priredil več koncertov. Zaslužil je 48.000 dolarjev. Sedaj Rostuje b prav velikim uspehom v Londonu, od koder tudi ne bo odšel praznih rok. pr Rftzstava literarne sapnščine Orlllpnricr-jeye. 21. t. m. bo na Dunaju slovesna otvoritev razstavo Grillparzerjeve literarne zapuščino. V soboto, 21. t .m. poteče namreč ravno 50 let, odkar je umrl Grillparzer, ki je v svoji oporoki odredil, da se negova zapuščina ne sme pregledati in obelodaniti, predno ne potečo BO let po njegovi smrli. pr Nestor poljskih pesnikov Zvgmunt Ser-neeki jc pretekli teden umrl. Bil je eden najbolj znanih dramatikov. Od njegovih pesnitev je najbolj znana .>Szkl'ina gorat. Turistika ln šport. Snuiški tečaj v Ljnbl'ani. Prvi pouk >Za bre-aamk v soboto, dne 21. t. m. popoldne ob 14. uri 30 min.—17. ure. — 1. veliki smučarski izlet na Gradišče 706 m nad Višnjo goro se bo vršil v uedeljo, dne 22. t. m. O-lhorl z jutranjim vlakom iz glavnega kolodvora ob 6 uri 34 min. zjutraj v Višnjo goro, odhod skupni čez Vrh na Gradišče (5 min.) Prekrasen, obširen smuški svet z divno alpsko panoramo! Teren lahek! Vabimo vse smučarje, dame in gos-po-de, novince kot staro gardo, da se polnoševilno udeleže lega letošnjega prvega velikega smuškega zbora, da se spoznamo in dogovorimo glede na-daljnih smučarskih prireditev. — Po zboru: Odhod »Stave garde* na trening proti Kuclju 748 m, na Gradišču pa vežbanje novincev (prve elementarne vaje). —Proviont za opoldan vsak seboj! Ob 17. uri 80 min. povratek v Višifo goro (ter eventuelno večerja) — in z vlakom v Ljubljano (dohod ob 20. uri 20 min.). PleblscEi v Vlinu in Bala Poljska republika, ki je tekom zadnjih dveh let imela toliko neprilik in nesreč pri plebiscitih, je doživela na svoji vzhodni meji zadnji veliki plebiset: Šlo je za to, ali se Vilno in njegova okolica, kot je to določila Liga Narodov, sploh priklopi Poljski in če se, v kaki obliki. Pri plebiscitu se jc 55 odstotkov prebivalstva izjavilo za Vilno, Poljaki so naredili s svojimi plebisciti zelo žalostne skušnje, po čegavi krivdi, ne bomo sodili. Gotovo pa je, da so jim pri tem razne antantne komisije veliko škodovale, deloma celo namenoma. Umevno je, da Poljaki mislijo o takih antantnih komisijah približno tako kot mi o koroški plebiscitni komisiji in jitn moremo po naših lastnih skušnjah dati prav. Na dan vilenskega plebiscita se je »slučajno« pojavila v Vilnu tudi taka komisija, ki ima sicer svoj sedež v Kovnu, ki pa sc vendar ni zbala truda in napora, da je na Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri oče, oziroma soprog, brat, stric, tast, gospod trgovec in posestnik na Igu v sredo dne 18. t. m. ob Vt 15. uri po dolgi, mučni bolezni izdihnil blago dušo. Pogreb se vrši dne 20. t. m. ob 15. uri na Igu na tamošnje pokopališče. Ig - Ljubljana, dne 19. prosinca 1922. ŽALUJOČE RODBINE: MINATTI GOVEKAR KRŽAN LAMPRET i ' ^ - ( i? % •jSJ Zahvala. Vsem, ki ste izkazali blagopokojnemu gospodu KaFolu Šavniku poslednjo čast, nam pa toliko ganljivega sožalja, se toplo zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni kranjskemu prebivalstvu, v prvi vrsti gospodu županu Pircu, od čegar mnogobrojnih dokazov pietete nam ostane zlasti njegov izbrani in srčni nagrobni govor v trajnem spominu, Narodni čitalnici za mile nagrobnice, Gasilnemu in reševalnemu društvu za častno stražo, Sokolu, vsem drugim društvom in deputacijam, šolam, okoličanom, prav iskreno pa tudi odličnim ude-ležnikom in dragim prijateljem h Ljubljane in od drugod. V Kranju, dne 18. januarja 1922. 228 žalujoči ostali. r .Skriti nemški topovi. Entenla je še vedno v velikem trabu pred Nemci. Komisija allirancev je nedavno zasledila 247 havbic, skritih v neki tovarni blizu Dresdena. Par tednov poprej pa v isti tovarni 342 havbic kalibra 10.5. Tako je samo na tem kraju število havbic sedemkrat večje, kot je bilo določeno na mirovni konferenci. r žvižgajoči zajci. Ekspedicija — angleška seveda — ki namerava letos na vrh Everesta, najvišje gore na svetu — 29.140 čevljev — je v višini 26.600 čevljev, do kamor je do jeseni dospela, naletela na zajce, ki žvižgajo. Kakšno »vižo< žvižga lak zajec, poročilo ne omenja. ta dan prišla v Vilno. Sestavljena pa je bila ta komisija iz treh članov: Tsutsui, japonski oficir, Lasič, »Serb«, kakor ga na-zivajo poljski časopisi, kot tajnik, in še en francoski oficir, Lasič baje kot tajnik komisije. Poljska javnost jc to komisijo pogleda, la takoj po strani in palo je že precej pikrih opazk na njen račun. Kdor ne verjame, naj prebere oficiozno sRzeczpospolilo« št. 9 od letošnjega leta. Veselja komisija ni naredila nikomur, samo vilenske jude je zelo prijetno presenetila ... Ne vemo sicer, po kakem srečnem slučaju je enkrat prišla tudi Jugoslavija do časti, cla se v obliki take komisije vtika v stvari, ki jo prav za prav nič nc brigajo. Pravijo, da včasih tudi slepa kura najde zrno. Kdor si je pa izmislil ta korak, gotovo ni naredil prav nobene usluge Jugoslaviji. Nimamo prav nobenega povoda, da bi sc vtikali v obmejne spore, ki jih ima Poljska s svojimi vzhodnimi sosedi. Poljska že ve, kje so njeni interesi. Poleg tega pa moramo priznali, da ie poljsko časopisje pisalo t. koroškem plebiscitu v veliki svoji večini v tonu, ki nam ni bil samo simpatičen, ampak večkrat naravnost prisrčen. Pa ne samo ob času koroškega plebiscita, tudi drugače' nam je poljsko časopisje zelo naklonjeno, le redke so izjeme, kjer se naše slabosti in napake razlagajo hudomušno. Poljska javnost nam je torej zelo naklonjena in bi nam bila še bolj. ako bi naše varšavsko poslaništvo umelo vsaj malo organizirati spoznavanje Jugoslavije v poljskem časopisju. Zgoraj omenjeni slučaj pa prav gotovo nc bo dobro vplival na poljsko javnost. Enemu časopisu bodo sledile noticc v drugih dnevnikih in naš diplomntični zastopnik nc bo dosegel drugega, kot da r,e bo dajal po nepotrebnem ljudem v zobe. Interesantno bi pa bilo, če bi se dalo izvedeti, ali n;>ši odgovorni diplomatičtfi, krogi sploh vedo, da ima naša država zastopnike v takih severnih komisijah JJge Narodov. Dvom o tem je upravičen, ako pomislimo na krasno organizacijo naše di-plomatične službe. Ciai I® EtfsfSuid -1® ga sna I keEtaraesf Fe.gger - Sžisfožca S msnasmrt zssmfssaMBaaaisiBasaBeHm^r^ Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Trije izvsžtai ŽAGARJI iščejo službe na železnih lesenih jarmih. Vešči vsega žagarskega popravila. Naslov pove uprava lista pod štev. 227. POUK v italijan, jeziku jS5> želi MLADENIČ. -3351 Ponudbe pod »ITALIJANSKI JEZIK« na upravništvo »Slovenca«. 220 samostojna, : zmožna : vseh pisarniških del za podjetje na deželi, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov pove An. zav. Drago Bc-seljak & drug, Ljubljana, Sodtia ul. 5. (Objava BATKRUE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. Stadler, Sv. Petra cesta štev. 23. FOTOGRASKI ATEl.IJE: Orabiec Franjo, Miklošičeva cesta 51. C. KLEPARJI: Kotn T., Poljanska cesta štev. 8. Remž-ar & Smerliol, Florijanska ul. 13. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna. Pred škofijo. KONFEKCIJSKE TRGOVINI!: Ohip Josip, Pod Trančo. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jeau Schreya nasl. Jakob Kavčič. Gradišče štev. 5. PISALNI STOROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg šlev. 12. i Išče se za veliko žago v ltosni: 5 samostalnih, zmožnih Žagarjev (Gafermeistcr); 2 posebno zmožna Žagarja, katera bi pozneje bila tudi kot žagarska mojstra vešča, in 3 brusače (Scliieifer). — Natančneje se poizve pri tvrdlci D. RAKU8CH, veletrgovina z želoznino, CELJE. 188 kraste, lišaie odbran uje . pri človeku in živalih jgf*5^ Nafto'maziDo, ki je brez duho ln ne mu2e perda. 1 lonček za 1 osebo po poŠti 5 Din. pri ?.. NHGCI, lekarna [Ljubi.ana, SJovanija. Kupili! HARMONIJ! Pišite na ŽUPNI URAD KRKA pri Slični. 205 t« « Wfl» w kupuje po najvišji ceni tovarna klobukov »ŠEŠIR« d. d. v ŠKOFJI LOKI. 3 Din.) ŠPEDlCiJSKA PODJETJA: Rr.nzlnger R., Cesta na juž. železnica 7—9. TEt-OV. POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari irg štev. 10. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Forene & Furhs, Ljubljana, Mirje št. 2. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikiiš L., Mestni Irg 15. TRGOV. Z ŽELEZN1NO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopatic, Valva- zorjev Irg šlev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesla štev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Selišknr l»an, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Ciblai- Josip, Dunajska cesla šlev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajčiga sin, Sv. Pelra cesla 17. islIlEIIIEliislll: je na lepem prometnem kraju, 20 minut od Ljubljane večje posestvo obstoječe iz dveh slavb ter gospodarskega poslopja in nekaj vrta. V njem se nahaja vinska in špecerijska Irgovina. Pogoji ugodni. — Kje, pove upravništvo »Slovenca«, pod štev. 214. Kupim gostilno ali trgovino v okolici Jesenic, Radovljice ali Tržiča. Eveutuelno vzamem v najem. — Ponudbo prosim poslati takoj na upravo »Slovenca« pod »Trgovec 217«. č mladih lovskih psov po 6 tednov starih, je na prodaj. Cena po dogovoru. — Vpraša se pri lastniku: ANTON 2UMER posestnik in trgovec na Javorniku, Gorenjsko 223 m m m se išče za poslopje, zemljišče in industrijalno podjetje, vredno okoli osem milijonov kron, na prvem mestn. Ponudbe na pisarno ADVOKATA MULLERJA V MARIBORU. ea Ljubljanska kreditna banka v Ljubljeni ^fšLev2a PodruZnice v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celfu, Mariboru, Ptuju, Brežicah ln v Kran u. Delniška glavnica K 50,000.000. ji Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče jI Čekovni račnn številka 10.509. -- Brzocavui naslov: Rezerve K 45,000.000. II posle. Prodaja srečke razredne loterije. II Banka, Ljnbljana. — Teielon šttv. 261 in 413. Naš dolgoletni in priljubljeni gospod BELiA ]WAX komercijelni ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe je včeraj, dne 18. t. m., ob 9. uri zvečer, po dolgotrajni mučni bolezni nenadoma preminul. Izvrstnemu, nepozabnemu tovarišu, oziroma predobremu predslojniku ohranimo blag in trajen spomin! V Ljubljani, dne 19. januarja 1922. Uradništvo Trboveljske premogokopne družbe. m* lf m Ki K- -J i« P-a Uradništvo Prometnega zavoda za premog naznanja tužno vest, da nam je naš dobri in priljubljeni gospod upravni svetnik Bela Max dne 18. t. m. zvečer prerano umrl. Ohranimo ga v trajnem, blagem spominu! V Ljubljani, dne 22, januarja 1922. ELA Upravni svet in ravnateljstvo Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani naznanja tužno vest, da je dne 18. t. m. ob 9. uri zvečer, po dolgotrajni mučni bolezni nenadoma umrl njegov velezaslužni upravni svetnik, gospod ravnatelj Truplo blagopokojnika se prepelje dne 20. januarja ob 10. uri dopoldne iz Leonišča na glavni kolodvor in od tam na Dunaj. Blagopokojnika priporočamo v blag spomin! V Ljubljani, dne 19. januarja 1922. i Upravni svet in ravnateljstvo Trboveljske premogokopne družbe javljata tužno vest, da je po dolgi, težki bolezni nenadoma preminul za družbo velezaslužni komercijelni ravnatelj, gospod dne 18. januarja 1922 ob 9 zvečer. Truplo blagopokojnika se prepelje dne 20. januarja ob 10 dopoldne iz Leonišča na glavni kolodvor in od tod na Dunaj. Blag mu spomin! Mi V TJ Ijljuni, dne 19. Januarja 1022.