35. številka.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5-20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 130. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo lelo 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ilirska ulica št. 22, prvo nadstropje.
V Ljubljani, dne 10. julija 1915.
II. leto.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enosh-lpnimipe-tit vrsticami se zaračuna-* vajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin , pri trikratni po 16 vin , pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — N efrankirana pisma se ne sprejemajo.
Se enkrat © preskrbi vojnih invalidov in njih svojcev..
V	zadnji številki' »Delavca« smo navedli določbe cesarske naredbe z dne 12. junija 1915, ki zvišuje prejemke vojnih invalidov in njih svojcev. Priobčili smo že tudi vse določbe zakona z dne 27. septembra 1875. Ker pa pregled ni jasen, ponovimo še nakratko vso to snov, da bodo prizadeti vedeli, kako se preračuna preskrbnina vštevši doklado v zmislu najnovejše cesarske naredbe.
Doklada za invalide se ravna po večji ali manjši izgubi delozmožnosti. Večja* ali mainjša delozmožnost se pa upošteva le pri dokladi, pri odmeri penzije se nič ne upošteva, ker se tam dovoljuje doklada za ranjenost.
Doklada znaša za invalidno moštvo neglede na šairžo, če se zmanjša pridobitna zmožnost za 20 do 49 odstotkov 60 kron na leto ali 5 kron na mesec; pri 50 do 100 odstotkih izgube na pridobitni zmožnosti na leto 120 kron ali 10 kron na mesec. Če je invalid popolnoma nezmožen, oslepel, izgubil obe roki ali obe nogi 180 kron na leto ali 15 kron na mesec.
Kaj dobi torej invalid? Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, moramo navesti* določbe zakona z dne 27. septembra 1875. Tam pravi zakon, da dobi:
narednik	168	K
četovodja	144	K
naddesetnik	120	K
desetnik	96	K
prostak	72	K
letne pokojnine.
Skupaj z državno doklado bo torej znašala invalidna podpora za nezmožnost
20—>9 °/o	50—100 “/o popolna
narednika '	228	288	348
četovodjo	204	264	324
naddesetnika	180	240	300
desetnika	156	216	276
vojaka brez šarže 132	191	25-
K tem zneskom se prišteje še doklada za rane 96 kron nai leto ali 8 kron na mesec; ta se zviša na 192 K na leto, če je izgubil invalid eno' roko ali eno nogo, in na 288 K, če je izgubil dva dela telesa ali je oslepel. Državna podpora se pa dovoljuje samo tistim invalidom, ki1 njih svojci ne dobivajo nikakršne preskrbnine. Kjer dobivajo svojci preskrbniuo, dobivajo samo invalidno podporo v zmislu zakona z dne 27. decembra 1875, in pa doklado za rane.
V zmislu te naredbe, kakor smo že zadnjič poročali, dobe tudi svojci državne doklade po umrlih ali ubitih vojakih. V zmislu zakona znaša letna penzija vdove
narednika	270	K	22-50	Knames.
četovodje	216	K	18*—	Knames.
naddeset.	180	K	15-—	Knames.
desetnika	144	K	12*—	Knames.
prostaka 108 K 9"—Knames.
K tej penziji spada še vzgojnina za sirote 48 K, če živi mati, če sirota nima ne očeta ne matere 72 K.
V zmislu naredbe z dne 12. junija pa dobe vdova in drugi svojci še posebno državno podporo. Ta znaša za vdovo 120 K na leto; za zakonsko ali legitimirano siroto 12 K. Če je sirota brez staršev znaša ta podpora 36 K na leto, če je ena sama' sirota, 30 K, če sta dve, 24 K za vsako, če so tri in po 18 K, če so štiri ali več. Nezakonska sirota dobi 60 K na leto, če dobiva mati državno podporo. Če sirota nima matere, dobiva 108 K, če je samo ena sirota, če sta dve po 102 K, po 96 K, če so tri, če jih je več pa po 90 K.
To, kar smo navedli tukaj, zadostuje v pojasnilo. Naše poročilo zadnjič o podporah za starše invalidov, za prastarše, dalje za druge svojce, je s tem obenem pojasnjeno, zakaj tudi vsa druga preskrbnina in podpora se odmerja po istih načelih na podlagi postavk, ki smo jih navedli zadnjič in pa v člankih o zakonu iz leta 1875.
Uspeh in izgomi.
Na ruskih tleh ob severni strani Ga^ iicije sta Mackensena in nadvojvode armadi dosegli znatne uspehe. Pri Plonka-Turobinu severno ozemlja ob Pori in pri Tarnavka - Krasniku so se morali Rusi umakniti. Armada nadvojvode, ki se bojuje zahodno Krasnika, je ujela v večdnevnih bojih osem tisoč mož, zajela več topov in strojnih pušk. Ti ugodni uspehi ofenzive med rekama Bugom in Vislo bodo še povečali bojazen na Angleškem in Francoskem, ki jo zbuja prodiranje za-veznih armad v rusko ozemlje. »Times« pravijo na primer o tem obratu vojnega položaja na severu: sprememba se ni izvršila iz demonstrativnih razlogov, marveč zato, da se obide bojna črta ob Visli, ter da se začne ogrožati Varšavo od izhoda. Mackensenovo osrednjo armado bo j branila ’ ob desnici armada nadvojvode i Jožefa Ferdinanda, ki je očistil zemljo se-| verno reke Tanev in na desni strani pa je dosegel general Bohm-Ermolli gorenji Bug, da bo varoval Mackensenovo armado ob desnem krilu. Na levem bregu Visle stoji s svojo armado general Voyrš, ki operira pri tej grozoviti invaziji v Poljsko na najskrajnejši levici. »Times« sklepajo ta1 svoj pregled o prodiranju zveznih čet v rusko ozemlje s pripombo, da ne vedo, če je verovati poročilu Reuterjeve pisarne, dai štejejo zvezne čete nad dva milijona mož, ali pa je ta vest le pretiravanji; vsekakor pa je ruski vojni poveljnik pred odločitvijo, da sprejme na črti Ivangorod-Lublin-Holm hudo bitko, ali pa izroči Varšavo zaveznikom v roke.
To sklepanje angleškega lista je že zaraditega precejšnjega pomena, ker so venomer tajili resničen položaj angleškemu občinstvu. Šele sedaj poročajo o resnem položaju na izhodu ter ga opisujejo prav črno za Ruse. Seveda je slika šele popolna, če upoštevamo tudi uspehe Li-singenove armade, ki je dosegla reko
LISTEK.
Kroutil.
»---------s	katerim se obtoženec Jan
Kroutil iz Kralovic, samski, 40 let star, zaradi tatvine že šestnajstkrat kaznovan, znova zaradi tatvine, storjene v noči od 27. na 28. velikega srpana pri gospodu
Ignaciju Jampehlesu obsoja na osem
mesecev zapora. Po prestani kazni se obtožencu prepove prebivati v praškem policijskem okrožju, in se postavi pod policijsko nadzorstvo!« se je glasila sodba slavnega sodišča.
»Torej imamo: kimavec jeden, vinotok dva, listopad tri, gruden štiri, prosinec pet, svečan šest, sušeč sedem, mali traven osem — in potem je takoj^ zopet spomlad, hvala lepa;, slavno sodišče,« se je zahvaljeval Kroutil, ko je polglasno na prstih preračunil mesec, v katerem se konča državna skrb za njegove vsakdanje potrebe, »hvala lepa, takoj sem to vedel, osem mesecev, to je pošteno!...«
Kdor je pogledal Kroutilu v obraz, bi nikoli ne bil rekel, da je bil človek s tem obrazom že šestnajstkrat kaznovan radi tatvine. Pošten, boder obraz! Dobrotne bledomodre oči, goste obrvi, velik, nepravilen nos, velike ustnice, vedno gladko obrit, s stoterimi gubami na čelu in po licih — veliko preje se je zdelo, da je izmed tistih dobrih kmetov, katerih v Pragi kar mrgoli v šentjanških dneh.
Stari ljudje v njegovi rodni vasici so se dobro spominjali njegovih otroških let. Bil je priden deček v šoli, pozneje pošten in vesten učenec pri mizarskem mojstru
v	sosednjem mestu; izučivši se je šel po svetu. Kje je bil, kaj je počel, nihče ni vedel; po mnogo mnogo letih so ga naenkrat poslali v domačo občino po odgonu
—	kot kaznovanega tata. Ljudje so se temu čudili, smatrali so ga nedolžnim, saj je bil takrat pošten! Pa se je približala jesen, Kroutil je izginil brez sledu, kakor bi kamen bil pal v vodo, in na spomlad so ga zopet privedli po odgonu. Ta način življenja1 je znan pri nekaterih naših bližnjih: na zimo se da zapreti, na poletje pride iz zapora, ne seje, ne žanje, niti ne
spravlja v kozolce — in vendar živi. Kako je prišel Kroutil do te življenjske filozofije — ve samo bog; gotovo pa je, da je bil ob tem popolnoma zadovoljen. Tudi njegova rodna vas se je tega že navadila. Ko so se spomladi pokazale prve lasta-vice, so si pravili ljudje:	»Ah, prve la-
stovke so tu, zdaj bi pa že morali pripeljati Kroutila!« In kmalu so ga pripeljali. \ vasi so ga še dosti spoštovali; tu ni nikdar nič ukradel. Kmetje so ga najemali, da jim je pazil na polje, na vrtove, in glej čudo! tat, že tolikrat kaznovan radi tatvine, je bil najvestnejši stražnik v celi okolici!
Od kimavca do malega travna je tedaj bil zopet preskrbljen.
Kaznjenci, znanci iz prejšnjih let, so ga veselo pozdravljali. Kroutil je bil nekakšna avtoriteta; vsem je imponiral s svojo odkritostjo in z neko poštenostjo. Ko sta se dva prepirala* o spornih stvareh, sta navadno zaključila:	»Čakaj,	kaj po-
reče Kroutil!« In kar je rekel Kroutil, je odločevalo. Dokaj sveta je videl in znal pripovedovati zanimive pripovesti s svojega potovanja. Neprestano bi ga bili po-
Zlato Lipo ter pregnala ruske čete z nje zahodnega brega. Prav iz tega uspeha razvidimo veliki uspeh gališke ofenzive, čeprav se je bojna črta podaljšala in so bile z ofenzivo spojene silne težkoče. Hitrost prodiranja ni pri tem prav nič trpela. Oglejmo si pota, po katerih je prodirala armada Lisingenova zadnje tedne, pa vidimo nje odločno prodiranje že od 31. maja dalje, ko je ob desnem bregu Dnjestra zadala Rusom udarec pri Stri ju, in šest dni potem pri Zuravnem izsilila prehod čez reko. Vendar pa to takrat še ni bil nikakršen končen uspeh, zakaj dne 10. junija se je morala Lisingenova armada ne le zopet umakniti pred silnim pritiskom ruske armade na drugi breg, marveč tukaj tudi biti skoro dva tedna hude boje, dokler nista prodrla severno Ma-ckensen in Bohm-Ernolli, ko je osvojil Levov, južno, ter spremenila razmere na bojišču. Šele 23. junija je obvladal Lisin-gen severno Haliča prehode čez Dnjester ter jel objemati ruske čete v severni Galiciji s tem, da je tam prodiral dalje. Dne 27. junija je bil sovražnik na celi črti potisnjen čez reko Gnilo Lipo in od 27. junija pa do dne 4. t. m. so se završili boji med rekama Gnila Lipa in Zlata Lipa, tako da je Lisingenova armada na celi črti reke Zlata Lipa zasedla tostransko ozemlje. Za izlivom Zlata Lipa imajo Rusi le še Zašicki na zahodnem bregu Dnjestra v svojih rokah. Pri Zašickiju stoji armada Pflanzer-Baltinova. Lisingen pa prodira v to ozemlje, da bo tudi tam pomagal omajati rusko črto.
Z južnega bojišča poročajo o novih ljutih napadih, ki so jih izvedli Italijani na soški črti. Približno štirje armadni zbori so navalili na črti od Plav pa do morja na avstrijske postojanke, hoteč prodreti proti' Gorici in potem proti Trstu. Boj je končal s silnim porazom italijanskih čet. Pa tudi na zahodnem bojišču so Nemci dosegli- precejšnje uspehe zlasti v Prister-valdu. Nasprotno pa so angleški in francoski napadi pri Ypernu in Arrasu vedno slabejši. Angleški in francoski kritiki pravijo, da nedostaija municije. To je čudno, zakaj Amerika dobavlja strelivo in velika industrija na Angleškem ga tudi pridno izdeluje; to priznanje je torej bolj podobno očitanju malomarnosti1 nego opravičbi, a trditev ipak ni resnična. Naglašali smo že večkrat, da Francozi ne varčujejo z municijo in torej nedostajanje municije ne more biti1 vzrok njih neuspehom. Generalni lajtnant Henrik Rohne trdi v nekem spisu kot strokovnjak, da Francozi pač
slušali. Kadar je odhajal, se je razprostrla otožnost po jetniški sobi, njegov prihod pa je bil vsem drag in mil, kakor prihod prvega škrjanca poljedelcu.
Nekega dne je vstopil nadzornik v sobo.
»Kroutil,« pravi, »odslej boste vi or-donanca pri gospodih zgoraj, pojdite takoj z menoj.«
»Gospodje zgoraj« so bili tudi jetniki, le da so bili malo vzvišenejši.
»Vsak dan imate zato pol ure časa; pometete in pospravite ondi; veliko dela ne bo — dva časnikarja sta, imata tudi po osem mesecev kakor vi; obnašajte se spodobno in lahko boste kaj dobili od tega — gospoda pušita lepe smodke ...«
Kroutil je bil tedaj ordonanca pri »gospodih časnikarjih«. Bilo je to v časih, ko je par neprevidnih črk moglo češkega urednika izolirati na mnogo mesecev...
Dan za dnevom je potekal, teden za tednom, Kroutil je pometal, pospravljal in pušil lepe smodčice. Časih sta se oba časnikarja začela z njim razgovarjati. Izpraševala stal ga o njegovem prejšnjem življenju, po vzrokih kazni in se čudila.
nimajo vzroka trditi, da jim manjka municije. V primero navaja nekaj zanimivih podatkov iz preteklosti.
V	nemško-francoski vojni 1870/71 je odala nemška artiljerija le okolo 817.000 strelov, od teli jih odpada 479.000 na trdnjavske boje. V japonski vojni je oddala ruska artiljerija okolo 954.000 strelov. Sedaj pa primerjajmo francosko porabo municije v zadnjih mesecih. Ze februarja in marca so Francozi posamezne dni na bojni črti dolgi komaj osem kilometrov oddali več nego 100.000 strelov in še zlasti težke artiljerije z municijo francoskega in angleškega izdelka. Dne 17. junija je po podatkih francoskega vojnega vodstva oddala1 artiljerija v enem dnevu severno ob Arrasu 300.000 strelov, to je domala toliko, kolikor jih je oddala nemška artiljerija v celi nemško-francoski vojni v vseh odprtih bitkah. Res pravijo Francozi1, da so Nemci in Avstrijci ob Dunajcu oddali; 700.000 strelov. To je pa smešno pretiravanje. V resnici je pa bilo onih 300.000 in jih je bilo največ v vojni. Rohne pravi, da tehta to strelivo 4,500.000 kilogramov, teža, ki jo nosi tristo velikih tovornih vagonov, ter stane okolo 5x/2 milijona kron. Glede nedostajanja municije se Francozi res ne morejo pritoževati.
Mala m iunila ujeti Rusi.
Kakor poroča generalni štab, so meseca junija napravile zavezniške čete, ki stoje pod avstrijskim višjim poveljstvom naslednji vojni plen:
521 častnikov, 194.000 mož, 93 topov, 364 strojnih pušk, 78 municijskih voz, 100 voz vojne železnice itd.
K temu je prišteti Hindenburgov plen:
121 častnikov, 25.574 mož, 7 topov, 52 strojnih pušk, 6 metalcev min, eno letalo.
Skupaj tedaj:
642 častnikov, 219.574 mož, 416 strojnih pušk.
Meseca maja je znašal plen pod avstrijskim poveljstvom:
863 častnikov, 268.869 mož, 251 to^-pov, 576 strojnih pušk, 189 municijskih voz itd.
Hindenburgov plen:
31.643 ujetnikov, 16 topov, 58 strojnih pušk.
Skupaj tedaj:
okroglo 1000 častnikov, 300.512 mož, 267 topov, 634 strojnih pušk itd.
Ta človek je bil navaden tat! In vendar je poznal načela časti in saim jih je čutil, sedemnajstič je bil že kaznovan — in vendar ni bil pokvarjen! Zasmilil se jima je.
Prišla je zima, sneg, mraz, mračni,! sivi dnevi so gledali v sobo skozi zamrežena okna, — žalosten čas za ljudi, ki niso imeli zveze s svetom.
»No, Kroutil,« je vprašal nekega dne eden novinarjev, »vi ste tu že sedemnajstič črez zimo, ali vam je prav tako?«
»Kaj pa hočem, dragi gospod, ali naj mari zmrznem v snegu kakor vrabec? Saj sem tako-le zadovoljen.«
»Kaj pa, če bi se povrnil v pošteno življenje, ali bi vam to ne bilo všeč?« ga je vprašal drugi urednik.
»Veste, dragi gospod, z menoj je to jako težko. Zdaj dobim jaz sedemnajsto izpričevalo odtod,« in Kroutil se je v zai-dregi čehljal po pristriženih laseh, »in resnično ne vem, kdo bi mi kaj zaupal, razen pri nas v Kralovicah malo češpelj in hrušk
—	in na te pozimi ni treba paziti... Moram se dati zapreti. Sicer pa to ni najhujše, samo ko se človek navadi,« je dostavil smehljaje in odhajal.
Ako seštejemo plen maja in junija, dobimo sledeče ogromne številke:
1642 častnikov, 520.086 mož, 367 topov, 1050 strojnih pušk.
To so pa le številke ujetih Rusov. Njih krvave izgube na ranjenih in padlih tu niso vštete.
©dgociite? wpok85otw črnovojnikov 15. JuBija na 15. aw«SM$ta„
Domobransko ministrstvo je izdalo naslednji razglas:
V	pozivnem razglasu z dne 12. junija za avstrijske črnovojniške obvezance letnikov 1878, 1879, 1880, 1881, 1882, 1883, 1884, 1885 in 1886, ki so bili pri ponovnem prebiranju spoznani za1 sposobne, na 15. julija določeni termin za odhod pod orožje, se od godi za en mesec, tako da morajo ti črnovojniki odriniti pod orožje namesto 15. julija dne 15. avgusta.
Ta odredba bo brez dvoma pripomogla, da se letošnja žetev čimpreje pospra-
vi	in jo bodo prizadeti krogi vsekakor toplo pozdravili. ^
Svetovna volna.
Neverjetno je, s kakšnim sovraštvom in odločnostjo se vrši vojna proti Italiji na goriških mejah. Šest tednov že traja vojna z Italijo in izdajstvo Italije prihaja še vedno v listih in od ust do ust kot malovredno dejanje do izraza. Italijani napenjajo vse sile, da bi prodrli soško bojno črto, zlasti med Gorico in morjem. Napad za napadom se vrši, a vsi so odbiti z velikanskimi izgubami za Italijane. Tak napad se je zopet izvršil te dni. Vojaški kritik graške »Tagespošte« piše o njem med drugim:
»Zavratni sovražnik ria jugozahodu je bil v prvi veliki bitki poražen. Vsakdo se veseli, da je armada verolomnega kralja doživela poraz, tia katerem bo dolgo glodala. Srčna hvala junaškim branilcem in njih poveljnikom. Gorica bi imela biti sunek v srce; od Gorice bi bilo le še malo do Trsta.
Izvršil se je splošen napad. Dosedaj je bil brezuspešen; od Plav pa do morja se razteza pred našimi postojankami strašno mrtvaško polje; tu leži, mnogo je nepokopanih, okoli 40.000 mrtvih Italijanov.
Plave in okolica pri Zagraju sta nekako vogala soške fronte. Med njima leže v polkrogu okoli Gorice in sicer na zahodnem bregu Gorice tiste utrdbe, katere je
Polagoma je zima potekala; mali traven je bil tu.
Čas je hitel kakor voda. Črez dva dni bi bili morali Kroutil in časnikarja zapustiti kaznilnico.
»Kroutil,« je tega dne začel eden izmed urednikov, »veselo novico imam za vas. Službo dobite!«
Kroutil je strmel. »Kje, dragi gospod, kje?«
»Pri našem listu. Majhno, lahno službo. Malo boste pometali po pisarnah in uredništvu, saj to vendar znate, kaj?«
»Kdaj pa bi tako-le lahko nastopil?« je vprašal Kroutil.
»Takoj, ko pojdemo odtod.«
»Toda, dragi gospod, ko pa to menda ne bo šlo. Takoj odtod me bodo menda poslali k nam, v Kralovice ... veste... in Kroutil je pristavil lpesedo, ki mu ni hotela iz ust, s kretnjo z roko.
»Ah, po odgonu? Čakajte... da, tako bo šlo. Sam pojdem na policijo, pa ostanete tu, da. Torej sprejmete?«
»In kako' rad!« in Kroutil .je zardel od veselja.
naše vojno vodstvo napravilo že pred vojsko in ki tvorijo' takozvano goriško mostišče.
Prvi težki napadi so bili naperjeni' proti Plavern. Tam je zastavljal sovražil i'k vedno po dve ali tri pehotne divizije; po večdnevnih zelo ljutih bojih SO' se jih naši otresli.
Sedaj je poskusil Cadorna svojo srečo proti južnemu vogalu, potem ko so bili naskoki na goriško mostišče krvavo odbiti. Od konca junija je skoro vsak dan prišlo do ljutih spopadov na prostoru Zdravščina-Zagraj-Polazzo in nato tudi do bojev pri Veriniljanu, Selcah in poleg Tržiča. Okoli tri do štiri divizije so tu polagoma napadale. Po tem uvodu se je izvršil splošen napad. Cela tretja armadai, štirje zbori, se je v neštevilnih vrstah valila proti prostoru Števerjan (severozahodno od črte Gorica-Tržič).
Bil je to’ tipičen napad množic, brezobzirna! gonja čet v naš merilni ogenj. Italijanske čete so se dobro borile. Hrabre so in kažejo presenetljivo vztrajnost. Zato klobuk doli' pred branilci; ki so v smešni manjšini ta s strašno srditostjo izvršeni napad odbili, vse postojanke obdržali in zadali sovražniku najtežje izgube. Osem italijanskih divizij je poraženih; 160.000 mož je napadlo soško franto, več kot četrtina leži mrtvih pred našimi postojankami aili pa so za več mesecev nesposobni za boj. Tretja italijanska armada kaže velikanske vrzeli, Cadorna bo pa še nadalje poročal o vremenu.
Italijanski zrakoplovci so metali v sredo bombe na Trst in Prvačino, a niso napravili znatne škode.
Ob tirolski in koroški meji so se vršili boji le s topovi.
❖
Na severnem bojišču prodirajo zavezniške čete dalje proti Lublinu, kjer že čujejo gromenje topov. Pri Krasniku je bila zopet prodrta ruska bojna1 črta. V Bukovinii je sicer primeroma mirno, vendar pa branijo tam čete meja pred ruskimi napadi, ki so tam pa tam ljuti. V bojih pri Krasniku in v okolici so zajeli' zavezniki 11 častnikov, 11.500 mož in 17 strojnih pušk.
Tudi na severnem, Poljskem se vrše posamezni boji.
Glede bitk z Rusi pravi prav dobro graška »Tagespošta«;
Zemljepis prostora, kjer avstrijske in nemške čete zmagovito zasledujejo Ruse, ki se umikajo, se izpremeni vsakih 24 ur. Danes (5. t. m.) se more v prostoru ob
ve, kaj se lahko zgodi!...« je pripovedoval resno Kroutii!«
Krasnega jutra so odšli iz kaznilnice. Odgon so srečno preklicali. Urednik je Kroutila takoj peljal s seboj. Prečudno! Kroutii je bil sedaj otožen; zdelo se je, da ga ta služba nič preveč ne veseli. Šla sta skozi pisarne, uredniške sobe, tiskarno, in Kroutii se je mračil čimdalje bolj. Niti sobica, katera mu je bila odkazana, ga ni razvedrila.
Urednik ga je gledal presenečen; »Cesa pogrešate?«
»Nič, dragi gospod, vse to je lepo,« je odvrnil Kroutii melanholično...
Drugega dne zjutraj je prigrmel k uredniku.
»Dragi gospod, oprostite, jaz te službe ne sprejmem. In sicer samo iz ozira na dragega gospoda. Tu je toliko ljudi, toliko priložnosti, lahko se kaj izgubi — jaz sem si sicer svest samega sebe — toda da bi' morda kdo pravil: »To je vzel Kroutii«, bi se temu lahko verjelo — in dragi gospod bi zastonj imel sramoto, da je mene pnotežiral. Jaz sem si svest samega sebe, prisegam, ali toliko ljudi je tu — nihče ne
črti Kamionka-Strumilova do važnega ob železniški progi Lvov - Brody ležečega, kraja Krasne govoiriti le o zasledovalnih bojih. Ob reki Bug pri Krylowu se Rusi umikajo, ob Wiepržu se bijejo za nas uspešni boji; v najsevernejšem odseku na obeh straneh Krasnika zija v ruski bojni črti vrzel in prodira naprej armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda; v južnem odseku onemogočajo Rusom njih postojanko ob Zlati Lipi avstrijske in nemške čete Linsingenove armade.
*
O južnem bojišču ni posebnih poročil. Srbiji in Črnigori dela sedaj skrbi Albanija, pai tudi Grčija je postala konkurentka Italije. Balkan se najbrže ne bo sporazumel glede svojih interesov ter utegne priti' med državicami še do resnejših dogodkov. Vse pa kaže, da zaupanje do čveter0'zveze sploh ni veliko in če bi že Balkanci posegli v boj, bodo- to storili po žetvi. Nedostaja jim tudi municije in pa denarja.
Na višinah izhodno od Trebinja so bili
uspešni boji s Črnogorci.
0»
Na francoskem bojišču je zopet postalo nekoliko živahneje. V Parizu pričakujejo, da prično Nemci z ofenzivo. Zlasti ljuto je obstreljavanje Arrasa. Mesto je v ognju in katedrala je pogorela.
Značilno je za francosko bojišče, da branijo angleške čete le 54 kilometrov dolgo bojno črto. Čet pa imajo Angleži sedaj tam manj kakor so jih imeli' počet-kom leta; imeli so silne izgube, a novih čet le malo. Vobče pa je na Angleškem nastala velika nejevolja zaradi vojne.
Med Moizo in Mozlo živahni boji.
S turškega’ bojišča poroča uradno poročilo z dne 6. julija;
Na dardanelski bojni črti je potopil 4. julija nemški podmorski čoln pred Sedil Bahrom velik francoski transportni parnik z dvema dimnikoma.
Pri južni skupini je pognala naša arti-ljerija 4. julija neko sovražno zalogo stre-ljiva v zrak, povzročila je požar kakor tudi eksplozije v nekaterih baterijah in je de-cirnirala vojake, ki so prihiteli gasit požar.
Na bojni črti! 0b Iraku so bili v okolici Basore pognane v beg tiste sovražne sile, ki so jih vozili po reki Evfrat. Sovražnik je pustil nad 60 mrličev, med njimi enega majorja in dva druga častnika; dVe z ranjenci popolnoma naloženi ladji je peljal sovražnik med begom s seboj. Zaplenili smo več pušk in množino strelivai.
»Ali, Kroutii,« ga je tešil urednik, »saj vam jaz verjamem in vas poznam!«
»Ne, dragi gospod, jaz ne morem te službe sprejeti — ne gre, sem že povedal... Vrhu tega pa itnam tudi že posel.«
»Pošten?« ga je prekinil urednik.
»Pošten,« je trdil Kroutii, »kradel ne bom nikoli več.«
»Upam, da boste mož beseda, Kroutii, kot časten človek. Zal mi je, da nečete, da bi vam pomagal; veseli me pa, da boste opustili tako ničvredno rokodelstvo.«
»Opustil ga boin, dragi gospod; prisegam, da ne bom več kradel. Bog vam vse povrni,« se je zahvaljeval Kroutii in odšel.
Izginil je iz Prage ...
Bilo je kimavca meseca. Urednik je čital referat, pripravljen za list: Iz sodne dvorane. Mehanično je čital — naenkrat je postal poizoren. Prečital je, zložil list in se otožno nasmehnil: »Presneti človek! Kradel ni, toda radi razžaljenja Njegovega Veličanstva in motenja vere ima od včeraj dve leti!...
I. S. Machar.
O dosedanjih izgubah trozveze pred Dardanelami pa poroča iz Carigrada »Frankfurter Zeitung«:
Glede na izjave Asquiitha, da so znašale angleške izgube na Dardanelah do 31. majnika 39.000 mož in 1753 častnikov, pripominja turško- časopisje, da se je povišalo to število do 1. julija najmanj za 50 odstotkov. Podobno visoke so tudi te-gube Francozov. Poleg teh izgub se je potopilo devet križark, več torpedovk in podmorskih čolnov in transportnih ladij, resno poškodovanih je bilo več dread-noughtov in porabili so ogromne množine streliva.
Na ostalem turškem bojišču ni važnejših dogodkov.
Domači pregled.
Važna razsodba najvišjega sodišča glede draženja cen. Vrhovno sodišče je izreklo, da je zločinski namen pri draženju cen podan že s tem, če prodajalec zahteva cene, ki so v primeril z proizvajalnimi sredstvi očividno previsoke. Vseeno je, če je kupec zadovoljen z zahtevano ceno, zakaj v tem oziru ne gre za varstvo posameznega kupcal, ampak za varstvo splošnih interesov. Javnost bo to razsodbo pozdravila, ker vsakdo, kdor izrablja stisko ljudstvai, zasluži strogo kazen.
Padel je pri naskoku na Haflič v Galiciji dne 24. junija Anton Hueber, najstarejši sin tajnika avstrijskih strokovnih organizacij sodruga Antona Hueberja. So-drug Hueber mlajši je bil izboren ib priljubljen sodrug.
Iz Hrastnika, Dne 25. junija smo izročili v Mariboru materi zemlji vsem nam ljubega prijatelja in sodruga Franceljna Brezjana. Padel je za domovino. 9. junija ga je zadela sovražna krogla na južnem bojišču v glavo. Prepeljan v Maribor v bolnico-, dokončal je 23. junija svoje mlado življenje. Sodrug Brezjan je bil trgovski nastavljenec v Konzumnem, društvu rudarjev v Hrastniku. Poprej je služil za pomočnika v filiali Šiška in Koroška Bela »Konz. društva za Ljubljano in okolico«. Povsod se je kot organiziran sodrug čilo udeleževal strankinega življenja. Zlasti pa v Hrastniku. Tu je bil duša pevskega zbora, godbenega in dramatičnega odseka »Svobode«! Vesele narave, ljubeznjiv, prijazen dečko! Vsak ga je imel rad. Ni poznal zavisti, ne sovražnosti — nikomur ni storil žalega; vsakemu le dobro, če je mogel! — Kdor ga je poznal, žaluje za njim. Stranka je izgubila v dvajsetletnem Brezjanu krepkega sobojevnika. — Živi naj v naših srcih hvaležen spomin na dragega sodruga!
Dr. Angelo Vivarote umrl. Tržaška so-cialnodemokracijo je zadel hudi udarec. Sodrug Vivarote si je v nevrasteničnem napadu sami vzel življenje. Vivante je bil iz imovite rodovine, študiral je pravo, a se je posvetil časnikarstvu. Več let je bil glavni urednik »Lavoratore«. Zlasti je bil pokojnik hud nasprotnik italijanskega iredentizma. Svoje imetje je zapustil tržaški okrajni bolniški blagajni za pospeševanje zdravilišč in delavskih kolonij. Star je bil šele 46 let.
Umrl je vi 61. letu starosti bivši avstrijski minister za bogočastje in uk Artur grof Bylandt-Rheidt.
Državni poslanec sodrug Glockl je bil pri obravnavi zaradi' hujskanja oproščen krivde.
Iz javne seje občinskega odbora mesta Idrije. Dne 21. junija t. 1. se je vršila v mestni dvorani javna seja v navzočnosti 4 občinskih svetovalcev, 12 odbornikov in 6 namestnikov. Zupan Iv. Štraus otvo-ri ob 6. zvečer sejo ter naznani naslednji dnevnii red: 1. Računski zaključek za leto
1914. 2. Vojno posojilo. 3. Sklepanje o predlogu disciplinarne komisije glede zadeve tajnika! Julija Novaka. 4. Slučajnosti. Overovateljem zapisnika imenuje Vidica in Troho. Nato se preide k prvi točki'. Odbornik A. Uršič predlaga, da se opusti čitanje računa in razpravlja samo o> točkah, pri katerih bi imel kak odbornik pomisleke. (Sprejeto.) 2upan otvori o računih debato. Odbornik I. Kavčič izjavlja, da načeloma nitna proti računskemu zaključku nič, pač pa mu ne ugaja, ker so nekatere postavke proračuna prekoračene. Navede nekaj postavk, nakar poda župan glede njih natančna pojasnila. Nato se računi za leto 1914 z večino (proti 7 glač sovom) odobre. Ad. 2. poroča župan, da se pri zadnji seji sklenjeno vojno posojilo v znesku 10.000 K ni moglo izvesti, ker je sklad za novo mestno klavnico v druge namene sklenjene v minolem letu že skoraj izčrpan. Predlaga, da naj se kot sub-skripcijo v vojno posojilo dispooira državne zadolžnice, in sicer: Srebrna renta št. 12.411 v vrednosti 100 K, papirnata renta št. 36.615 v vrednosti 1300 K ter, da se realizira vinkulirana knjižica št. 18 v vrednosti 5117 K 15 vid., skupaj tedaj 6517 K 55 vin. Jakob Kavčič interpelira župana zaradi vlog pri »Stavbeni kreditni zadrugi« ter predlaga, da se tudi te realizira za vojno posojilo. J. Kavčič predlaga, naj se poleg tega doda tudi zaostanke predli j ejna učiteljstva na bivši občinski realki. 2upan Štraus pojasni, da so vloge prit »Stavbenem zavodu« že davno odpovedane ter prečita odgovor zavoda, v kojem se poudarja, da se za sedaj teh vlog ne more dvigniti, ker ima večina, mobiliziranih posestnikov izposojen denar pri' tem zavodu, od katerih se ne more iztirjati, ako pa, bi se jih pognalo v pogubo. Kar pa se tiče nepovrnjenih plač realčnega osobja, so se te tudi že opetovano opominjali, a tudi1 ne bi bilo umestno, da bi se v teh težkih časih dolg s sito iztirjal. Nato odredi župan glasovanje; za županov predlog glasuje 13, za Kavčičeve predloge pa samo 9 odbornikov. Točka 3. dnevnega reda se opusti, ker disciplinarna komisija ni kompletna. Da se izpopolni komisija, se izvoli z večino enega glasu kot člana komisije namestnika Val. Vidmarjai. Ad 4. poroča župan I. Štraus, da je Idrija že več kot mesec dni brez sladkorja. Temu je kriva špekulacija sladkornih kartelov, ki hočejo cene sladkorja na umeten način zvišati, trdeč, da ne dobe za izvoiz potrebnih železniških vozov. Da se taki nakani pride v okom, predlaga obširno resolucijo, ki naj se sprejme in pošlje trgovskemu in notranjemu ministrstvu. (Sprejeto soglasno.) Odbornik S. L. S. g. Jos. Modrijan trdi, da mu je odbornik A. Terpin med debato očital, da so se nekateri iz njegove stranke pritožili zoper nabavo žita. Zahteva, da Terpin to kot neresnico prekliče ali pa dokaže, kar naj se protokolira. 2upan odide na zahtevo po tozadevne spise, jih prinese ter čita: Visoki deželni odbor vojvodine Kranjske! Dne 23. oktobra 1914 je sklenil občinski odbor z večino glasov na predlog župana, da se porabi iz zaklada za mestno klavnico 8500 K za aprovizacijo, da se za ta znesek kupi dva vagona pšenice. Proti temu sklepu podpisana pravočasno ugovarjava, da bi se od tega zaklada za aprovizacijo kaj porabilo, naj dobi županstvo v ta namen na kakoršnikoli način denar. Prosiva, da visoki deželni odbor ta sklep razveljavi. —
V	Idriji, dne 10. novembra 1914. — Franc Oswald, posestnik hiše št. 278, Ivan Kavčič, občinski odbornik 477. — Rešitev deželnega odbora pa se glasi: Kar se tiče nameravane aprovizacije mesta, nima seveda deželni odbor načeloma zoper to nič, vendar dvomi deželni odbor, da bi se
posrečilo županstvu dobiti za nakup kar dva vagona pšenice. Sploh bi bilo še premisliti, bi li ne bilo za ondotne razmere primerneje, nabaviti si kakega drugega žita, po katerem bi popraševali širši krogi oziroma revnejši sloji prebivalstva. Vsekakor je deželni odbor mnenja, da županstvo ne pride v položaj, za aprovizacijo mesta takoj porabiti vsega v to namenjenega zneska po 8500 K, vsled česar mora deželni odbor zahtevati, da se mu vsak posamezen nakup v napominano svrho naznani posebe oziroma, da si županstvo za vsak delni znesek, ki ga bo potrebovalo pri nakupu oziroma, ki ga bo hotelo za nakup dvigniti iz omenjenih zakladov, izprosi tukajšnjega dovoljenja. — Od deželnega odbora kranjskega. — V Ljubljani, dne 24. decembra 1914. — Za deželnega glavarja — Lampe. — Po tej dokumentaciji izjavi' odbornik g. Filip Vidic, da' se je očitanje odbornika A. Terpina kot resnično uradno dokazalo, kar naj se protokolira. Končno se dovoli posestniku I. Albrehtu kot odškodnina za poginolo kravo znesek 150 K.
2e zopet rekurz. Idrijski1 g. Oswald je vložil proti računu mestne občine idrijske dva rekurza. Enega je podpisal sam, enega pa. tudi Ivan Kavčič. Lani je vložil Oswald rekurz proti sklepu, da se nabavi posojiloma iz klavničnega zaklada pšenica, letos ima pa zopet druge vzroke zanj.
Spomenica Zveze kovinarjev avstrijskih na vojnega ministra. Zveza kovinarjev je sestavila posebno spomenico na vojnega ministra, v kateri omenja nedo-statke v tovarnah, ki so pod državnim varstvom. Vojni minister je v nekaterih točkah odgovoril povoljno, v drugih pa bo uvel poizvedbe ter potem odredil, da se odpravijo nedostatki, ki se izkažejo kot taki. Vojno ministrstvo pritrjuje uvedbi' posebne pritožne inštance, v kateri bo zastopana vojna oblast, trije delavci in trije delodajalci. Mezdni in službeni pogoji se smejo spremeniti le sporazumno. Če morajo delavci brez svoje krivde prekinje-vati z delom, jim gre za ta čas primerna mezdna odškodnina. Delavce, ki so nad 50 let stari, in ženske, če delajo v obratih, ki so podrejeni vojnodajatvenemu zakonu, se ne more sitoma zadrževati v takih obratih, če pretrgajo službeno razmerje v zmislu zakonitih določb.
Iz Pulja. Naše izobraževalno društvo smo bili ustanovili že leta 1907, a se je do početka leta 1914 le slabo razvijalo. Leta 1914 se je začela v društvu jako' živahna delavnost, število članov je poskočilo na 72. Nabavili smo pripravno in ceno društveno stanovanje ter ga opremili s pohištvom, uredili knjižnico ter nabavili godala za taariburaški zbor. Sodrug Dozet je z veliko požrtvovalnostjo ustanovil tam-buraški zbor in pevski odsek. Prav tedaj pa je izbruhnila vojna in vojaška dolžnost je poklicala člane v vojno službo. Ostal je še samo en član in drijštvo ne deluje več že skoraj leto dni. Društveni prostori in vsa oprema društvenega doma čakajo popolnoma nedotaknjeni, kdaj se zopet povrnejo zvesti člani. Ko stopi1 človek v društveno stanovanje, ga obide žalost in se vpraša, kje so člani, kdaj se povrnejo do-polnivši svojo dolžnost zopet v te pro>-store, da bodo zopet gojili pouk in zabavo. Gotovo se ne povrnejo vsi, toda mnogo se jih povrne, in ti bodo le še bolj znali ceniti izobrazbo in napredek, ter ji bodo gojili v tem zmislu tudi vbodoče kakor smo bili pričeli.
2upnik in državni poslanec — in dra-žilec živil. Okrajno sodišče v Radgoni je obsodilo državnega poslanca župnika dr. Potzingerja zaradi neopravičenega draženja, kar se po domače imenuje oderu-štvo z živili, na 50 kron globe, višje sodi-
šče v Gradcu pa je to kazen zvišalo na 300 kron.
Tajnosti kupčije z živino. »Salzburger Volksblatt« objavlja pismo, ki ga je pisal odvetnik dr. Fuchs v Plznu zakonskim Ludvik in Ani Dillinger v Gniglu in ki se glasi: »Dne 28. majal t. 1. ste na živinskem sejmu v Salzburgu prodali 7 goved za 7200 K mojemu klijentu g. Otonu Tanzcr; po izplačilu kupnine pa mu niste izročili živino, marveč ste jo prodali drugje. Zato je g. Tanzer izgubil zaslužek v znesku 3000 K, ki bi ga bil dosegel s to kupčijo na dunajskem sejmu. Zahtevam torej, da plačate to vsoto z naraslimi troški, ker bi moral sicer vložiti tožbo.« — Malo prelep zaslužek je pa le, če zaslužim pri blagu, ki ga kupim za 7200 K kar celili 3000 kron.
Podraženje papirja. Cene najražno-vrstnejših potrebščin so silno narasle in vojna je izgovor za vsako izkoriščanje. Kadar skorO vse dere tedaj seveda tudi tvornice papirja ne marajo zaostati. Meseca aprila so tvornice papirja razposlale odjemalcem naznanilo, da so podražile papir za 15 do 20%. Ker pa' traja vojna še vedno', so si tvornice papirja izmislile, da s 1. julijem še enkrat podraže papir. Zdaj so k prvi dražitvi dodali še 20%, tako da je papir sedaj dražji za 35 do 45%. Papir bi se lahko dobil iz Švedske, če bi vlada odpravila carino.
Cena sladkorju. Z Dunaja poročajo, da se je vladi posrečilo' vprašanje sladkorja rešiti' v toliko, da so rafinerije znatno znižale svoje zahteye glede cen. Po porabi domačega kontingenta, ki bo zadoščal še do konca' julija, bo znašala cena kilogramu 1 K in ta cena mora ostati brezpogojno neizpremenjena do 1. oktobra 1916. Tudi nov sladkor se ima primerno zaznamovati, da se onemogoči nepoštene manipulacije s starim sladkorjem.
Prvi krematorij na Hrvatskem. »Pesti Naplo« javlja, da bo skoraj dogotovljen prvi krematorij (sežigalnica mrličev), katerega gradijo pri epidemični bolnici v Bržadinu poleg Vukovara. Krematorij je sezidan po najmodernejših načelih.
Žitne kupčije na Ogrskem. Poluradno se poroča dne 1. julija iz Budimpešte: »Vojnožitnai družba« je danes predrugačila svojo organizacijo. Sklenilo se je, da se bo nakup žita za družbo izročil žitnim tvrdkam. Vsaka zanesljiva in denarno močna žitna tvrdka se lahko oglasi za ta posel. Majhne žitne trgovce na deželi' pa se lahko pooblasti, da v svojem okolišu kupijo od malih kmetov po en vagon žita, katero pa smejo prodati samo d&yžbi ali komisijonarjem. Tudi z mlini' se bo sklenilo primerne dogovore. Tako je prišla v velik in lep načrt smotrene preskrbe velika luknja. Prvotno se je imela dežela razdeliti na več večjih okrajev. Vso letino bi imel pokupiti sindikat bank in zasebnih tvrdk in na ta način so hoteli odpraviti škodljive prekupce. Sedaj pa bo žitna trgovina ravno taka kakor prej; špekulaciji je zopet odprta pot k starim običajem in »kšeftom«. Ogrska vlada je izgubila vajeti iz rok. Kaj takega ni bilo pričakovati1.
Resolucija nemško - avstrijsko - ogrskega gospodarskega društva za bodočo gospodarsko skupnost. Dne 28. junija so na Dunaju sprejeli in poslali vladam to-le resolucijo, ki je zgodovinske važnosti: »Udeležniki izjavljajo, da se morata zvezni državi tudi gospodarsko zelo presrčno zbližati, kar: naj se izrazi v čim bolj enaki in soglasni gospodarsko - politični zakonodaji. Sklene naj se gospodarska zvezha pogodba, s katero se obe državi zavežeta k skupni trgovski politiki proti drugim državam. Tej politiki naj bi bil za podlago zunanji tarif, ki bi slonel na dogovorjeni enotni carinski, shemi. Ni treba, da so ca-
rinske postavke skozi in skozi enake. Trgovska politika bi morala sloneti tudi na posebnih prednostih v medsebojnem prometu, kar bi se po dogovoru dalo raztegniti. tudi na tretje države. Na one blagovne skupine, ki' vsled gospodarskih različnosti potrebujejo posebnega varstva, bi se oziralo z izravnalno carino. Zborovalci smatrajo za nujno potrebno, da vlade takoj začno razmišljati o podrobnostih in oblikah vprašanja trgovsko-politične zveze.« — Poročali smo že tudi mi o nameravanem gospodarskem zbližanju Avstro-Ogrske in Nemčije. Če bo tako zbližanje, ki je potrebno, služilo splošnemu razvoju in blagostanju prebivalstva, bo dobrodošlo, toda v nesrečo bo, če bo zasledovalo le izkoriščevalne namene, to je, če bo osnovano samo v prid podjetništva.
Svetovna pregled.
Kosec Rotschild. »Bayr. Kurier« poroča: V ujetniškem taboru Lech na Nemškem se nahaja tudi član rodbine pariških Rotschildov. Vsak dan so došle nanj velike pošiljatve. Celo špansko poslaništvo je posredovalo zanj, a drugi dan ob 4. uri zjutraj je moral iti z drugimi ujetniki sušit mrvo.
Runiunija. V zadnjem času se je pričelo zopet mnogo govoriti o Rumuniji, ker še ni jasno, na katero stran se bo odločila. Kraljevina Rumunska ima sedem milijonov prebivalcev. Med temi je kakega pol milijona Turkov, Zidov in ciganov, tako da je v kraljevini kakih 6 in pol miljonai pravih Rumunov. Pa tudi zunaj kraljevine je 5 milijonov Rumunov in sicer jih je poldrugi milijon v Besarabiji in 3 in pol milijona na Ogrskem. Vseh Rumunov je torej 11 in pol milijona. Navadno pravijo, da so Rumuni nasledniki starih rimskih vojakov. To je pa le deloma resnično. Rumuni so plod mešanja krvi rimskih vojakov in kolonistov starih ilirskih, slovanskih, tatarskih in finskih plemen. Tudi jezik ni čisto romanski, ampak močno pomešan zlasti s slovanskimi besedami, kar je naravno, ker so imeli Rumuni’ dolga stoletja staroslovanski cerkveni jezik.
Švicarski zakon proti žaljenju tujih narodov. Švicarski zvezni svet je odobril naredbo o kazenskem zasledovanju sramotenja tujih narodov, vladarjev in vlad. Kazen je določena do 6 mesecev ali do 5000 frankov; lahko se pa združi obe kazni. Dosedaj se je kazensko zasledovanje uvedlo le na predlog žaljenega, sedaj pa bo to mogoče brez tega predloga na podlagi vsakokratnega sklepa zveznega sveta. Naredba stopi v veljavo s 15. julijem.
Volitve na Portugalskem so izšle ugodno za demokrate.
Ameriške municijske dobave. Iz New-yorka poročajo: Vsled naročila angleškega vojnega urada se je Bethlehem Steli Campany obvezala* da dobavi vsak dan 50.000 granat, ki jih večinoma sama izdeluje, nekaj malega ji pomagajo druge tovarne. Steli Company dobavi sedaj zaveznikom po 35.000 šrapnelov in 50.000 izstrelkov za enofuntnike na dan. 1000 deklet, mož in dečkov polni granate s smodnikom. Da bo šlo delo hitreje od rok, zgrade sedaj novo poslopje za šrapnele, ki bo dolgo 800 čevljev in 250 čevljev široko. Poslopje bo v tridesetih dneh popolnoma gotovo. Tu se bodo izdelavah tudi jekleni ovoji za liditne krogle, ki naj bodo Kitchenerjev odgovor na nemške plinske bombe. Te krogle bodo imele v premeru štiri palce; v prihodnjih 250 dneh bodo vsak dan dobavili 4000 lidilnih krogel.
Atentat na Morgana. Nemški1 profesor Cornvellove univerze Frank Holt je vdrl v Morganovo vilo ter je streljal na Morgana z revolverjem. Ranil ga je, toda ne smrtno. Atentator je imel s seboj tudi zabojček dinamita. Pred sodnikom je izjavil, da je hotel žrtvovati' življenje, samo da pospeši konec vojne. Inspitiran, da je bil »od zooraj«. Zdi se, da atentator ni popolnoma pri pameti. Milijardar Morgan je eden najgorečnejših in najdelavnejših propagatorjev za tripleentento v Ameriki1.
Porfirij Diaz uinrl. Porfirij Diaz je bil predsednik mehikanske republike. Z njim je v zvezi tudi zgodovina habsburške dinastije. Diaz je bil slovit mehikanski politik, ki je že sodeloval pri padcu cesarja Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja. Za predsedstvo se je boril že leta 1871. proti Juarezu, leta 1877. je pa dosegel svoj namen. Predsednik je bil cMga leta s krajšim presledkom ter je s svojo diktatorsko oblastjo nekoliko uredil mehikan-ske državne razmere. Po njegovem padcu je šele začela meščanska vojna, ki še danes ni končno ponehala ter preti nevarnost, da nastane vojna med Zedinjenimi državami in Mehiko. Diaz je bil star 85 let.
Hucrta aretiran. Ameriško vojaštvo je aretiralo bivšega mehikanskega predsednika Huerto, ki sc je nahajal na potu v Mehiko.
Juanšikaj — pretendent na cesarski prestol? V »Frankfurter Zeitung« piše neki izvrsten poznavalec kitajskih razmer, da stremi Juanšikaj za cesarskim prestolom.
Izvoz iz Amerike. Iz Washingtona poročajo: Uradni trgovinski urad objavlja poročilo o izvozu iz Amerike v zadnjih desetih mesecih. Uvodoma izvaja poročilo, da se je izvoz raznih fabrikatov iz-vzemši živil, izdatno znižal, če se primerja z lanskim letom in je znašal le okroglo 1000 milijonov dolarjev. Normalna pro-
daja fabrikatov je bila v miru večja, kakor je v sedanjih razmerah. Iz tega razloga in ker se je izredno znižal naš izvoz surovin, se je dosegel povišek v vsem izvozu le po živilih. Zanimiva je točka, da so izvozili na bojišča v Evropi amerških konj v vrednosti 48 milijonv dolarjev in mul skoraj za 10 milijonov dolarjev. Izvoz se je povišal samo v Evropo in sicer za 28 milijonov dolarjev, za vse druge zemeljske dele je izvoz iz Združenih držav znatno padel. V Francijo se je v 10 obratnih mesecih izvozilo več blaga za 133 milijonov, na Angleško za 204 in v Italijo za 74 milijonov dolarjev. Izvoz v Nemčijo je padel za 270, v Avstrijo za 185 milijonov, v Belgijo za 34 milijonov dolarjev; vsled česar se je povišal izvoz za 22 milijonov dolarjev, kar pa zopet odpade, ker je padel izvoz v druge zemeljske dele.
Jedilne gobe kot hrana. Poljedelsko ministrstvo je naročilo deželnim vladam, da prebivalstvo po podrejenih uradih, kmetijskih korporacijah itd. opozarjajo na veliko redilno vrednost gob, ki jih je zlasti v oozdnatih krajih mnogo. Obenem naj ti organi vplivajo na posestnike gozdov, da nabiranje gob, zlasti revnejšim slojem, brezplačno dovolijo. Seveda ljudje potem tega dovoljenja ne smejo prekoračti, ne delati škode ali prestopati1 v prepovedane dele go^da. — V raznih kuharskih knjigah dobimo slike zdravih jedilnih oob, a tudi navodila, kako jih poceni' in tečno pripraviti.
Posameznik in mnogi. (Po stari paraboli). Človek je potoval in steza ga je vedla preko gorovja. Pa pride na kraj, kjer je ležala na1 stezi velika, težka pečina, ki1 mu je zapirala nadaljni pot. Razen ozke steze ni bilo nobenega prehoda ne ob desni ne ob levi. Ko je ta človek uvidel, da ne more dalje, ker mu pečina zapira pot, poskušal je pečino odvaliti1; pa ni šlo. Silno se je utrudil pri delu, a zaman je bjl ves napor. Ko je uvidel svojo slabost, je sedel ob poti na tla, utrujen in žalosten je bil in jel se je bati. Kaj bo z menoj, pravi, ko nastane noč ter me preseneti v tej samoti? Nimam živeža ne strehe in kmalu se začno plaziti divje živali po temi, da si poiščejo plen. Dočim je bil potnik popolnoma zatopljen v svoje grozno razmišljanje, pride drug potnik ter hoče ne meneč se zanj dalje. Ko pa opazi, da mu zapira pečina pot, jo poskuša tudi sam zvaliti s pota. Silno se je trudil, toda ves napor je bil brez uspeha. Molče sede ob poti ter obupno pobesi glavo. Za njim so prišli; še drugi potniki. Nobeden pa ni mogel odstraniti pečine in žalostni so bili vsi in velik je bil njih strah. Slednjič pravi eden izmed njih: »Bratje moji, molimo k svojemu bogu, ima sočutje z našo slabostjo1 ter odvali pečino, ki nam zapira pot. Vsi
Godbeni in dramatični odsek ter Pevski zbor delavstva v Hrastniku naznanjajo, da je bil dne 25. jyn>ja v Mariboru pokopan naš mili sodrug
Franc Brezjan
ki je bil 9. junija na južnem bojišču zadet s kroglo v glavo.
Slava njegovemu spominu!
Kupujte in naročajte pri tvrdkah, ki inserirajo v „DELAVCU“.
I
I
Otvoritev trgovine 1. Julija 1915
Splošni zavod za uniformiranje
BACK & FEHL
LJUBLJANA, Stari trg šf. 8, ob cestni železnici.
Izdelovanje ščukovosivih in poljskosivih (zelenih) uniform, platnenih in ovčjevolnenih.
Zaloga vseh opremnih vrst in kap.
Centrlala: Dunaj IX/1. Podruinicc: Trst, Krakov, iernovice.
■
l
I
so poslušali njegov svet ter so molili k svojemu bogu. Toda pečina je ležala tam na miru; ni se zgenila. Tedaj ustane zopet eden med njimi in zakliče z glasom, ki je pričal zmago! »Vsak izmed nas je skušal odvaliti pečino s pota, pa nobeden je ni mogel, zakaj posameznik je bil preslaboten. Dajte, poskusimo vsi skupaj, potem bo naša moč velika;, in šlo bo!« Vsi so vstali, se uprli v pečino in pečina se je jela premikati' in pot je bila prosta. Mirno in zadovoljno so potniki skupaj nadaljevali svojo pot. — Kaj torej pomeni ta.primera? Število potnikov je ljudstvo; pot je življenje; pečina je beda in siromaštvo, ki posameznika ovira pri vsakem koraku do srečnega in veselega življenja. Nobeden posameznik ne more pečine odvaliti. Toda tisti, ki potujejo skupaj, nimajo nobene ovire: zakaj njih moč je velika, če so složni. Vsakršno pečino odstranijo s ceste življenja, in njih pot jih vodi k sreči, veselju in zmagi.
(Po M. Kahle, »Neue Welt«).
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Okfaina bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. jpopol.		Stanovanje
Dr. ReMina Peter splošno zdravljenje	i /211—'/M		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	11 — 12	2—3	Dalmat. ul. št. 3, pritlič.
Dr. Boci! Emil očesne in ušesne bol	10-12	2-3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Dr. D. Ipavic	10.—12. dop.		Mestni trg.
Dr. Kraigher Sipi	1.—3 pop.		Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez le ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga leči jo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
IMll FianEitaka ulita štev. 6.
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzlkallj Itd.
StareotlpIJa. Litografija.
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Ljubljana, na Bregu št. 20
 —------ (Cojzova	hiša).	 —
MhWBiw
Garantirana kakovost.
r
Dober tek
je dobra stvar! Zanemarjaj je nikar.
Dober tek
imaS vsak dan, alko vlivaš
Želodčni iikčr „FLORIAN“ je pripravit tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupovai draga in neprijetna zdravila!
Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana.
Postavno varovano.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Pretnrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol VVisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
DDDE3 DDaDDDDDaaDaDDDDOQDDDDnDCIDDDQDDODDaDailDQDDDDDQt)!3QDnDCDDaDDDI □
□ a a
El
a a □
□
□
priporoča svojo boga&o zalogo
Ivan Jax in sin, Ljubljana
=^= Dunajska cesta §tew. 17	—
Mni strojev
in stroje n pletenje (SIMM za rodbino in obrt.
vozna kolesa. Pisalni stroji Adler.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
iMHicaHMBiaai
■
■
sna