štev. zzi. o Ljubljani, u sredo, dni 25. septembra 1901 Leto xm Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10"— za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1'70 Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat . . , za trikrat . . , za več ko trikrat. 13 h 11 „ 9» 8„ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez -- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. -Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (Jpravniškega telefona Stev. 188. »Modernizem". Najnovejša, z dne 8. septembra t. I. datirana enciklika papeža Pija X. se bavi z modernizmom, in sicer je ta enciklika po svoji sestavi in po svoji obliki nekaj čisto posebnega, doslej nenavadnega. Kaj pa je »moderno«? Kdo je »modernist«? Kaj se skriva za pojmom »moderna«? Tisočkrat se rabijo ta imena, pa ne pride nikomur na misel, da bi sc bavil z njihovo notranjo vsebino. »Moderno« ie to, kar je v v »modi«, bi se reklo k večjemu, in s tem ni pojem zopet nič pojasnjen. Le to vemo in čutimo vsi, da sc pod temi imeni skriva nekaj novega v nasprotju s prejšnjim, nekaj takega, kar sedaj ugaja in izraža duha sedanje dobe, a nima nobenih garancij, da bo obstalo. Kar jc v »modi«, je enodnevno, minljivo, samo za sedanjost, ie plod trenutnega razvoja, ki izgine s »sezono« in se umakne drugemu, kar bo zopet nanovo »moderno«, ko bo to že zastarano. Cisto v duhu naše dobe so taki pojmi, v duhu onega časa, ki je vse svetovje, vso znanost in vso kulturo prestavil v samo nestalno evolucijo, v vekovečno izpreminjanje, ki ne pozna nič stalnega, ampak se prenavlja in presnavlja od dne do dne. »Moderna« znanost je prepojena tega duha nestalnosti, dvoma in efemerne senzacije. Ker je bogoslovje vedno v najožjem stiku z znanostjo in z življenjem, se ni čuditi, da se kaže vpliv tega zunanjega gibanja v posvetni znanosti tudi v bogoslovju. Zlasti oni, ki stoje na meji bogoslovja in posvetnih disciplin —: modroslovci, apologeti, zgodovinarji, sociologi itd. — so najbolj v nevarnosti, da jih ne potegne zunanji tok viharjem izročenega gibanja s trdne skale, na kateri je njihovo varno mesto. Tuintam, v malenkostih, jih hlepenje po »modernizmu«, želja po ugodni kritiki, največkrat pa misel, da s tem delajo za pomirjenje med cerkvijo in duhom časa, zapelje, da tudi v bogoslovsko znanost vpeljejo teoreme, hipoteze, podmene, nazore, ki niso v skladu s krščanskim svetovnim naziraniem, ki je samo v sebi trdno sklenjen, logično izveden, arhitektonično edinstven sestav. Enciklika Pija X. ne obsoja nobene knjige in nobenega pisatelja, niti ne imenuje nobenega »modernega« dela, ampak storila je nekaj drugega, kar ie uprav cpohalnc važnosti in v resnici kulturno-zgodovinsko dejanje: Zbrala je vse raztresene zmote po raznih literaturah, ki se trosijo dandanes, v en sestav, iih uredila po logični vsebini ter s tem fiksirala to, kar je v sedanjem »modernizmu« slabega in s krščanstvom nezdružnega. Naloga vsakega posameznika je. da zdaj sam, ko jc pojem napačnega modernizma strogo določen, presodi, kateri pisatelji in katere knjige so mu zapadle. Prizadeti so v prvi vrsti francoski in italijanski pisatelji, kar se spozna že iz znanstvenih izrazov, ki jih rabi enciklika, potem tudi nemški modernisti in »reformarji«. Vsa enciklika je jako obširen modroslovno- in bo-goslovno-kritičen traktat, v katerem je ogromna tvarina stisnjena v najtesnejšo obliko. Strogo določiti posamezne nejasne pojme in jih najostreje opredeliti je njen glavni namen. Cesar modernisti sami niso doslej še imeli, to jim podaje papeževa enciklika: Logični sestav vseh njihovih naukov, ki sam ob sebi že glasno govori o svoji omahljivosti in zmedenosti, in marsikatera trditev, ki se posamezna zase lepo in vabljivo glasi, se pokaže čisto drugačna, če jo vidimo tu kot člen v celotni verigi, kot konkluzijo iz napačnih premis, ki sama zopet služi kot premisa za nadaljne zmote. Naj bodo te vrstice nekak ključ k umeva-nju cele enciklike, ki je kot strogo znanstven traktat namenjena v prvi vrsti bogoslovnim strokovnjakom. Ker io dobe ti v roke itak v izvirniku in ker cela enciklika v svoji obsežnosti presega predale našega lista, bomo iz nje povzeli v stvarnem ekscerptu obsojene trditve in posebno vse ono, kar jc za naše razmere potrebno, da se izbistrijo pojmi o napačnih tendencah, kar se jih skriva pod imenom »modernizma«. NAGODBA. Dunaj, 24. septembra. »Kons. Korr.« poroča, da se avstrijski ministri podajo dne 3. oktobra v Budimpešto, da nadaljujejo na-godbena pogajanja. BOJ ZA PORTFELJE. Praga, 24. septembra. Med današnjo sejo deželnega zbora sc je vršilo posvetovanje mladočeškega kluba, ki sta se ga udeležila tudi ministra Pacak in Fort. Izprožilo se je vprašanje, ali ne bi bilo umestno, ako bi ministra detnisionirala, ker Pacak pri zadnjih sodnijskih imenovanjih ni prodrl s svojimi predlogi. Popoldne se ie to vprašanje obravnavalo v izvrševalnem odboru mladočeške stranke, pozneje tudi med voditelji radikalne stranke. Lehi zahtevajo baje, da naj se češke želje izpolnijo vsaj na ta način, da se imenuje več Cehov-sodnikov e.\tra statum, kar pa finančni minister gotovo ne dovoli. Nemci upajo, da bo od 42 predlaganih nemških sodnikov imenovanih vsaj 35. Dunaj, 24. septembra. Iz drugega vira sc poroča, da sta Fort in Pacak bila pozvana v Prago, da sc določi, kaj bo z njunimi port-felji, ker je njuno stališče iz različnih vzrokov v zadnjem času zelo omajano. Sodnijska imenovanja, ki se definitivno rešijo v jutrišnji ministrski konferenci, ne igrajo pri tem posebno velike vloge. Dunaj, 24. septembra. Vesti o demisiji ministrov Forta in Pacaka so neutemeljene. Dunaj, 24. septembra. »Kons. Korr.« piše, da sta Pacak in Fort zato bila v Pragi, da češke stranke pridobita za nagodbo. SHOD V SPOMIN KRALJEVEGA RE-SKRIPTA PREPOVEDAN. Državnozborski klub za jičinski okraj je nameraval prirediti shod v spomin kraljevega reskripta z dne 12. septembra 1871. Vlada ga je pa prepovedala, češ, da se je bati nemirov. (Ta kraljevi reskript ie ugoden češkemu državnemu pravu.) DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR. Poslanec V. Milič je v imenu vseh hrvaških in srbskih poslancev stavil predlog glede jezikovnega vprašanja, v katerem pravi, da je dalmatinski deželni zbor bil razočaran vsled odgovora, ki ga jc dal ob otvoritvi vladni zastopnik glede rešitve jezikovnega vprašanja v civilnih državnih uradih, in ogorčen zaradi preziranja prejšnjih sklepov in narodnega prava, ter protestira, da se vlada ne ozira niti na svojo lastno obljubo, da bo poskrbela za skorajšnjo rešitev jezikovnega vprašanja. Vlada je bila že naznanila, da je dotična osnova sestavljena in da sc v najkrajšem času predloži narodnim zastopnikom; v najnovejši vladni izjavi pa zopet ni govora o tem, ampak se le obljubuje, da še do konca tega leta predloži »načela«, ki naj služijo pri ureditvi jezikovnega vprašanja. Dež. zbor zahteva, da se to vprašanje nemudoma reši. OGRSKA. Budi m p e š t a, 24. septembra. Bjorti-son je listu »A Hir« pisal, da, odkar jc izvedel, kako Ogri zatirajo druge narodnosti. Ogre sovraži. Opozarja na svoj članek v »Marz« in »Couricr Europeen«. Budi m p e š t a , 24. septembra. Z ozirom na hujskajoče vesti nekaterih mažarskih listov se od strani ogrskih oblasti samih poroča, da se rumunski ministrski predsednik Sturdza in rumunski minister za notranje zadeve nista udeležila shoda odbora rumunske-ga kulturnega društva »Astra« v Bistrici na Sedmograškem. Budimpešta, 24. septembra. Nasproti vestem, da bo ogrska ljudska stranka pod vodstvom Rakovszkyja iz koalicije izstopila 10. oktobra, izjavlja nje član Ernust. da je ta vest neresnična. Kar se pa tiče nagodbe-nega stališča ogrske ljudske stranke, da se v tem oziru stranka ni šc nič posvetovala. RUSIJA-ANGLEŠK A-AVSTRIJA. Dunaj, 24. septembra. Ruski poslanik na Dunaju, knez Urusov, je danes ministru za zunanje zadeve Aerenthalu sporočil besedilo rusko-angleške pogodbe. Dunaj, 24. septembra. Jutri zjutraj se pripelje ruski minister za zunanje zadeve Iz-volski na Dunaj. PAŠIC. B e 1 g r a d , 24. septembra. Položaj Paši-čevega kabineta je vedno težavnejši. Pasič ie namreč po dunajskem poslaniku Simiču vprašal prvega sekcijskega šefa v zunanjem ministrstvu barona Calla, kdaj se bodo zopet začela trgovinska pogajanja med Avstrijo in Srbijo. Ker pa so ta pogajanja odvisna od avstro-ogrske nagodbe, sekcijski šef ni mogel Simiču povedati nobenega termina. Pasič zdaj ne ve. ali naj skupščino odgodi ali ne. Ce jo ne odgodi, ji ne bo imel ničesar povedati, če pa jo odgodi, pa bodo planili po njem. RUSIJA. Umor ravnatelja Sflbersteina v Lodzu. Položaj v Lodzu je žalosten, ker utegne vsled revolucionarne agitacije tako zastati vsa industrija v tem velikem mestu, ki ga po pravici imenujejo poljski Manchester, da bo 400 tisoč delavskega ljudstva brez dela in jela. Umor Silberstcinov je posebno preplašil industrijce. Silberstein ic bil ravnatelj tovarne neke delniške družbe. Dobil je žc pred nekaj dnevi grozilna pisma, pa se ni zanje zmenil, češ, da se na svoje delavce lahko zanese. Na dan umora pride ob 1. uri popoldne v pisarno. Takoj pride k njemu delavec, ki ga povabi, naj pride v dvorano, kjer hočejo delavci ž njim nekaj nujnega govoriti. Tam je bilo zbranih okolo 300 delavcev, in eden izmed njih stopi pred Silbersteina in zahteva, naj takoj plača 18.000 rubljev delavcem za čas stavke. Hkrati so mu zabranili, da ne sme prei proč. dokler tli denar .izplačan, in so ga zaprli Poklicali so po telefonu dva tovarniška uradnika, češ, naj ua ukaz Silberstcinov denar izplačata. Ta pa je dokazoval, da on brez sklepa upravnega sveta ne more denarja dati. Do 4. ure pop. so imeli zaprtega Silbersteina in ko se je šc branil dati denar, so ga obsodili na smrt. Ob 6. zvečer je došlo nekaj delavcev, ki so ga ustrelili. Takoj jc mnogo tovarniških ravnateljev iu inženirjev zapustilo službe in šlo iz Lodza. Ker tovarne nimajo inteligentnih voditeljev, je nevarnost, da bo večina tovarn stala. To seveda hujskačem nič ni mar. ki delavstvo htij-skajo k takim zločinom, samo da se vleče revolucija dalje, četudi v očitno škodo ljudstva. Zarota na carskem dvoru. Peterburg, 24. septembra. Carski dvor je dobil obvestilo, da se v bližini Petrovega dvorca vršijo tajni shodi zarotnikov. Nato je eskadron ulancev in kozakov ponoči obkolil vrt ter zaprl dvanajst revolucionarjev in dijakov, ki so bili preoblečeni za kozake. IIK6K. BosHenlllskl pes. Roman. — Angleški spisal Conan Doyle. (Dalje.) »Kaj je?« sva zaklicala Sir Henry in jaz kakor iz enih ust. Videl sem, kako je Holmes, ko je zopet povesil oči, potlačil notranjo razburjenost. Njegove poteze so ohranile miren izraz, ali iz njegovih oči je žarelo divje veselje. »Oprostite, da se da ljubitelj umetnosti obvladati od občudovanja,« je rekel in pokazal s kretnjo roke na vrsto slik, ki so visele na nasprotni steni. »Watson siccr res trdi, da o umetnosti nič ne razumem, ali to je sama zavist, ker so moji nazori glede tega od njegovih različni. To tukaj ie pa res cela zbirka jako lepih slik.« »Tako? No, to pa slišim z veseljem,« je rekel Sir Henry in je gledal mojega prijatelja nekoliko presenečen. »Nc morem reči, da bi se v tem kaj posebno spoznal in razumem seveda več o konju ali biku, kakor pa o sliki. Nisem mislil, da ste se utegnili pečati tudi z umetnostjo!« »Ce vidim sliko, vem, ali je dobra ali slaba, in tc tukaj so dobre! Stavim, da .ie dama tukaj v kotu v modri svili Knellcr in debeli gospod z baroko mora biti slikan od Rey-noldsa. To so pač same družinske slike?« »Brez izjeme.« »Ali veste imena starih oseb?« »Barrymore me jih je napilil in mislim, da znam povedati svojo lekcijo precej dobro.« »Kdo jc stari gospod z dalnogledom ?* »To je kontreadmiral Baskerville, ki je služil pod Rodneyem v Zahodni Indiji. Mož v modrem fraku z zavitkom papirja je Sir Wil-liam Baskerville, v Pittovih časih eden naj-odličncjših članov spodnje hiše.« »In kavalir ravno meni nasproti — ta v črni žametasti suknji s čipkastim ovratnikom ?« »Oh! Lahko si mislim, da vas zanima! Ta je povzročitelj vse nesreče,, prokleti Hugo, ki se mu imamo zahvaliti Baskervillci za svojega pošastnega psa. Tega moža bomo pač težko kdaj pozabili.« Obrnil sem se radovedno in nekoliko presenečen k sliki. »Glejte, glejte!« je zaklical Holmes. »Saj je na zunanje čisto miren in pohleven, ali v njegovih očeh pa preži res nekaj peklenskega. Mislil sem si pod Sir Hugonom krepkejšega moža in bolj divjega človeka!« »Da, slika res kaže njega, ni mogoče dvomiti, kajti na zadnji strani je celo njegovo ime in letnica 1647.« Holmes ni več mnogo govoril med obedom. ali slika, ki mu jc visela nasproti na steni, jc imela zanj menda posebno privlačno silo in vedno so mu tičale oči na njej. Šele pozneje, ko je odšel Sir Henry v svojo sobo, mi jc bilo jasno, kaj je razmišljal moj prijatelj. Peljal me je s svečo v roki nazaj v obednico in ie osvetlil od starosti jjotemncl portret na steni. »Oglej si dobro sliko! Ali ne opaziš na njej ničesar posebnega?« Opazoval sem natančno širokokrajno per-janico, dolge kodre, čipkasti ovratnik in od tega oklenjeni, podolgovati, resni obraz. Izraz obraza ni bil brutalen, pač pa zaničljiv, trd in krut; tanke ustnice so bile trdo stisnjene, oči so gledale mrzlo in oblastno. »Ali te ne spominja slika nekoga, ki ga poznaš?« me jc vprašal Holmes. »Čeljust in brada spominja nekoliko na Sir Henryja.« »Hm — prav malo morda. Ali čakaj nekoliko!« Stopil jc na stol in je zakril z upognjeno desnico klobuk, z levico je pa držal svečo bližje k sliki. »Sveta nebesa!« sem vskliknil začuden. S platna je strmel vame obraz Stapletonov! »Aha, sedaj tudi ti vidiš! Navadil sem svoje oči na to, da vidijo na obrazu poteze in nc tisto, kar je okolu. Kdor hoče izslediti zločin, mora znati pred vsem pregledati preob-Icčcnje.« »Ali to je naravnost čudovita sličnost! Lahko bi mislil, da ic Stapletonov portret!« »Da, to je zanimiv slučaj ponavljanj, ki jih ljubi včasih narava — in v tem slučaju sc menda niso obnovile samo telesne, ampak tudi značajne lastnosti onega starega Basker-villca. Treba ie, da študiraš le eno zbirko družinskih slik iu izpreobrnil se boš k podedo-valni teoriji. Stapleton je Baskervlllec - toliko je jasno!« »In misli na dedščino?« »Seveda. Slučajen pogled na to sliko mi ic dal enega najvažnejših, v verigi mojih doka- zov manjkajočih členov. Imamo ga, Watson, imamo ga - in lahko prisežem, da bo jutri zjutraj tako brez moči brcal v najini mreži, kakor kak njegov ljubljeni metulj! Igla, košček mehkega lesa, listek papirja — in imela ga bodeva v svoji zbirki na Bakerski cesti!« Pri teh besedah je obrnil Holmes sliki hrbet in se jc zasmejal; redko sem ga slišal, da bi se glasno smejal in če sc je, tedaj ni pomenilo to za onega, komur je ta smeh veljal, nič dobrega .... Drugo jutro sem zgodaj vstal, ali Holmes je bil še bolj rano na nogah, kajti, ko sem vstal, sem ga videl, da prihaja po vozni poti proti gradu. »Da, da, danes bova morala pa krepko delati.« ic rekel in si pri tem radostno mel roke. »Mreže so vse razpete - zadnje dejanje se lahko prične. Predno bo dneva konec, bova vedela, ali sva vjela svojo ščuko, ali nama je ušla skozi mreže.« »Ali si bil že zunaj na močvirju?« »Iz Grimpena sem poslal v Princetovvn poročilo o Seldenovi smrti. Upam. da lahko obljubim, da ne bo nikdo od vas pri tej stvari trpel kake škode. Tudi sem moral sporočiti svojemu zvestemu Carturightu. kako in kaj; dobri deček bi se siccr gotovo vlegel na prag moje prazne koče, kakor pes, ki čaka na grobu svojega gospodarja smrti; zato sem ga moral glede tega pomiriti, da sem zdrav in čil.« — »Kaj imava sedaj pred vsem storiti?« »Poiskati Sir Henryia o. saj jc ravno tu.« - - Dnevne novice. > Goriške »Kmečke zveze« so priredile preteklo nedeljo tri lepe shode. V Dolnjem Ce-rovu ie govoril državni poslanec g. Fon, v Kanalu dr. Brecelj, nadučitelj g. Rustja in g. Mihael Zega, na Bukovem pa g. Miha Tavčar, dr. Dermastia, državni poslanec gospod Demšar in akademik g. Kemperlc. Na shodih so »Kmečke, zveze« dobile mnogo novih članov ter se jc izrekla zaupnica poslancem »Slovenskega kluba«. — Prihodnjo nedeljo zboruje »Kmečka zveza« v Št. Andražu. Poročal bo državni poslanec g. Fon. + Kaj bo z jugoslovanskim ministrom? Še zdaj hodijo po listih notice o jugoslovanskem ministru, kakor bi dotični, ki jih pišejo, hoteli nalašč to vprašanje popolnoma kompromitirati. Pa nihče neče biti kriv. Najbolj nedolžen ic — dr. Ploj. Ta gospod nam je poslal pismo, ki ga seve drage volje priobču-jemo, in v katerem pravi: »Ni res, da sem jaz spravil vprašanje imenovanja jugosl. ministra v liste; ni res, da bi jaz bil za vse na svetu rad minister. Res je marveč, da sem jaz o navedenem vprašanju samo enkrat u javnosti govoril in siccr samo takrat, ko sem dne '3. avgusta dobil od uredništva lista »Agramer Zeitung« pismo, v katerem se povdarja, da je list »Naše Jedinstvo« poročal, da se v kratkem imenuje jugosl. minister in da se kot »mandati« imenujejo Dr. lvčevič, Dr. Ploj in Dr. Susteršič. V tem pismu se konečno prosi, naj nemudoma izrazim svojo mnenje u stvari. Odgovoril sem v tem smislu, da za sedaj vprašanje nc smatram kot aktualno in da se mi zdi popolnoma izključeno, da bi se imenovanje v kratko vršilo. Omenil sem nadalje, da bode mogoče vprašanje aktualno, ko se snide vnovič državni zbor, ker bode takrat vlada primorana se s strankami pogajati za vstop v vladno večino; mislim pa, da bode dejstvo, da smo ločeni v dva kluba gotovo ne vplivalo ugodno. Prosil sem konečno, da se mojo pismo smatra kolikor mogoče kot zaupno. Kakor sem iz notice v listu »Neue Freie Presse« raz-vidil, se jc moje pismo primeroma obširno objavilo in sicer ne popolnoma resnično. Poslal sem listu »Neue Freie Presse« popravek. To je vse, kar sem jaz storil v vprašanju imenovanja jugosl. ministra. Kake druge izjave nisem dal, tudi nobenega koraka nc storil, še menj pa lanciral to vprašanje v časnikih, ker smatram vsako javno razmotrivanje stvari kot škodljivo. Da bi jaz za vse na svetu rad minister postal, ni res, ampak je res, da nisem nikdar v političnem življenju zasledil svojih koristi. Z odličnim spoštovanjem Dr. Ploj državni poslanec. Gradec, 24. sept. 1907.« — G. dr. Ploj je torej zdaj prišel do istega prepričanja, kakor smo ga mi imeli izpočetka. Ce pa smatra vsako javno razmotrivanje tega vprašanja v listih kot stvari škodljivo, naj bi se bil od početka tega držal, kajti to priznava vendar sam, da je on dajal v nemške liste dotične notice. Radovedni smo, odkod jc imel »Narod« svoje članke in notice? G. dr. Ploj stoji za uredniško tajnostjo — zato lahko zdai piše, kar hoče. On priznava sploh samo to, kar so listi izrecno njemu pripisali. Zanimivo pa je. da se jc na zadnjo notico v »Slovencu«, ki ne imenuje nobenega imena, ampak pravi, da »Nekdo« še zdaj lancira v časniško morje novice o jugoslovanskem ministru oglasil dr. Ploj, češ. da ni on tisti »Nekdo dpred-sednika v 4. činovnem razredu. Zahteve železničarjev. Na velikem želez-uičarskem shodu v Libercili so sklenili zahtevati od izvrševalnega odbora, naj hitro vse pripravi za plačilni boj in naj se nc ustraši najhujših sredstev, če se ne ugodi železničarjem. Na shodu železničarjev v Libercili so pa izjavili, da bi ne pomagala niti mobilizacija železničarjev, ker bi tudi železničarji vojaki izpolnjevali le svojo dolžnost. — Iz kaznilnice pobegli zopet prijet. V Pulju so prijeli nekega Jožefa Knausa, rojenega v Ljubljani in pristojnega v Gradec, ki je pobegnil iz kaznilnice, kjer bi bil moral še 18 mesecev sedeti. Novice iz Postojne. Legar je ponehal. V bolnici so še trije bolniki v postelji, drugi že lahko vstanejo. Novih slučajev ni več. - V torek so maše val i tukaj trije gališki duhovniki. Vračali so se iz Jeruzalema ter so si ob tej priliki ogledali tudi našo jamo. Kavarniški uslužbenci in krščanski so-cialci. Pri volitvi v pomočniški odbor kavarniških uslužbencev so bili izvoljeni pristaši krščanskosocialne stranke, ki so dobili po 765 glasov. Nasprotniki so dobili le 56 glasov. Umrl jc v Barkovljah predsednik pevskega društva »Adrija« gosp. Evgenij Vodo-pivec. Prijeti tržaški tatovi. V Trstu so prijeli tatove, ki so ulomili v prodajalno želez-ninarske tvrdke Kramer & Sclnvarz in blagajno oropali, v zalogo oglja Santine vdove Linassi, v stanovanje g. Milana A\andiča, kateremu jc bilo ukradenih 500 kron in trgovino jestvin Josipa Štreklja. Aretiranci so kovač Josip Stradiot, mehanik Sini. Merkalj in trgovski agent Albert Ton t. Policija je napravila v hiši, kjer je stanoval Stradiot preiskavo in uspeh te je bil nepričakovan: našli so cel arzenal tatinskega orodja: neštevilo ključev in vetrihov, težak železen kavelj za nasilno odpiranje žabnic, železnih drogev, železnih cevi, svedrovih zobov, navaden sveder in — zloglasni tihi sveder. Električna razsvetljava v Zagrebu. Dne 5. oktobra bo Zagreb prvikrat električno razsvetljen. — Redek trtni plod. V Dubrovniku ie bil te dni v neki prodajalnici razstavljen zelo redek plod trte, in sicer 38 grozdov belega grozdja na eni rozgi trte, dolgi 1 meter 44 cm. Ta rozga z grozdjem vred ie tehtala 20 kg in 19 dkg. — Izgubil se je France Molj iz Trboj, ne Trbovelj, kakor se je včeraj pomotoma poročalo. K zadnjim vajam na Koroškem je vozil vojaško prtljago; a sc do danes šc ni vrnil. Nemara je fant storil nesrečno smrt. Bil je edini sin matere, ki je vdova, in posestnik lepe velike kmetije. Kaj mu pomaga, ker je bil suženj kralja alkohola! Štajerske nouice. š Slepo liberalstvo. Minoli teden je pisal »Slovenski Narod«, da je visela raz stolp stolne cerkve v Mariboru frankfurtarica. Mi smo se o tej zadevi informirali in zvedeli sledeče, kar zopet dokazuje, da liberalci lažejo in da je mariborski dopisnik »Naroda« grdo lagal. Stolp mariborske stolne cerkve popravlja sedaj cerkveni konkurenčni odbor, ki je v mestnih rokah in katerega predsednik je mestni svetovalec dr. Mally. Da odru in ua stolpu je bila razobešena frankfurtarica. Za to pa. more škof ravno toliko kakor liberalni suplent dr. Pivko. š Duhovnim svetovalcem jc imenovan profesor na mariborskem učiteljišču J. Vreze š Pri poučnem tečaju organistov v Mariboru je okolu 60 udeležencev. Včeraj je bil občni zbor »Podpornega društva organistov«. Po organizaciji in otvorenju je govoril posla nec dr. Anton Korošec. Navdušenje je bilo velikansko. Jutri, v četrtek, popoldne ob šti rih pred koncertom v baziliki — se vrši občni zbor Cecilijanskega društva za lavan tinsko škofijo. Želeti je mnogobrojne ude ležbe. š Liberalno delavsko organizacijo snuje v Mariboru zaupnik »Narodne stranke« gimnazijski suplent dr. Pivko. Minolo- nedeljo j. sklical v ta namen nekatere delavce v »Na rodni dom«. Navzoča sta bila tudi profesor dr. Poljanec in koncipijent dr. Rosine dr. Ser-nec. Dr. Pivko je nekaj pravil delavcem, ki so pa neverjetno zmajali z glavami, meneč, iz te moke nc bo kruha. Liberalizem se je povsod prestal in zdaj ga hoče dr. Pivko vpe Ijati med delavci, š Štajerski deželni zbor, 24. septembra 1907. Poslanec pl. Rokitansky utemeljuje svoj predlog o odkupu gozdnih in pašniških pravic na tujem svetu. Krščansko-socialni predlog dokazuje, da so se vsi naveličali čakanja Predlog se odkaže deželnemu kulturnemu od seku. Finančnemu odseku se nakaže dr. Sciia cherlov predlog za zvišanje izdatkov za.ubo ge v tuberkuloznem zdravilišču v Horgasu od 5000 na 15.000 kron. Deželnemu kulturnemu svetu se odkaže Klirzov predlog glede na omejitev uvoza ameriške rastlinske masti z visokimi davki. Resel ugovarja. Vinskemu kulturnemu svetu sc odkaže dr. Hrašovcev predlog o ustanovitvi vzornega vinskega vrta v Grižah. Zapisnikarjem sta izvoljena poslanca Sedlaczek in Kunz. O uspehu deželnih železnic od junija 1905 do konca decembra 1906 poroča dr. Kokoschinegg. Dežela prispeva vsako leto 320.000 kron. O nameravani progi Maribor-Wies se poroča, da še ni doslej stavbenega kapitala. Poslanec Wastiati napada deželni odbor, ki razdira in obenem pospešuje načrt. Poslanec dr. Linic je branil deželni odbor. Poslanec Hagenhofer predlaga, naj sc takoj oddajo dela za zgradbo proge Friedberg-Aspang in naj se izdelajo podrobni načrti za progo Dunaj-Hartberg-Gieisdorf. Poročevalčevi predlogi obveljajo, kakor tadi predlog poslanca Hagenhoferja. Odobri se Hagenhoferjev predlog, ki zahteva železniški program za Štajersko v sporazumu z okrajnimi zastopi, trgovsko in obrtno zbornico in s Kmetijsko družbo. Poslanec dr. Jurtela je interpeliral namestnika in deželni odbor, ker se ni dovolilo neko stavbeno dovoljenje v Ptuju. š Nov hotel zgorel. Iz Slatine pri Rogatcu poročajo: Bivši kavarnar v Zagrebu, g. Bauer, je letos tu postavil nov hotel, a ta še nedogotovljen mu je v nedeljo zgorel. Pripovedujejo: Dobil je nove matrace, a te niso sodile za dotične postelje, vsled tega jih je od-pošiljatelju vrnil. Delavci so menda bili kadilci, in jc tobak prišel med blago, da je začelo tleti ter ob polnoči vzplamtelo. š Zdravilišče v Rogaški Slatini je te dni razposlalo v svet izredno novico z naznanilom, da so z gosti prekoračili številko štiri tisoč. š Imenovanje. Vič. g. Janez Vreže, profesor veronauka na c. kr. moškem učiteljišču v Mariboru, je bil povodom blagoslovljenja in otvoritve novega učiteljišča imenovan za kn.-šk. duhovnega svetovalca. š Nadomestna volitev v ptujski okrajni zastop. Namesto umrlega člana Antona Korenjaka se vrši nadomestna volitev iz skupine kmečkih občin v ponedeljek, dne 30. septembra t. 1. ob 10. uri predpoludne v poslopju okrajnega glavarstva, v dvorani mestne hranilnice. š Shod »Kmečke zveze« v Ptuju v nedeljo, dne 22. t. m., v veliki dvorapi »Narodnega doma« se je vrlo dobro obnesel. Govorili so poslanci Roškar, Korošec, Pišek; ustanovil se je za ptujski okraj poseben pododbor, ki bo imel svoje zastopnike v vsaki fari in v vsaki vasi. š Graška univerza. Na graški univerzi se prične prvi semester 1907/8 dne 23. septembra. Čas za vpisovanje je do 8. oktobra. Kdor prosi oproščenja kolegnine, mora prositi pa že* do 1. oktobra. š Občinske volitve v Ptuju se bodo v kratkem vršile in sicer v tem-le redu: za 3. razred dne 26. septembra, za 2. razred dne 27. septembra in za 1. razred dne 28. septembra. Ptujčani, bi li ne bilo mogoče, da bi si priborili Slovenci vsaj eno odborniško mesto v novem občinskem svetu, ako stori vsak Slove-ncc svojo dolžnost? Sedanji občinski svet je napravil v zadnjih 12 letih'— 1,274.497 K 8 v dolga; dne I. januarja 1894 je znašal mestni dolg 185.647 K 50 v., dne 31. decembra 1906 pa 1,460.144 K 58 v. To da misliti! š Nameščen je bil 24. t. m. za stolnega dekana v Mariboru gosp. kanonik dr. Ivan Mlakar. š V mariborsko kaznilnico jc premeščen iz Kopra g. kontrolor Frančišek Barcal. š Graški jesenski semenj je bil zaključen minolo nedeljo. V materijalnem obziru sc jc semenj vrlo dobro obnesel. Z Gor. Štajerskega, s Koroškega in tudi z Dunaja so prihajali posebni vlaki, ki so prepeljali v Gradec na tisoče ljudi. Vseh obiskovalcev, ki so pia čali vstopnino na semenj, je bilo nad 300.000. Zanimive so bile razne strokovne razstave, posebno razstava goveje živine in domačih zajcev. š Samoumor roparskega morilca. V Pri-stovi je prosila pred nekaterimi dnevi trgovca Suppanza neka kmetica, da ji naj prečita in prestavi v slovenščino pismo njene hčere, ki je v Nemčiji. Pismo je bilo grozno. Izvajalo je, da jc učinil hčerin mož v Nemčiji roparski umor in da je nato pobegnil. Medlem, ko jc čital Suppanz pismo, je pa videl, da gre obdolženi roparski morilec po cesti. Suppanz ie šel za morilcem in je*o zadevi obvestil nekega orožnika, ki je takoj prijel moža. Medtem pa, ko je šel orožnik po sabljo v vojašnico, se je morilec usmrtil in se zgrudil mrtev v Suppanzovo naročje. š Streljanje iz revolverja. Dne 17. t. m. je streljal I7!etui Ignacij Plausteiner ob pol 12. uri ponoči na Antona in Jožefa Pišanca, ne da bi ju bil zadel. š Ukradena kobila. Posestniku Francu Kirbisu pri Št. Vrbami jc bila ukradena 12-letna kobila, vredna 400 K. š Meso v Gradcu bodo meseca oktobra prodajali po kakovosti kilogram po 156, 140, 124, 195. 130, 114 in 98 vinarjev. š Aretirali so v Mariboru 53-letnega Kon rada Petka iz Podgorce pri Ormožu ki je po-neverjal iu pobegnil v Maribor, kjer je bival pod napačnim imenom Franc Gollob. š Premeščena je iz Ptuja v Pulj 5. pionirska stotnija, ki. je zapustila Ptuj minuli petek. V soboto je došcl v Ptuj večji artiljc-rijski oddelek, ki so ga nastanili v Ptuju in v okolici. š Iz ljubezni do sestre ranjen. V soboto zvečer jc pretepal viuičar Jakob Šmigoc v Dvorjanah tako svojo ženo, da je klicala na pomoč. Klicanje jc čul ženin 21-Ietni brat Jožef Kristl, ki je letel sestri ira pomoč in se pričel prepirati s Šmigocom. Šmigoc jc pa popadcl Kristla, ga treščil ob tla. mu pokleknil na prsi in ga tako pretepel, da mu je zlomil desno roko. š Mariborsko kadetno šolo so slovesno otvorili v nedeljo 22. t. m. Tretji in četrti letnik kadetne šole ima letos vzporednice, ker so pridelili mariborski kadetni šoli gojence razpuščene kadetne šole v Trstu. š Cerkvenemu tatu Pichlerju, doma v mariborski okolici, ki je vlomil v dunajsko mariahilfsko in pa v gratvvcinsko cerkev, so prisodili v Gradcu osemletno težko ječo. UubllansKe nouice. lj Pevska skušnja »Ljubljane« je danes zvečer! lj Zahvala. Slov. gosp. in izobr. društvo za Trnovo in K rakovo se tem potom naj-iskrenejše zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem dobitkov, kakor tudi vsem, ki so počastili osebno našo veselico dne 22. t. m. ter pripomogli s tem do sijajnega uspeha. Odbor. lj Cliainovi kravati po Ljubljani so bili, kakor smo že omenili, včeraj pri vzklicni obravnavi pred deželnim sodiščem. Prvotna obsodba je nekoliko izpremenjena in je bil včeraj Ernst Cham obsojen na 10 kron, oziroma 24 ur zapora, Ludovik Stricelj ml. na 10 kron, oziroma 24 ur zapora, Mohar Jožef na 10 K, oziroma 24 ur zapora, Velepič Rudolf, ki se napram državni železnici dela, da ne more delati in radi tega dobiva od nje podporo, je bil obsojen radi pobijanja šip ua 20 kron, oziroma 48 ur zapora, Albert Feldstein je bil obsojen na 30 kron denarne globe, oziroma tri dni zapora. Pri ostalih obtožencih je ostalo pri prvotni razsodbi. lj »Narodov« odgovorili urednik je postal gospod Ante Beg. Gospod Rasto Pustoslem-šek je na čudovit način hitro izgubil pogum prenašati konsekvence Malovrhovega nami-gavanja. O tem se bo še govorilo! lj Mestni oče Kozak in pa gorenjski tujci. Da mestni oče Kozak rad kakšno izprego-vori v ljubljanskem občinskem svetu, je znano. In tudi včeraj seveda ni inogel molčati, ko je čul, da ugovarja izplačilu 2000 kronske podpore Zvezi za promet tujcev dr. Triller, tako lepo pesniško in daje lepe nauke »Zve-zinemu« predsedniku. Prekosil je poetično navdahnjenega dr. Trillerja s svojo duhovito opazko, da tujci v Ljubljani še župce ne pojejo. Oče Kozak pa včeraj ni imel prav, da je zabavljal tistim tujcem na Gorenjskem, ki ne pojejo «župce» v Ljubljani. Prav ni imel, ker grozi velika nevarnost, da se prime očeta Kozaka ime »oče župca«, in pa, da ga še kdo nc vpraša, koliko dobička jc imel »oče župca« pri tistem mesu, ki ga je pošiljal tem presnetim tujcem na Bledu. lj Poročil se je danes poslovodja g. Ri-liard Drischel z gospodično Marto Perhauz. — Prihodnji mesec se bo poročil mag. farm. g. Ernest Koželj z hišno posestnico g. Ano Turk. lj Ljubljančan morivec? Tržaška policija je 9. t. m. aretirala v Ljubljani rojenega Rudolfa Gačnika, katerega sumi umora kočija-žev Praznika in Mogoroviča. »Lavoratore« donaša precej trdne dokaze, da Gačnik, ki je baje nekoliko nor, umora ni kriv. lj Obstreljen je bil včeraj ponoči na Bledu tesar Jožef Potočnik. Iz gostilne ga je poklical črevljar Ivan Vidic iz Radovljice, s katerim sta si bila v sovraštvu. Vidic je takoj ustrelil na Potočnika in ga zadel v levo stran života. Potočnik je bil prepeljan v ljubljansko deželno bolnišnico. lj Plesalec v Zvezdi. Včeraj popoludne je priredila vojaška godba v Zvezdi promenadni koncert. To je tako navdušilo 53 let starega na Viču rojenega delavca Andreja Osredkarja iz Polhovega Gradca, da je tik pred godbo pričel izvajati različne plese in svoje indijan ske plesne vaje spremljal z divjim petjem. Policaj je napravil konec njegovemu veseljaštvu in ga povabil k Lavtarju, kjer je dobil nekaj brezplačnih zlatih naukov. li Obrtna pripravljalna in nadaljevalna šola v Ljubljani. Načelstvo deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani je na-prošeno opozoriti vse obstoječe obrtne zadruge in pa samostojne obrtnike v Ljubljani, da je c. kr ministrstvo za nauk in bogočastje z odlokom z dne 16. julija 1907 št. 7844 pritrdilo nameravani spojitvi obrtnih pripravljal nic z obrtno nadaljevalno šolo na c. kr. re alki. Vsled te spojitve, ki se ima s pričetkom šolskega leta 1907/8 izvršiti, sc bo vršilo vpi sovanje vseh obrtnih vajencev v šoli na realki, ki se potem porazdele po vsposobljenosti med obrtno nadaljevalnico in pa po stanovanju med tri z njo združene obrtno nadaljevalne tečaje. Obenem se načeltsva obrtnih zadrug v Ljubljani opozarja, da takoj ob pričetku šolskega leta, zadnji čas pa do 15 oktobra izroče mestnemu magistratu natančni seznam onih zadružnih vajencev, ki so šolskega pouka obvezni v svrho točne matrike obrtnih va jencev. Ij Poročil se je okrajni zdravnik v Kostanjevici g. dr. Bela Cešark z gdčno. Matildo Perovškovo. li Za kruhom. Predvčerajšnjim se je od peljalo z južnega kolodvora v Ameriko 170 Makedoncev, 180 Hrvatov, 25 Slovencev, 60 Črnogorcev in 50 Ogrov. Ij Izgubljene in najdene reči. Hlapec Šte- fan Verbič je našel ključ za kolesa. Posestnik Franc Velkovrh je našel zlat ščipalnik. — Neka dama .ie izgubila črno, usnjato denarnico, v kateri je imela bankovec za 20 K in nekaj drobiža. Delavka Antonija Fin-kova je izgubila 8 K denarja. — Neka dama je izgubila črn, svilnat solnčnik, vreden 10 K. Razne stvari. Ministrov brat — goljuf. V Nanuiru so zaprli brata italijanskega poljedelskega ministra Pagclla zaradi goljufije. Bil jc prej častnik, a je moral vsled nekega dvoboja izstopiti iz armade. Grofica Montignoso biva zdaj baje na Angleškem. Saški kralj jc naročil svojemu od- vetniku, naj poizveduje za njegovim otrokom. Odvetnik potuje že več časa. Iz Londona poročajo, da je grofica čakala v Londonu na porod. Draždanskiin dvornim krogom je ta govorica znana, a dvor in vlada nočeta zasledovati stvari, da se ne more očitati, češ, da špionirajo. kaj da dela grofica. Princesinja Pia Monika stanuje še vedno v Lago maggio-re. Saški kralj je baje sklenil, da z ozirom na zadržanje grofice Montignoso vzame še pred časom mlado princcsinjo na saški dvor in da je že vse pripravljeno za ta slučaj. Kralj je bil svoji bivši ženi še do zadnjega časa naklonjen, a zdaj se ne zanima več zanjo. Grofica dobi še nadalje vsako leto 36.000 mark, a mora brezpogojno izročiti malo hčerko saškemu dvoru. Če grofica tega ne stoji, ji vzamejo princesinjo po potrebi s silo. Če grofica izroči princesinjo, je dvor pripravljen, da ji da tudi večjo enokratno odpravnino. Popolno izključeno je pa. da se sestane grofica s svojimi otroci na saškem dvoru. »Berliner Lokal-anzeiger« objavlja razgovor s saškim hišnim ministrom, ki je izjavil, da saški dvor natančno ve, kje da stanuje princesinja Pia Monika, namreč v Italiji. Če se grofica Montignoso omoži, ji vzamejo princesinjo, kakor tudi, če se potrdi, da se je umaknila grofica iz drugih razlogov. Glasovirski učitelj Toseli, grofičin ljubimec, nima nobenega veselja, da se oženi in mu branijo tudi njegovi prijatelji, da se oženi z bivšo saško kraljico. Mrlič v cirkusu. Pred monakOvskimi porotniki se je pričela na osem dni določena razprava proti bivšemu 26-letnemu ravnatelju cirkusa Davidu Niederhoferju. -Obtožen je, da ie umoril trgovca Bernarda Hend-schela in ga pokopal v Bavaria cirkusu. O umoru smo že svojčas podrobno poročali. Obtožnico zastopa državni pravdnik Held. Zaslišanih bo 214 prič. Za vstopnice sc je vršila pravcata trgovina. Dasi so prepeljali obdolženca zgodaj zjutraj v zaprtem vozu, ga je sprejela pred justično palačo velika množica s klici: Pfuj! Sramota! Obtoženec jc oblečen zelo elegantno, se smehlja iti jc popolnoma miren. Izjavi, da ni kriv umora in da ni ponarejal menic in da je žrtev svojih nasprotnikov med artisti. Lastni brat ga je že ovadil zaradi krive prisege, ovaden jc bil že zaradi umora, požiga in tatvine na svoji nevesti, a vselej se je ustavila preiskava, ker ni bilo dokazov. Obtoženec pravi, da je nedolžen. Vedno jc imel smolo, da so ga zasledovali sovražniki z ovadbami. Tudi Hendschla ni umoril. Presenečen jc bil le za trenutek, ko so odkrili na mizi zakrito licndschelovo mrtvaško glavo, a se je takoj zopet okrepil. Izvedenec dr. Hoffmann izpove, da je bil Hend-schel ustreljen od spredaj in ne zahrbtno. Na predsednikovo vprašanje, kako sodi o izve-denčevi izjavi, jc Niederhofer skoinoiceval. Več prič izpove, da jc bil Hendschel dobre voljček, ki je bil rad v družbi artistov. Denar je nosil vedno pri sebi. Med daljšim zasliševanjem, kako da ie mogel trditi, da se Hendschel več ne povrne, izjavi obtoženec, da si je mislil, da se je Hendschel izselil. K glavni razpravi povabljeni reški trgovec Leopold Gross je naznanil monakovskeinu državnemu pravdništvu, da ne more k razpravi, ker ie bolan. Gross jc baie inkasiral ponarejene Niederhoferjeve menice. Grossu so brzojavili, naj pride z zdravnikom in naprosili reško oblast, da naj voliva na Grossa, da priča. Reška oblast je odgovorila, da Grossa ne more siliti k pričevanju. Telefonska In brzojavna porotna. ODLIČNA GOSTA NA DUNAJU. Dunaj, 25. septembra. Danes ob 6. uri 30 minut zjutraj se je pripeljal sem rumunski kralj, ob 7. uri 10 minut se ie pripeljal sem ruski zunanji minister Izvolskij, ki bo prihodnjo soboto sprejet od cesarja v avdijenci. ČEŠKA MINISTRA IN ČEŠKE STRANKE. Praga, 25. sept. Češka ministra Pa-cak in Fort sta imela včeraj zvečer posvetovanje z voditelji raznih čeških strank glede nagodbenega vprašanja. Posvetovala sta se tudi z zastopniki radikalne stranke. JUŽNI ŽELEZNIČARJI. Gradec, 25. septembra. Včeraj zvečer so uslužbenci južne železnice imeli tu shod ter so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo od generalnega ravnateljstwa južne železnice, da skliče tukaj odposlance delavstva južne železnice in ženskih uslužbenk, da se takoi razpravlja o zahtevah uslužbencev. GROFICA MONTIGNOSO. D u naj, 25. septembra. Do sedaj še ni nikakih pozitivnih obvestii, kje se nahaia grofica Montignoso. Splošno se sodi, da je na Angleškem ter da se ondi namerava poročiti z Tosellijem. PET LET JEČE. Trst. 25. sept. Tu je bil obsojen Italijan pomorščak Alojzij Zattoni iz Donade, ki se je na neki osemletni deklici nravno pregrešil, na pet let ječe in odgon iz Avstrije. ISTRSKA VOLIVNA REFORMA. Trst, 25. sept. »Lavoratore« ie kolikor-tollko zadovoljen z nacionalno razdelitvijo istrskih volivnih okrajev, ostro pa volivno reformo obsoja zaradi dejansko pluralnega načina volitve. KMEČKI UPOR. Bari, 25 sept. V okraju Bitonto v ba-rijski provinciji se kmečki upor nadaljuje. Vojaštvo je preprečilo napad na elektriško delavnico iu tramvajsko postajo. MAJOR I)REYFUSS. Prva domača slovenska pivovarna G. A ue rje vi h dedičev na i -— pripnrnfa »lav ipcno p nemil ohNnalvn In apnCtnvBnlm grnctilnlfmrjuM wn|« i w h m m m m ... 1ibt 150 5» ivo v sodelh In steklenic ali. RUSIJA V PERZIJI. Peterburg. 25. sept Vlada je od-poklicala ruskega poslanika v Teheranu, ker je pretil perzijski vladi zaradi nemirov v severni Perziji z rusko vojaško Intervencijo. STESELJ UIDE PROCESU? B e r o 11 n , 25. septembra. Semkaj ie dospel general Stesetj z rodbino. Steseli hoče vstopiti v sanatorij za srčne boleznf. FRANCOZI PORAŽENI? Pariz, 25. septembra. »Agence Laffan« poroča, da so bili Francoz! pred Casablanco poraženi. MULEY HAFID. London, 25. septembra. Baje se hoče sultan Mulcy Hafid združiti z upornimi rodovi proti Franciji. VELIKANSKA POVODENJ. M a i a g a , 25. septembra. Velikanska povodenj je v mestu in okolici napravila strašna opustošenja. Število žrtev je veliko. Dosedaj so iz vode izvlekli 19 utopljencev. Bati se je lakote. LAKOTA NA PORTORIKI. Berolin, 25. septembra. Vsled skrajno slabe letine je na Portorlkl silna beda. Mnogo ljudi umira lakote. lfeč spretnih stavbnih Ključarjev m mizarjev sprejme v stalno delo proti dobri plači tvrdka 2184 3-1 G. Tonnies, • 'avbeo podjetja v Ljubljani. Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevojte »Slovenca" na kolodvorih! Izjava. Podpisani Anton Repič v Zapu-žah, izjavljam s Jem, da sem dnč 6. maja 1907 g. Štefana Šel j a žalil brez povoda ter obžalujem in pre-klicujem vse neosnovane žal tve in obdolžitve, katere sem takrat izrekel, zahvaljujoč se obenem g. Šelju, da mi je odpustil kazen. Vipava 4. junija 1907. 2187 i-i Anton Repio. Izurjene g šivilje za slamnike za trajno, dobro plačano delo sprejme tovarna za damske slamnike Siegfrid Orn-stein, Dunaj 6, Theobald- gasse štev. i3. 2183 e-i ffi C. kr. inttndanca 3. voja. K St. 8357 I. 1907. Aviso zaradi zakupne oddale kruha in ovsa za v postajah Bruk na Muri St. Marein Leoben Judenburg Slov. Bistrica Strass Celje Ptuj Šmohor Št. Vid na Glini Volšperk Kotje Trbiž Malborget Rabi Bovec Tolmin Kanal Gradišče Ronki oo o o X) E •o O o -C •O a cd c3 x75 S > .2. o • *o — o X) (U IA a> > n C > ca t. ■O o 0) C a* X) T3 3 C o CL ■O O o X) o -a o C v > > o o bo n N ca N O _> iS? eo_ O > O B (U 'c* ca S C okrajnem glavarstvu v Brucku na Muri Leobnu vojaškem preskrbovališču v Mariboru Celju okrajnem glavarstvn v Ptuju Šmchorju Št.Vidu na Glini Volšperku občinskem uradu v Kotjem Trbižu Rablu Bovcu okrajn. glavarstvu v Tolminu občinskem uradu v Kanalu okrajn. glavarstvu v Gradišču občinskem uradu v Ronklju 5. 8. 10. 11. 12 15. 16. 17. 18. 18. 19. 21. 22. 0 e a e •o Za lo obravnavo veljavne pogoje obsegajo razglasi in zvezki poeojev, ki so na ogled pri zgoraj omenjenih obravnavalnih mestih in ki se dobivajo zastonj pri vojaških preskrbovališčih. 2176 V Gradcu, julija 1907. C. In kr. Infendanca 3. voja. Štev. 15. 2186 1-1 Na Razglas. deški meščanski šoli v Postojni se prične šolsko leto 1907/8 v torek, dne f. oktobra t. I. Vpisovanje v I. in II. razred bo 28., 29. in 30. septembra t.l. V I. razred se sprejmejo vsi tisti dečki, ki dokažejo s šolskim naznanilom, da so z zadostnim uspehom dovršili 5 šolsko leto (ni treba 5. razred) ljudske šole. — Za sprejem v II. razred je potrebna primerna starost in dokaz zadostne predizobrazbe. Ravnateljstvo deške meščan, šole v Postojni, dne 24. septembra 1907. peiuijonist~~* Učenec, cfor AA ioi nrimorna clit^Ho ali * star 44 let, Išče primerne službe ali tudi prevzame malo gostilno na račun. — Ponudbe prij. pod šifro 400 C. R. poste restante, Ljubljana. 2188 8— 2181 3-1 ki je dovršil vsaj dve srednji šoli, sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom pri M. Rant v Kranju. Žtev. 204/pr. Razpis. Na kirurgičnem oddelku deželne bolnice v Ljubljani je izpraznjena služba asistenta, s katero je zvezana letna plača 1600 K, 20 % draginjska doklada od temeljne plače ter pravica do 4 petletnic po 200 K. Asistent ne sme biti oženjen in mora na vsak način stanovati v bolnici, kjer bo imel eno sobo s prosto kurjavo in svečavo. Prosilci za to službo, ki se za zdaj odda le provizorično, morajo biti doktoiji vsega zdravilstva ter imajo dokazati, da so v kirurgiji izvežbani. S krstnim listom, z diplomo o doktoratu, z izpričevali o dozdanjem zdravniškem poslovanju in specijalni strokovni vsposobljenosti ter z dokazili v znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanju opremljene prošnje je predložiti do 20. oktobra 1907.1. podpisanemu deželnemu odboru. Deželni odbor kranjski, Ljubljana, 20. septembra 1907. 2185 3-1 : BH m 2178 1:6-1. :Ht m Trgovci z vinom! Ob priliki naročil ne pozabite na domačo tvrdko Bratje Lučif-Roki:: (Lissa) ki ima v zalogi ||ffi|fM ||fMH ter jih pošilja v svojih sodih najbolj sloveča VlAuU VlIlU na drobno in debelo počenši od 30 litrov naprej, po zmernih cenah, ne boječ se nikake kon- Naznani ViŠk! OpOl iU belO V SllO radi svoje dobrote in izbornosti ne potrebujeta nobenega priporočila, ker se priporočata sama, torej trgovci, požurite se I Odjemaloem na debelo dajemo popust. — § Vzorce na zahtevo brezplačno. — Za prist----nost naših vin jamčimo.---O Podružnica b v Spljetu. i Ljubljansko kreditna banka v Ljubljani, mm ue mite m i::: priporoča ppomese na Tiske srečke za žrebanje 1. oktobra h K 7-— glavni dobitek K 180.1000 sprejema vloge na knjiiioe in tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge do M\\ 0 -dnevzdiga po |2 0. Podružnica iv Celovcu, b Delniška glavnioai i i K 2.000.000. i i i Rezdrvnl fond i i i i K 200.000. i i i Občinski svet ljubljanski. * Ljubljana, 24. sept. Štlrldesetletnlca g. ravnatelja Armlča. Seji predseduje župan g. Ivan Hribar, ki predlaga, naj se podeli meščanstvo g. ravnatelju III. deške ljudske šole Leopoldu Armiču, ki praznuje 1. oktobra t. 1. štiridesetletnico, kar je učitelj. Se soglasno sprejme. Zalivala Lubeca, — Šubleev dopis. Zupan prečita dopis upokojenega dvornega svetnika Lubeca, ki se zahvaljuje za izkazano mu naklonjenost in podporo ob času, ko je načeljeval kranjskemu finančnemu ravnateljstvu. Nadalje prečita župan pismo ravnatelja Subica, ki se zahvaljuje za naklonjenost občinskih svetnikov in naznanja, da umakne svojo vlogo, s katero se je odpovedal mestu občinskega svetnika. Čitanje zapisnika zadnje seje. Zupan naznani, da zapisnik zadnje seje še ni dogotovljen, ker se je vršila zadnja seja šele pretekli torek. Ker še niso vsi sklenjeni sklepi izvršeni, se prečita zapisnik v prihodnji seji. Obljuba dveh novih meščanov. Zupanu nato sežeta v roko novoimeno-vana ljubljanska meščana gg. Josip Zupan, črevljarski mojster in g. Ivan Remžgar, kleparski mojster. Slednji se zahvali županu in občinskim svetnikom, ker so mu podelili meščanstvo. Stanovanjsko dovoljenje višji dekliški šoli. Sprejme se predlog občinskega svetnika pl. l'rnkoczyja in se dovoli stanovanjsko dovoljenje v novem poslopju višje dekliške šole, ki se otvori 4. oktobra letos. Nedostatki za izdana šolska izvestja. Poročevalec nadsvetnik g. Svetek predlaga, naj se pokrije nedostatek 1., II. in III. mestne deške in osemrazredne dekliške šole, ki je nastal pri izdanih šolskih izvestjih za leto 1906/7 in znaša pri I. mestni deški šoli K 38.90, pri II. 70.24 in pri III. K 34, pri dekliški osemrazrednici pa K 35.52. Obenem se naroča ravnateljstvom, da v bodoče ne smejo prekoračiti za to določene dotacije po 60 K. Zupan pripomni, da se izvestij le malo raz-peča, odkar je prepovedal, ne ve iz kakšnih razlogov, deželni šolski svet natisniti odlič-njake z debelimi črkami. Poročevalčeva predloga obveljata. Odklonjeno izplačilo 2000 K »Deželni zvezi za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. O prošnji »Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem« za izplačilo prispevka 2000 K, poroča nadsvetnik g. Svetek. »Zveza« prosi za izplačilo dovoljenih 2000 K, dasi še ni izdala reklamnega plakata, ker je imela veliko stroškov, osobito ob prihodu angleških časnikarjev. IJoročevalec predlaga, naj se predlog odkloni. »Zveza« ni izdala plakata in angleški časnikarji so se umaknili Ljubljani. Tudi v proračunu ni denarja za teh 2000 kron. Obč. svetnik pl. Trnkoczy: Ce bi bili dali tiskati plakat, bi bil denar tukaj. Samo plakati niso merodajni. Izdali bi zanje več kakor 2000 kron. Letos je bilo na Bledu toliko tujcev, da ni bilo več stanovanj. Ce se doseže uspeh, je glavna stvar. Dosegel se pa bo bolj z albumom, ki ga izdamo, kakor pa s plakatom. Zupan: Denarja res ni v proračunu. Dr. Triller ugovarja pl. Trnkoczyju. Obljubili smo svoj čas podporo za reklamne plakate, na katerih imej odlično mesto Ljubljana. Od gostov na Gorenjskem ni imela Ljubljana ničesar. Zeli, naj »Zveza« ne ignorira tako Ljubljane. Ce bo imela srce za Ljubljano, najde pri nas vedno odprto srce, odprte roke. Obč. svetnik pl. Trnkoczy: Na plakatih bi bile Ie štiri slike in bi imela Ljubljana eno, druge tri slike bi bile z Gorenjske. V album pa pridejo štiri slike. Večje vrednosti za dviganje prometa tujcev je album, kakor pa plakat. Obč. svetnik Kozak: Naj bi se obrnila Zveza na gorenjska mesta: Loko, Radovljico, Kranj. Ti imajo dobiček od tujcev, v Ljubljani pa še »župce« ne pojejo. Prošnja »Zveze« se odkloni. Poročilo finančnega odseka. Poroča nadsvetnik Svetek. Glede na dopis c. in kr. vojnega poveljstva v Gradcu o novem poslopju za nastanitev kadra 7. lovskega bataljona in avgmentacijskega skladišča za ta bataljon izjavi obč. svet, da je za stavbo, ako se zagotovi občini primerno jamstvo za obrestovanje naložene glavnice. Sprejme se ponudba Jvana Kneza o zamenjavi enega dela Ceste na Rudolfovo železnico poleg prejšnjega kolizejskega posestva. — Nov prostor za perice. Poroča podžupan dr. vitez Blei\Veis. Vprašanje je staro že osem let. Da se reši začasno, dokler nc pride kak podjetni človek, ki bo čistil dobro perilo s paro, predlaga, ker se podira dosedanja pericam namenjena lopa in je zato padla po pericah plačana pristojbina od 400 na 40 K: 0 Vzame naj se v najem kolarnica gospe Velkavrhove z zemljiščem v Komenskega ulici, kjer se je včasih spravljalo čreslo, za letno najemščino 600 K. 2. Kolarnica naj se razdeli v dva oddelka, spredaj za čisto, zadaj za umazano perilo. Tla naj se pokrijejo z gladkimi deskami in se prostor razsvetli z eno ali dvema električnima svetilkama. Napravi naj se stranišče. Nadzorstvo naj ima kak zanesljiv delavec, ki bo včasih tudi razkužil prostor. 3. Pristojbino izračunaj mestno knjigovodstvo. 4. Magistratu se naroča, da strogo nadzoruje perice, da ne bodo spravljale perila po hišah in da ga bodo shranjevale le v kolarnici. Predlogi obveljajo. Ponudba konjača Jorasa. Poroča podžupan. S 1. julijem 1907 je potekla pogodba s konjačem Matejem Jora-som, ki je dobival za svojo službo od mesta 1200 kron na leto. Konjač Joras je pripravljen podaljšati pogodbo za 10 let, a zahteva odškodnine 2400 K. Podražili so se hlapci. Uporablja svoje hleve. Magistrat nasvetuje, naj se ponudi Jorasu letna odškodnina 1800 kron in naj si nabavi Joras primeren voz za odvažanje crknjenih konj in pa mrhovine. Obvelja. Fizikalni aparati za mestno dekliška osem-razrednico. Ker ni navzoč ravnatelj Subic, poroča o tej točki g. ravnatelj občinski svetnik Dimnik. Na njegov predlog se dovoli mestni d«4ki. osemrazrednici pri sv. Jakobu za nabavo fizikalnih aparatov vsota 200 K. Št. jakobski stolp. Občinski svetnik Franchetti interpelira župana glede na razmere pri šentjakobskem zvoniku. Zupan: Zvonik nima razpok, pač pa se je nagnil. Glavni obok šentjakobske cerkve je počil, presbiterij je tudi razpokam Mestni stavbeni izvedenec je konstatoval, da se je nagnil stolp in da je ta potegnil za seboj tudi obok. Poročilo inženirja Prelovška sem odstopil deželni oblasti, ki je stavbena oblast. Komisije še ni bilo. Dan na to, ko sem poslal poročilo deželni vladi, je pa na razpoke opozorilo magistrat tudi cerkveno predstojništvo. Glavni vzrok razpok je zvonik, ker je potegnil za seboj cerkveni zid. Toda neposredno ni nevarnosti. Nesreča je, da sta se odpravila stara zvonika, ker je bila cerkev po moji sodbi lepša kakor zdaj, ko pači novi zvonik cerkev kakor kaka pest. Nesreča grozi le šentjakobskim davkoplačevalcem, da bodo morali morebiti zopet seči v žep, ko še nagnjeni stolp ni plačan. Svarim pred govoricami, ki razburjajo prebivalstvo, ker nevarnosti še ni nobene. Podžupan opozarja na nevarnost in škodo, ki bi jo imela občina, ki zida novo šentjakobsko župnišče, ako se sesede cerkev. Franchetti: Prosim župana, naj vpliva na to, da se ogled hitro vrši. Kakšna nevarnost bi bila, če pride kak potresni sunek. Zupan: Strah ima velike oči, a za zdaj ima prevelike. Prepričan sem, da ni nevarnosti, ker so si gg. vladni stavbeniki zasebno že gotovo ogledali razpoke in zvonik in bi bili gotovo odredili že ogled, ako bi pretila nevarnost. Zaključujem javno sejo. ioi Corso italiano po Beriltz-evem slstt mu, v 6 mesec, italijansko. Začetek zopet t. oktobra. Mesečna šolnina : a) za pouk .... K IO1— b5 za konverzacijo „ 7'— Prijave od 26. do 30. septembra: Čevlja; ski most, Urbanč-eva hiša Pod trančo št. 2, II. nadstr. Radi razdelitve učencev se prosi v njih lastnem interesu, da se pravočasno prijavijo. 2073 4—3 * * & * * * * * šolske potrebščine najcenejše in najboljše priporoča 2108 3 I. Toni, Ljubljana Sv. Petra cesta 31. Naročila po pošti n»jtočneje. * * B tt * * * & * * Vajenca sprejmem takoj! 2156 3-2 Rog Berthold fotografični zavod v Ljubljani Sodnijske ulice št. II. Lepo krava švicarske pasme, ki je imela tri teleta, je za 380 K na prodaj pri 2i67 3-2 Jakobu Škerlu Žužemberk. Vajenca m večja trgovina z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod it. 100 na upravnico .Slovenca' 1989 10-9 C. kr. oblastveno potrjeno 20to* n ucilišcc za Krojno risanje branja clesiR Ljubljana, »ari trg St. 28. e Dobi se tudi kroj po životnl meri. d Več pomočnikov in učencev za kleparsko obrt sprejme Franc Lončar, kleparski mojster, Sp. Šiška, št. 66. 2168 3-2 S 1. novembrom odda se na račun stara, vpeljana 2133 3-2 gostilna : : na deželi.:: Naslov pove iz prijaznosti upravništvo. Učenec pošten, zdrav in priden se sprejme v trgovino z mešanim blagom. 2150 5—4 Ivan Vidmar, Črni vrh nad Idrijo. OPEKO-ZIDAKE se dobi v poljubni množini 1863 20-3 v parni opekarni Jos. Lavre»čiča v Postojni. Cesarja Franca Jožefa I. ;ia bl\\lh šola in ieffii licti. Z1830 Naprodaj sta 12-11^^ križeva pota 7 eden 95 cm visok velja 65 gld., drugi 150 cm „ „ 200 „ pri Francu Tomunu, pozlatarju in podobarju v Ljubljani, Valvasorjev trg I. miHmfm»f??mi??i?ff??fTf(ff?i?fTH?im HatoIiSka Tiskarna priporoča ranomtM vi z i t n i o e v Ljubljani, Bleiweisova cesta. Novo poslopje. Šolsko leto 190718 se prične dne 4 oktobra s slovesno službo božjo. Za I. razred nanovo ustanovljenega liceja bode vpisovanje dne 27. septembra bd 9. do 12. ure dopoldne. Deklice, ki hočejo vstopiti, naj se osebno zglasijo v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstnim listom in zadnjim šolskim izpričevalom. Za sprejem se zahteva prvič, da so že dopolnile IO. leto, drugič, da napravijo sprejemno izkušnjo po določilih, ki veljajo za srednješolske učence slovenskih vzporednic. Sprejemna izkušnja bode 28. septembra ob 8. uri. Pri vpisovanju je plačati 4 K sprejemnine in 4 K prispevka za učila. Za I. letnik višje dekliške šole bode vpisovanje dne 28. in 30. septembra od 9. do 12. ure dopoldne. Oglasiti se je osebno v spremstvu roditeljev ali njili namestnikov ter izkazati z izpričevalom (šolskim naznanilom) za 8. razred ljudske, ozir. 3. razred meščanske šole in s krstnim listom o dopolnjenem 14. letu. Vplačati je 8 K sprejemnine in prispevka za učila. Za deklice, ki še nimajo dovolj šol, bode sprejemna izkušnja dne 30. septembra. Za II. in III. letnik se je osebno zglasiti dne 30. septembra ter plačati 4 K prispevka za učila. — Ponavljalni izpiti se morajo opraviti do dne 2. oktobra. Za pedagoški tečaj, namenjen izključno le absolventinjam višje dekliške šole, se je oglasiti dne 30. septembra dopoldne. V trgovski tečaj se bode vpisovalo dne I. oktobra od 9. —12. ure. Sprejemajo se v prvi vrsti absolventinje višje dekliške šole, v drugi pa tudi deklice z dovoljno šolsko izobrazbo, ako so dopolnile vsaj 16. leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za trgovske nauke. — Sprejemni izpit bode dne 2. oktobra. Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. V Ljubljani, dne 13. septembra 1907. 2107 3-3 Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole in dekliškega liceja. Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od IO. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON s s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s Danes v sredo nov spored. 2124 Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-: : žani ceni. b i m\ \ ......llllllllllllll................IIIIIIIIIIIII......lllllllllllllllllllll......I..........................IIIIIMIIIIIIIIII.....Illllllllllll..........................................1 ntolftkn Butara u Ljubljani [j je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela lj v komisijsko zalogo s Valvasor, Johann Weichard Freicherr von: Die Ehre des Herzogthums Krain. Laibach-Niirnberg 1689. 4 Bande. (Strani 54 + 7 +696, 836, 396+730, 612 + 74). Rudolfswerth 1877-79. Na razpolago je samo še 9 popolnih izvodov po K 80 —. Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po znižani ceni tudi posamno oddajo: Zvezek 11. Vsebina: Von den alten und altesten Ein\vohnern des Lan-des Crain. Von den alten Steinschriften und ausgegrabenen Mtintz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, wie auch Sitten und Gebrauchen in Crain. Von den Heiligen, Patriarchen, Bischčffen, Orden und Pfarren in Crain. Strani 836. K 12 -. Zvezek 111. Vsebina: Von der Regierung, Regiments - Wtirden und andern Ehren-Aemtern etc. in Crain. Von den Landesfiirsten und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, Markkten, SchlOs-sern und Klostern in Crain. Strani 396 + 730. K 20 —. Zvezek IV. Vsebina: Von denen so \voI Tilrkischen als Christlichen Oreutz-Oertern bey Crain. Von den Kriegs - Geschichten der Japydier und Carner vor Christi Oeburt. Von den Jahr-Geschichten in Crain nach Christi Geburt biss an die Oester-reichische Regierung. Register. Strani 612 + 74. K 8'-, Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev nepopolnih izvodov. Wolf»Cigale, Deutsch-slovenisches Wčrterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII+ 2012 strani. Znižana cena, broš. K 5'-, vez v '/> usnje K 10'—. Wolf - Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. XVI+ 883 +998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16 —, v '/» usnjatih vezavah K 22 —. Verhovec, I. Professor, Die wohllčbl. landesfiirstl. Haupt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J. 1745. — 213 strani. K 2'50. Izborno kulturno-zgodovinsko delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pisateljevi. Verhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —60. Vrhovec, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K— 60. — Der schvvabische Chronist Burghardt Zink und eine interessante Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. K--60. Sohumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain. 1. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana cena. K 250. — II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Z n i ža n a cena. K 250. Schumi, Fr., Archiv fiir Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3. VIII+338 strani. Znižana cena. K 250. — II. Band. Laibach 1884 u. 7. 111 + 393 strani. Znižana cena. K 250. Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (1.501 -800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8 —. — II. knjiga (1. 801—1000). Ljubljana, 1906. LXXXIV + 514 strani. K 10 —. Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12' — , vezano K 22"—. IMitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na Tirolskem. 1880. — K — 60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740—1780. -- 1881. K 140. Dalje priporočamo: Leposlovna knjižnica: 1. zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2-—, eleg. vez K 3' - . 11. zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20. IIL zvezek: Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40. IV. zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3'—, eleg. vez. K 4 20. Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 380, eleg. vez. K 5 —. '= Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani. LS K 2-—, eleg. vezan K 320. -§ Sašelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada i. Ljub-5 Ijana, 1906. Vili + 332 strani. K 2 -. Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz Sirila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjigotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem antikvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antikvarijatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal s 1. oktobrom t. 1. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo pred tem dnevom, si zobeležimo. Katoliška Bukvama v Ljubljani« L ..............llMMIfirilllll llllltllllf 41HIIIIIIIIIII IIIIIIMtlllltllllllllllllllllllllllllltllUMIIIIIIIIIIfllMlIllItlltllllllllHIlHIlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIDIIlF J ii 1 ii i« m Katoliška bukvama v Ljubljani (poleg stolne cerkve) si usoja naznaniti, da je svoje prodajalniške prostore zelo razširila, krasno uredila in ima tudi 1985 10-f vse šole v najnovejših apro-biranih izdajah vedno v zalogi. Na razpolago ima tudi razne učne pripomočke, n. pr. Sohulmann-ove in Freund-ove dobre prestave in izvrstne praparaoije za latinske in grške klaaikna (Cicero, Livij, Ovid, Salust; Herodot, Homer, Ksenofont i. dr.) Dobe se vsi deli, ki se jemljejo v šoli, tudi v posameznih zvezkih po 60 vin.; dobrodošli bodo posebno peto-, šesto-' in sedmošolcem. Največja zaloga ur, verižic, prstanov in uhanov z bri-ljanti itd Kdor hoče imeti trpežno in dobro idočo uro naj kupi samo znamko „Union". uinr in trgovec 2084 4 u Ljubljani, Prešernove ulice. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Naprodaj je lepo arondirano posestvo na Sfočji tiR cKrope na SorenjsRem. cPosestvo oBstoji iz njiv, travniRov in doBro zarašceniR gozdov, redi se taRRo S—% glav goveje živine. Poslopja so v doBrem stanu, kupnina 10.000 Rron se taRRo plača v oBroRiR. Natančnejša pojasnita daje lastniR 2148 3-3 *3clorijan Pretnar Sg. IDoBrava štev. 1, p. &odnart, SorenjsRo. H*« Ilo noti! \j£Mr££££rAV£"£W££XKW££T££'M n Mm maa Nekaj novega za k prešičerejce! g Jako fina 1946 8 ^ krma za pitanje N mm prašičev «•» K se dobi v vrečah po 50 kg & 9 50 K pri ^ Pavlu Sedeju, valjčni mlin ^ Javornik, Gorenjsko. ^ XRixxnxxxxxxxi