Leto LXVIII Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v petek, dne 31. maja 1940 Stev. 122 ai Cena 2 din Naročnina meieču« 25 Din, za inozem-»tro 40 Din — ne-deijaka izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ni. 6/111 SEOVENEC telefoni nredništva tn oprave: «0-01. 40-02. 40-03, 40-0«, 40-0» — Izhaja vaalt daa zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račon. Ljubljana številka 10.6)0 in 10.349 sa inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6, Položaj na Sredozemskem morlu Svet, ki računa z možnostjo, da bi se udeležila evropske vojne tudi Italija, ki zaradi svojega položaja kot sredozemska velesila stavlja gotove zahteve na Anglijo in Francijo, ki imata v Sredozemskem morju prvenstven položaj, se seveda zanima, kakšne so strateške možnosti, s katerimi razpolagata na tem morju obe stranki. Za Anglijo je važno Sredozemsko morje v vsej svoji dolžini, ker pomeni najvažnejšo pot britskega imperija ne samo do Indije, ampak danes tudi do njenih ležišč nafte v Iraku, ki so poleg ruskih najbogatejša v tem delu sveta in jih po pogodbi z Irakom izkorišča skoraj izključno Anglija. Francija potrebuje na tem morju močnih oporišč zato, ker jo v zapadnem delu Sredozemskega morja vežejo z njenimi severno - afriškimi kolonijami, na vzhodnem pa z njenimi kolonijami ob Rdečem morju in v Indokini. Nič manjši pa ni interes Italije na tem, kdo je gospodar na Sredozemskem morju, ki se Italiji lahko zapre tako pri Gibraltarju, kakor pri Port Saidu in na katerem ima poleg svojih otokov tudi še Dvanajsterootočje, ki je svojčas pripadalo Turčiji. Vrhlega je po tem morju zvezana Italija s svojo afriško provincijo Libijo, kakor je po Sueškem kanalu vezana z Abesinijo. Svojčas je bila najmočnejša oporna točka Anglije na Sredozemskem morju otok Malta, ki je nekako na sredini med Gibraltarjem in Sueškim prekopom, obenem pa leži na poli od Sicilije do Libije. Glavno mesto Valetta ima eno najboljših pristanišč s petimi rokavi, v katerih je vsako brodovje dobro zavarovano. Seveda ima danes tudi veliko vojno letališče in podzemska skladišča nafte. Sedanja vojna pa je pokazala, da je letalo pred in nad bojno ladjo in zato je Malta izgubila veliko na svoji strateški moči, tako da je danes, ko je Sredozemsko morje na tem, da bi postalo vojno pozorišče, Anglija zbrala skoraj vse svoje sredozemsko brodovje, ki je bilo v teku celih 140 let zasidrano vedno na Malti, v Aleksandriji, saj bi italijanska letala iz Sicilije dosegla Malto že v 20 minutah. Gibraltarska skala je bila svojčas neza-vzetna trdnjava, ki so jo trikrat zaman skušali Angležem iztrgati. V naši dobi je trdnjava zastarela, Angleži so jo pa v zadnjih dveh desetletjih modernizirali. Skladišča streliva, v skalo vzidane vojašnice za 40.000 mož ter neobračljivi topovi, ki so še po starem sistemu nameščeni v tako imenovanih kazematah, kakor tudi pristanišče so dobro zavarovani. Veliko število protiletalskih topov in drugi težki topovi na grebenu skale v premikajočih se oklopnih stolpih pa na drugih točkah so pa seveda, ker se morajo obračati na prostem, izpostavljeni napadom letalskih bomb, ki morejo zadeti tudi pristanišče. Vprašanje je tudi, ali je mogoče 13 km široko ožino tako zapreti za podmornice, da bi ne mogla nobena skozi. Gibraltar pa bi bil ogrožen tudi s kopnega, če bi stal sovražnik tudi na drugi strani tako imenovane Lineje, ki tvori mejo s špansko celino. Sueški kanal je danes na obeh kopnih straneh dobro zastražen po angleških in egiptovskih četah, predvsem s protiletalskimi topovi. Vendar pa je prekop najbolj ranljiva točka angleške imperialne poti, ker tu ena sama potopljena ladja zamaši kanal za dolgo časa. Zelo dobro zavarovano je pristanišče Aleksandrija, največ vreden pa je danes za Anglijo v tem vzhodnem delu Sredozemskega morja otok Ciper, ki so ga Angleži v zadnjih letih močno utrdili ter straži dohod ne samo do ležišč nafte v Iraku, ampak tudi Sueški prekop. V Cipru imajo Angleži letalske baze na prostem in v podzemskih hangarjih ter seveda tudi bazo za bojne ladje, predvsem pa za podmornice, kar velja enako za Aleksandrijo. Grki se boje, da ne bi, ako bi na tem predelu res izbruhnila vojna, ena izmed obeh strank skušala zasesti Kreto, ki ravno tako, kakor Ciper na desnem boku, ogroža Dvanajsterootočje na levem. Italiji sta pa danes napoli še dve važni točki, ki delita Sredozemsko morje v zapadni in vzhodni del, namreč Korzika in T u n i s, ki sta v posesti Francozov. Korzika, ki so jo Francozi leta 1769 kupili od genovske republike, predstavlja danes za Francijo največjo in najodličnejšo bazo za letala. V Asprettu v zalivu Aiaccio je letališko pristanišče s številnimi in velikimi lopami. Od tu je za letala do Sardinije 15, do Toscane 84, do Genove 150 in do Milana na eni ter Rima na drugi strani 200 km. Seveda imajo italijanska letala ravno toliko do Korzike oziroma do Marseilla. Potem je Tunis, ki ga je Francija zasedla leta 1881, ko je prehitela Italijo, ki je prišla prepozno. V Tunisu je eno najboljših vojnih pristanišč Sredozemskega morja, Bizerta, ki je izvrstno zavarovano po prirodi in danes silno utrjeno. Ta točka je danes važna za Francijo predvsem zato, ker pritiska na Sicilijo in na Libijo, hkrati pa mora Francija to točko držati, da ji ne bi kdo zaprl poti v Madagaskar in Indo-kino pa v Sirijo. Italijo pa je seveda skrb za Libijo. Libijo je Italija vojaško dobro organizirala, tako da lamošnje italijanske kopne in zračne sile zelo ogrožajo tako Tunis, kakor Egipt. Preprežena je s širokimi avtocestami za motorizirane kolone in tanke in ima razen velikih zalog nafte in streliva tudi svoje trdnjavske črte; vsa dežela pa je eno samo letališče. Seveda sta se Francija in Egipt ravno tako močno zavarovale. Najbolj napoti je danes tako Angliji kakor Franciji italijansko otočje, ki sestoji iz treh malih otokov Pantelleria, Linos in Lampeduza. To otočje leži na najožjem mestu med Sicilijo in Bizerto ter pristaniščem Tunis. Nihče ne ve, koliko sil ima tam Italija na razpolago. Na vsak način je na Pantelleriji zgrajeno pristanišče z zalogami streliva in nafte, potem ležko topništvo in letališča. Zanimivo je, da je Mussolini tukaj zgradil celo mesto 1200 hiš, v katerem prebivajo izključno sami letalci. Veliko je tu zasidranih podmornic, katerih ima baje Italija od vseh velesil največ. Naloge tega otočja si Italija zamišlja tako, da tam lahko odreže vzhodni del Sredozemskega morja od zapadnega. Zelo važna, pa tudi zelo ranljiva strateška točka Italije v vzhodnem delu je Dvanajsterootočje. Na otoku R o d o s u je danes največje italijansko vojno pristanišče in letališče izven Italije. Leros ie prav tako letališče in letalsko oporišče, tudi Astropalija in Maltazena sta oporišči za vojne ladje. Vsako ugibanje, katera stranka razpolaga z močnejšimi 0D0rišči na Sredozemskem morju in Bitka za umik ob Rokavu Angleška in francoska armada, ki sta obkoljeni, se hočeta prebiti do obale in pokrajino poplaviti - Nemška poročila govore o silnih letalskih napadih na prevozne ladje Nemška porožila Nemško vojno poročilo Berlin, 30. majnika. t. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva se glasi: / • • Velika bitka v Flandriji in v pokrajini Arteis (v severni Franciji) se bliža koncu, ki bo pomenil uničenje angleške in francoske armade, ki se na leh_ prostorih bojujeta. Od včeraj naprej se je angleška armada razkrojila. Zbežala je proti morju in pustila za seboj ves vojni material. S plavanjem in v malih čolnih se hoče sovražnik rešiti na angleške ladje, ki čakajo zunaj pristanišča. Že snoči smo v posebnem poročilu objavili, da ,je nemško letalstvo te sovražne ladje napadlo in je ta napad imel strašen učinek. Nad 60 ladij smo zadeli^ z bombami. Razen tega smo potopili tri sovražne vojne ladje, 16 prevoznih ladij ter še mnogo vojnih čolnov. Naša letala in protiletalski topovi na naših rušilcih so sestrelili 68 sovražnih letal, ki so krila beg sovražnika. Južno od črte Poperinghe—Cassel so naše armade, ki napadajo od vzhoda, juga in zahoda, že trčile druga ob drugo in so sovražnika podelile v male obkoljene edinice. Na južni fronti na reki Somme je bil sovražni napad z oklopnimi edinicami od naših čet odbit. Južno in južnozahodno od Amiensa smo bombardirali sovražna zbiranja jx> gozdovih. Skupne sovražnikove izgube v zraku znašajo včerajšnji dan 89 letal, od katerih jih je bilo (58 sestreljenih, ostala pa uničena na tleh. Pogrešamo pa 17 lastnih letal. Berlin, 30. maja. b. Vrhovno nemško poveljstvo je izdalo danes opoldne izredno vojno poročilo, v katerem trdi, da sta dve močni nemški letalski skupini pod poveljstvom generala Grauerja in Richtenhofna včeraj izvršili hude in koncentrične napade na zavezniško vojno in transportno brodovje v lukah Dunkerque in Ostende. Napad je bil izvršen takoj nato, ko so Nemci dobili obvestilo, da se na veliko število transportnih ladij vkrcavajo angleške čete. Pri reševanju angleške in zavezniške vojske je sodelovalo nad 60 ladij, od tega tri vojne, veliko število transportnih in manjših ladij. Nekatere transportne ladje so imele po 15.000 ton. 31 ladij je bilo hudo poškodovanih ali zažganih, nekaj se jih je pa potopilo. Brane v luki Dunkerque so bile porušene od silovitih eksplozij bomb, tako da je sedaj vsak promet nemogoč. Pri tem napadu so nemška letala sestrelila tudi 68 sovražnih lovskih letal, ki so hotela ovirati nalogo nemškega zračnega brodovja. Do 60 letal dnevno Pogosto se razpravlja v industrijskih in vojaških krogih o proizvajalni zmožnosti nemške industrije. Nemška propaganda je že večkrat navedla številke, ki naj bi pokazale nenadkriljivost nemškega orožja v zraku. Nasprotno pa nemški vojaški krogi v svojih spisih navajajo številke, ki so očividno mnogo prenizke. Malo pred izbruhom sedanje vojne so dobro poučeni italijanski krogi navajali, da Nemčija dnevno dogradi 20 letal, da pa nemške tovarne morejo biti že v nekaj dneh tako preurejene, da dnevno proizvodnjo povečajo na 60 letal. Nobenega dvoma ni, da je nemška letalska proizvodnja izredno mogočna, da se pa mora tudi ona boriti z raznimi težkočami. Že Američan Leviš Johnson je 1938 pisal, da nemški program in pa dejanska izdelava letal nista povsem v soglasju. Johnson trdi, da so Nemci v prvih šestih mesecih 1937 leta izdelali 720 letal, v načrtu pa je bilo 3754 letal. Toda od takrat se je proizvodnja neprimerno dvignila H koncu 1935 leta je bilo v Nemčiji 28—30 tovarn za letala in 15 tovarn za letalske stroje. Te tovarne razpolagajo s 110 obratnimi zgradbami V začetku vojne so Nemci zgradili še več novih tovarn, zlasti znane velike tovarne pri Falerslebnu, kjer so prej bile tovarne za avtomobile. Organizacija v nemških tovarnah je izredno dobra. V Junkersovih tovarnah v Dessau izdelajo dnevno vsaj 36 letal. Pri tem se je pokazalo, da je nadomestni material, ki ga zlasti Nemci uporabljajo, često celo odpornejši in bolj uporaben, kakor pa prvotni naravni proizvodi. V letalski industriji je pred sedanjo vojno Nemčija zaposlovala okrog pol milijona delavcev in delavk, po izbruhu vojne se je to število izredno povečalo. Po mnogih tovarnah je do dve tretjini delavk. Na splošno računajo, da je v Nemčiji v industriji zaposlenih 20 milijonov delavcev in delavk. Za izdelavo 10.000 letal pa je treba po nemškem računu okrog 2 milijona delavnih sil. Kako težka vprašanja čakajo še rešitve, je povedal admiral Rader, češ: »Zavedamo se, da še nimamo dovolj delavnih sil. da bi vse to izgotovili, kar je domovini za zmago potrebno.« Poročila zaveznikov Francoska poročila ^■■MnaaMHMBaaaBanMBaHaHaaH Francosko vojno poročilo Pariz, 30. maja. AA. Havas: Snočnje poročilo francoskega vrhovnega poveljstva se gla6i: Angleške in francoske čete, ki se bore na severu, 6e drže z junaštvom, dostojnim njihove tradicije v tej izredno veliki bitki. Že čez 15 dni se zavezniške čete, popolnoma odrezane od glavnega dela zavezniške vojske, borijo. Napadane z bočne strani, z vzhoda in zahoda, se bore za vsako ped zemlje ter napadajo z odločnostjo in junaštvom. Medtem ko 60 se naše čete vzhodno od Osten-d e borile z vso hrabrostjo, je zavezniška vojska, ki je bila pod neficsrednim poveljništvem kralja Leopolda in ki je branila položaj na reki S c h e 1 -d e (Escaut) in severno od Ostenda, dobila od kralja povelje, naj takoj preneha s sovražnostmi. Na ta način je odprla pot proti Ypresu in D u n -k e r q u e. Zavezniške čete pod poveljništvom generala Blancharda in generala Gor t a so prišle tako v še težji položaj. Navzlic temu kažejo čete v teh usodnih časih nezlomljivo voljo do zmage ter se z vsemi silami trudijo priti do obale kljub najsrditejšim borbam. —- Francoska mornarica, ki brani pristanišča v Rokavekem prelivu ter prometne zveze, jih podpira z vsemi svojimi silami. Francoska mornarica pod poveljništvom admirala Abriala skrbi za preskrbo teh čet. Sodelovanje letalstva in pomorskih sil je odlično. Na odseku ob reki Somme je odločen napad naših čet omogočil popolnoma uničiti mo6t, ki ga je bil zavzel sovražnik. Ob tej priliki smo ujeli več sto nemških vojakov. Na ostalem delu bojišča ni nič pomembnejšega. Službena pojasnila k položaju severne armade Pariz, 30. maja. A A. Reuter: Neki poučen zastopnik vojske je izjavil, da skušajo Nemci v Flandriji v glavnem presekati na dvoje zavezniške ar- položaj katere je ugodnejši, bi bilo danes popolnoma jalovo, saj vemo, kakšna presenečenja je prinesla evropska vojna že do sedaj. Pripomniti bi bilo Ireba samo, da je Italija z zasedbo Albanije sebi zasigurala Jadransko morje, oziroma lahko zapre hermelično dohod vanj. Morda leži ravno v tem dejstvu najbolj nevarni moment, ki bi mogel tudi proti lastni volji prisiliti še druge sile, da se znajdejo v vojnem vrtincu, ker posebno Grčija in Turčija ležita čisto blizu točk, iz katerih bi se mogel razširili požar v nepredvidene strani. Zato je velevažnega pomena, kako se bodo orientirale zlasti jugovzhodne države z Rusijo vred, da bi moglo ostati bojno pozorišče na Sredozemskem morju omejeno na naravnost prizadete tri velesile. made z zavzetjem znamenite holirske črte, ki 6e razteza med Casselom in Ypresom ter loči lillsko pokrajino ,jev V teh bojih zastavljajo francosko-angleške čete najvišje napore proti močnejšemu sovražniku. A tudi moč zaveznikov so jc povečala. Nato govori vojaški strokovnjak o ogromnih motoriziranih silah, ki sc udeležujejo teh bojev, in pravi, da nastopa v teh bojih najmanj 2(K)0 tankov in najmanj 2000 letal na strani zaveznikov. Vojaški strokovnjak misli, da so nemške izgube v teh bojih ogromne in da so zdaj sile v glavnem izenačene. Nato piše vojaški strokovnjak o visokih vrlinah poveljnika zavezniških čet generala Blancharda. London, 30. maja. AA. Reuter. Srditi boji v Flandriji. izjavljajo v |wučenih krogih v Londonu. so dobili takšno obliko, da je nemogoče vsako uro posebej vedeti, kje stoje vse zavezniške armade in katere dele fronte drže francoske čete in katere britanski ekspedicijski armadni zbor. Poudarjajo, da glavna 0|X>rišča angleško armade niso v pristaniščih ob Rokavskom prelivu in ila zato angleški oddelki niso izgubili znatnih količin vojnega materijala. ker njihova glavna skladišča niso v nemških rokah. V Flandriji nadaljujejo angleško in francoske čete svoj herojski boj z ramo ob rami. Glede ostale fronte izjavljajo, da zavezniki čistijo teren, toda tc operacije niso posebno pomembne. Drugače ni znano o nočnem večjem napadu ne z ene nc z druge strani. Angleška armada se srdito bori za hodnik do pristanišča London, 20. majnika. t. Reuter, Dunkerque, njegovo pristanišče in zaledje so poslali neke vrste dolg hodnik, po katerem se zavezni- (Nadaljevanje na 2. strani) Zemun, "0. maja. AA. Vremenska napoved za 51. maj: V vsej naši kraljevini se Ivi iirecej pooblačilo. Tu pa tam dež ali nevihte. Veter iz-premenljive jakosti v glavnem jugo/ahodne in zahodne smeri Toplota i>o padla. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno i krajevnimi padavinami, hladno (Nadaljevanje s 1. strani) ikc čete umikajo in ob katerem divja najhujši dvoboj, ki si ga je moči misliti. Zavezniki stojijo na dveh straneh tega hodnika, na južni strani od Gravelinesa do Cassela, na severni strani od Nieuporla ob obali pa do Ypresa. Angleške čete, ki jim poveljuje general Gort, nosijo glavno težo tega boja, kjer si Nemci prizadevajo, da bi prodrli s tem, da bi zavzeli flandrsko hribovje, ki je dobilo svoje slavno ime že v času zadnji svetovne vojne. Tudi nemški napad južno ocl Burgesa v smeri proti Dunkerqueu je zadel na hud odpor angleške obrambe, ki se oklepa reke Yser. Angleške tete s sorazmerno malimi silami uspešno branijo obrambno črto, Ici jo je belgijski kralj Leopold zapustil, češ, da jih s svojo armado ne more več braniti, z .armado, ki je štela celih IS divizij. Delovan|e angleškega letalstva London, 30. maja. AA. Keuter. Letalsko ministrstvo poroča: Angleška bojna letala so včeraj večkrat trčila ob večje skupine sovražnih letal, ki operirajo na francosko-belgijski obali. Kljub temu, da so sovražne bombnike spremljala lovska letala, so Jih naša letala uspešno napadla. Včeraj smo zbili o-sovražnih letal, med njimi 25 bombnikov razen te«a pa poškodovali 17 bombnikov. 10 naših letal se ni vrnilo, toda nekemu pilodii se je posrečilo vrniti se v oporišče, čeprav je bil nevarno ranjen. Naša pomorska letala so napadla vodnoletalsko oporišče sovražnika na nizozemski obali in razdejala več lop ter uničila neikaj sovražnih letal. Pno sovražno letalo smo zbili. Neko naše ogledno letalo je bombardiralo pri Bergenu na Norveškem neko ladjo za oskrbovanje. Na ladji je nastal ogenj. Ponoči so naši bombniki pomagali zavezniškim silam na kopnem. . Angleško letalstvo je napravilo najslavnejše dejanje od začetka vojne s tem, da je uničilo mostove na Meusi. Šef generalnega štaba generala Weyganda, general Georges, je poslal angleškim letalcem tole enostavno zahvalno izjavo: Gospodje, zahvaljujem se vam. .... , Angleško letalstvo je zbilo pri Maastnehtu več mostov, čez katere so Nemci vozili oklopne enote, corivo, municijo in čete. Posebno en most je nemško protiletalsko topništvo branilo na vse možne načine. Nemška lovska letala so stalno patrolirala nad mostom. Angleški bombniki so napadli osemkrat. Obale Meuse so bile že opustošene zaradi ogromnih eksplozij. Šlevilna sovražna lovska letala so bila zbita, številne sovražne baterije so bile uničene. Toda navzlic temu ni bil omenjeni most direktno zadet, tako da je sovražnik še naprej lahko vozil čete in material čez most. Poveljnik angleškega letalstva je zbral v svojem štabu letalce ter naglasil, da mora bili most porušen. Pozval je, naj se letalci javijo za to nalogo prostovoljno. Toda vsi so se prijavili kot en mož. S kocko so nato določili štiri posadke, ki so šle takoj na delo. Spremljala so jih lovska letala. Medtem ko so se angleška lovska letala borila s sovražnimi lovci, so angleški bombniki izvedli napad na most. Od angleških letalcev se je vrnil samo en mož, toda most pri Maastrichtu je bil uničen. Bitka na obal! London, 30. maja. t. Renter. Informacijsko ministrstvo poroča, da so se morale zaradi nemškega pritiska angleške in francoske armade na severu umakniti do obale, kjer je sedaj strašna bitka. Angleške čete so izvedle umik z veliko drznostjo in spretnostjo. Čete, ki v bitki niso udeležene, so bile odpeljane s pomočjo pomorskih sil. Mnogo čet je bilo že prepeljanih v Anglijo. Letalstvo je v veliki meri pripomoglo k tem uspehom. V teku današnjega dne je letalstvo sestrelilo 70 sovraž. letal, ninogo jih je bilo poškodovanih. Samo en oddelek naših »mrtvih letalcev« je uničil 35 sovražnih letal brez lastnih izgub. Angleške čete sodelujejo s francoskimi tudi na fronti na reki Somme. Nekateri višji častniki belgijske armade so odklonili, da bi se pokorili povelju belgijskega kralja, in skupno s svojimi četami niso položili orožja. Angleži zanikajo, da bi bombardirali nevojaške naprave London, 30. maja. AA. Reuter. V zvezi z izjavo nemške uradne agencije, da bombardirajo angleška letala nevojaške zgradbe, je dobila agencija Reuter uradno obvestilo, da se angleška vlada še vedno drži svoje politike, kakršno je očrtalo 10. maja zunanje ministrstvo. Pri tej priliki je angleška vlada jasno izjavila, da tudi v bodočnosti nima namena bombardirati nevojaških zgradb, pa naj bo nemška politika kakršna koli. Govori angleških ministrov London, 20. majnika. t. Reuter. Na časnikarskem kosilu sta govorila ministra Duff-Coo-p e r in II u g h D a 11 o n. Prvi je dejal, da nemškega kanclerja sedaj ne bodo vabili več na nobeno konferenco. Zavezniki bodo diktirali mir brez njega. Minister Dalton, ki vodi gospodarsko ministrstvo, pa je dejal, da bo angleški imperij to borbo izvojeval zmagoslavno. Angleški narod se je sedaj tudi duševno pripravil na vsako žrtev, razen na to, da bo poražen. Te besede angleški besednjak ne pozna. Oni, ki mislijo, da je mogoče uničiti vse sile sodobne kulture, se motijo. Čeprav danes razgled ni dober, pa ne bo treba več dolgo čakati, ko bodo naše naix>vedi imele svojo osnovo tudi v dejstvih * Ottawa. 30. maja. b. Poročajo, da se bo vdova bivšega avstrijskega kanclerja dr Dollfussa z otroci naselila v Ottavvi. Ga. Dollfussova je sedaj živela v Švici. Položaj na bojiičih v Belgiji in severni Franciji se od včeraj do danes ni bistveno spremenil. Glavni boji so pri Dunkerque, kjer se angleška armada med hudimi boji vkrcava za umik y Anglijo, V Ameriki nove milijarde za lastno oborožitev Vedno več letal in pilotov tudi za Evropo TVashington, BO. maja. AA. Havas: Predsednik Roosevelt, ki je imel v Beli hiši konferenco s predsednikom Fedesal-Reserve-Boardom Axelom, bo v kratkem jx>slal kongresu memorandum, v katerem Ik> zahteval nove kredite za vojsko v znesku do ene milijarde dolarjev (55 milijard din). Ta znesek se bo ujiorabil za nabavo tankov, letal in drugega motoriziranega materiala. Tukajšnji vojni krogi naglašajo, da mora Amerika zaradi načina liorb v Severni Franciji pospešiti svojo moto-rizacijo. Roosevelt bo zahteval od kongresa tudi nove kredite za tehnične in letalske laboratorije. Washington, 30. maja. A A. Po poročilih »Associated Press« je zunanji minister Cordell Hull dovolil, da zaradi jx>spešitve dobave letal Angliji in Franciji lahko ameriška letala z ameriškimi piloti letijo čez ozemlje voiskuioče se države, t. j. čez kanadske pokrajine New Brunsvvig, Nova Škot- ska in otočje Princ Eduard. To je doslej bilo prepovedano na osnovi določb zakona o nevtralnosti. Omenjena agencija dodaja, da letala, izdelana v Ameriki, lete najprej do kanadske meje, kjer bo prenos lastninske pravice, ter nato nadaljujejo po-iet čez omenjene pokrajine. Washington, 30. maja. AA. Havas: Včeraj le Cordell Hull izjavil predstavnikom tiska, da ameriška vlada proučuje sedaj možnost prevoza nizozemskih beguncev v Ameriko, kjer naj bi se nastanili. Dejal je, da doslej še ni prišlo do nobene spremembe v diplomatičnih odnošaiih med Belgijo in Ameriko. Po mnenju gotovih krogov pomeni ta izjava, da namerava ameriška vlada še nadalje priznavati sedanjo belgijsko vlado. London, 30. maja. b. Uradno poročajo, da je Amerika že dobavila večje število letal, ki so se spustila neposredno na letališčih v Franciji. Nizozemska pod Nemčijo Civilno oblast ima §eyss-taquart, vojaško general Kristjansen Haag, 30. maja. AA. DNB. Včeraj je bila v zgodovinskem gradu Grabenhagen predaja vojaške oblasti letalskemu generalu Kristjansenu, upravne oblasti pa komisarju od Nemčije Seyss-lnquartu. Predajo je opravil vrhovni poveljnik vojaških sil na Nizozemskem in v Belgiji peh. general Fal-kenhausen. Nizozemsko ljudstvo je pokazalo živahno zanimanje za ta zgodovinski dogodek. Slovesnosti so prisostvovali številni nemški, nizozemski in tuji novinarji. Prisotne so bile tudi številne vodilne osebnosti stranke, države in vojske ter državni tajniki nizozemskih ministrstev in predstavniki nizozemskega javnega mnenja. Ob vhodu v grad je bila postavljena častna straža padalcev ter po ena četa nemške policije in nemških strelcev. Seyss-Inquart, nemški civilni upravitelj Nizozemske. Italijanska presoja položaja v Belgiji in severni Franciji Rim, 30. maja. Havas: »P o p o 1 o d'11 ali a« objavlja dopis svojega poročevalca na Renu, ki pravi, da ni prav, »če nekateri ie mislijo, da je vojna končnoveljavno končana, češ da sta Francija in Anglija sedaj pripravljeni zbrati vse svoje sile, s katerimi še razpolagata. Angleški lev se je sedaj zagrizel v svojo skalo in se bo hranil s svojimi zobmi in kremplji, ki so mu »c ostali. Anglija namreč ve, da hi za njo poraz pomenil isto, kot zrušitev vsega imperija, zato se priprnv-Ija na obupen boj. ki ga namerava po angleških načrtih nadaljevati Se potem, ko bi London za- vieli že Nemci«. Nekje ob Renu, 80. maja. An. slefam; Dasi objavljata London in Pariz pomiriajuče vesti, je položaj na severnem bojišču več kot kritičen. Ob- koljenih Je 20 francoskih ter 20 angleških divizij, v glavnem med Dunkerqucjeni in Nicuportom. Kar se tiče boja ob morski obali, je nemško jiovelj-stvo postavilo že v vseh lukah težke obalne to-pove. Posebni dopisnik agencije Štefani meni, da je na vsem tem področju položaj za zavezniške čete več kot kritičen. Rim, 30. maja. b. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča z nemškega bojišča na Heni, da je angleška armada, ki šteje 20 divizij, od katerih ie nekaj oklopnih, stisnjena v trikot I»unkerqiie-Nieuport-Armentieres. Toda angleška armada se še vedno hudo upira. Po strahoviti bitki pa se je Nemcem posrečilo pri Ipru in Casselu prodreti angleško vojno črto, zaradi česar se je položaj angleških čel znatno poslabšal Slavnost se je začela v e cvetjem okrašeni dvorani Rieder. Prvi je spregovoril general Falkenhau-sen, ki je opravil po naročilu Hitlerja predajo vojaške oblasti letalskemu generalu Kristjansenu, civilne in upravne bblasti pa ministru Seyss-Inquar-tu, komisarju Nemčije za zasedene nizozemske pokrajine. Seyss-lnquart je v svojem govoru navajal razloge, ki so vodili Hitlerja pri taki razpodelitvi oblasti na Nizozemskem, V zvezi s prenosom upravne oblasti na komisarja Nemčije Seyss-Inquarta je novi komisar sprejel državne tajnike nizozemskih ministrstev ter jih zaprosil za njihovo sodelovanje. Državni tajniki so po odobritvi vrhovnega poveljnika nizozemskih su-hozemskih in pomorskih sil Winkelmanna obljubili svoje sodelovanje, Tokio, 30. maja AA. DIB. »Hoči Simbum« piše, da Anglija in Amerika ne moreta ostati ravnodušni glede Nizozemske Indije, ker se tam nahajajo velike količine surovin, potrebnih za vojskovanje. List izraža zato upanje, da bo japonska vlada izvršila dalekosežne priprave proti nepričakovanim dogodkom, ki bi lahko nastali v zvezi z Nizozemsko Indijo. Amerika prizna še naprej sedanjo belgijsko vlado Washington, 30. maja. t. »United Press«. Ob priliki razgovora s zastopniki tiska je državni tajnik Cordel Hull na vprašanje, kakšno stališče zavzemajo Zedinjene države do položaja v Belgiji, odgovoril, da se diplomatični odnošaji z belgijsko vlado niso v ničemer spremenili in da ameriška vlada prizna zakonitost belgijske vlade, ki ji predseduje Pierlot. Ameriški diplomati ostanejo kot zastopniki Amerike v tej vladi. Pismo iz Pariza Javne molitve pri grobu sv. Genovefa - varuhinje Francije V Parizu druga drugi sledijo velike javne molitvene pobožnosti, katerih se udeležujejo deset-tisoči varnikov in ki so edinstvena slika ne samo za Pariz, ampak za vso Francijo. Prejšnjo nedeljo je bila javna molitvena ura v velikanski stolnici Matere božje. Vsa vlada, vsi odličniki državne uprave, vsi odličnejši vojskovodje, ki niso bili zadržani na fronti, so se je udeležili. Sedem tisoč vernikov je bilo v cerkvi, desetine in desetine ti-sočev na velikem prostoru pred cerkvijo in po vseh ulicah, ki vodijo do Marijinega svetišča. Molili so za domovino. Kot plamen je švignila iz Francozov spet krščanska duša in objela Marijin oltar s prošnjo, naj obvaruje domovino. Zadnjo nedeljo je bilo prav takšna, če še ne bolj ganljiva pobožnost v hramu sv, Genofefe, varuhinje Pariza. Njen grob je v cerkvi sv. Štefana St. Etienne du Mont): ki se dviga sredi »latinskega dela« mesta, poleg slovitega l^anteheona, ki je bil svoje dni posvečen vprav tej stolnici in je danes postal grobnica narodnih velikanov. Še vedno, kadar je grozila Parizu, domovini nevarnost, je Francoz našel pot do svoje varuhinje. A tudi v mirnih časih njen grob ni nikoli osamljen. Vedno, dan za dnevom prižigajo ob njem na stotine sveč, dan na dan polagajo nanj sveže šopke cvetja. Dokler traja pouk v šolah, je okrog svetišča neprestano vrvenje in trenje tisočerih dijakov najvišjih francoskih šol in kar cele verige se jih včasi odtrga, da gredo pozdravljat svetnico, saj stojijo vse visoke šole v njenem čaru, v senci njenih stolpov, saj se večidel te mladine uči v ogromni knjižnici, ki tudi nosi ime varuhinje Pariza. Zadnjo nedeljo je Hrib sv. Štefana odmeval od molitev stotisočerih, ki so ga od vseh strani obsuli in dolge ure na glas molili. Bilo je, kakor piše zgodovina: »Kadar koli je bila ura nevarnosti in je francosko kraljestvo prišlo v velike stiske, so po Parizu v javnem sprevodu nosili ostanke sv. Genovefe, varuhinje mesta«. Dolga desetletja stiska ni bila več tako velika, da bi bili relikvije svetnice prinesli na ulice. Zadnjo nedeljo so jih. Ure in ure pred začetkom obredov so bile vse ulice polne: trg sv. Genovefe, rue Cujas, rue Souf-flot, rue Montagne — St. Geneviene, ljudje se se drenjali ob oknih. Zasedli so stopnjišče okrog Pantheona in valovili tja doli po bulvardu sv. Mihaela in tja do ograj Luksemburškega vrta, kjer se pričenja rue Vaugirard. V cerkvi se je začela pobožnost, ki jo je vodil znani prelat msgr. Beauptin ob 2 popoldne. V pridigi je znal najti besede, ki so izvabljale solze, a ki so tisočerim dajale spet pogum in zaupanje. Ganljivi trenutki, ko so se molitve in ihtenje mešali v en sam zamolklo odmevajoči šum, ki je obdajal ves hrib sv. Štefana. Ob 16 popoldne so se vrata bazilike odprla ob zvonenju zvonov, s katerimi so se kmalu zedinili zvjnovi vseh pariških cerkva tja gor do bele cerkve Srca Jezusovega na Montmartru, kjer so istočasno molile druge tisočere množice. Čez velika vhodna vrata je bil pogrnjen rdeč prt. Ob njem je bil postavljen skromen oltar, ki je segal visoko, tako da so ga mogli videti tudi najbolj oddaljeni. Tja so postavili Najsvetejše in ves latinski del Pariza je postal ena sama cerkev, polna, prepolna vernikov, ki so padli na kolena in na glas molili, na ves glas peli, na glas joka'i. Potem se je razvila procesija s svetimi relikvijami varuhinje Pariza sv. Genovefe in sv. Marcela, ter z Najsvetejšim začela pomikati iz cerkve. Najsvetejše je nosil škof msgr. Beaussart (tisti, ki je bil na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani 1. 1939). Dekleta v belih oblačilih, skavti, zastopniki vseh stanov, dijaštvo, zastopniki oblasti, re-dovništvo, duhovniki... Krasen prizor, kot ga Pariz ni videl že stoletja ne. Pevci so začeli svete pesmi, ki jih je množica povzela, stare pesmi davnih pobožnih francoskih rodov, ki so jih peli, kadar je bilo potrebno, da so imeli pogum, stare svete pesmi velikih dni francoske zgodovine, pesmi, ki na dnu francoske duše nikdar niso umolknile in ki so sedaj kot vihar prišle na dan, da pričajo krščansko veroizpoved Francije, od-vejejo prestrašenost, vrnejo pogum in zaupanje. Nato je škof Beaussart začel govoriti prekrasno javno molitev: »Kristus, prijatelj Frankov, pridi na pomoč Franciji. Gospod, verujemo v tebe, _ potrdi našo vero. Imamo zaupanje v tebe in ljubimo te. Naša ljuba Gospa PariSka, Naša Gospa Francoska, molita za Francijo, Sv. Genovefa, moli za Francijo Sv. Ludvik, pomagaj tistim, ki nas vodijo. Sv. Ivana Arška, moli za naše vojake, sv. Mihael, pridi nam na pomoč. Sv. Bernard, pomagaj nam. Gospod, sprejmi v darilo trud naših bojevnikov, trpljenje ranjencev, duše tistih, ki so padli za Francijo. Svetniki in svetice Francije, molite zs nas, hitro nam pridite na pomoč. Gospod, daj nam zmago. Slovesno ti obljubljamo, da bomo postali boljši kristjani. Francija je Tvoja in Ti ne morei dovoliti, da bi poginila.« Ves narod je molil to molitev. Ves narod je pel »Tantum ergo«, nakar je škof z Najsvetejšim blagoslovil te stotisočere množice, ki so tu klečale, in tudi druge vse, ki bo bili v duhu pri tej javni pobožnosti, ko so sredi Pariza prosili francoske svetnike, naj pridejo na pomoč domovini v nevarnosti. Kako nepozabno je to petje, ta »Magni-ficat«, ki doni kot da bi ga peli tja gor do neba. Ljudstvo se še dolgo ni razšlo. Ko se je začelo razhajati, so bile glave spet pokonci. Nekje so se odtrgali zvoki narodne himne, ki so jo povzele potem vse množice, ki so se valile po hribu, ter izpričevale, da gre po Parizu spet dih novega zaupanja. Zakaj se je vdal Leopold London, 30. maja. AA. Reuter. »Times« objavlja poročilo nekega belgiiskega višjega častnika, ki je bil s kraljem Leopoldom o priliki njegove predaje in ki se mu je posrečilo prebiti se do zavezniških čet. Belgijski častnik je izjavil, da se po dotedanjem zadržanju kralja in belgijskih čet ni dalo niti najmani sklepati na kako kapitulacijo. »Ko sem videl kralja v nedeljo zvečer«, je dejal belgijski častnik, »se mi ja zdel zelo pobit zaradi trpljenja ljudstva, toda nI se ml zdelo, da bi Imel on v kratkem prisiliti belgijsko vojsko k predaji. Enako kot ostali belgijski častniki, sem komaj mogel verjeti vesti o predaji, ki je bila drugo jutro objavljena.« Častnik je dejal, da je belgijska vojska imela pred tremi tedni v boju 750.000 mož, od katerih jih ie bilo 400.000 v prvih črtah O priliki zad-i nje borbe je bilo še 200.000 mož pripravljenih oditi ' v prve •črte. Norveška fronta Berlin, 30. maja. t. Nemško vojno poveljstvo poroča: Boji za Narvik trajajo dalje z vso srditostjo. Naše čete so na hribovju zavzele močne postojanke. Naše Čete dobivajo nove okrepitve. Naša podmornica poroča, da je potopila 7 sovražnih ladij s skupno tonažo 38 000 ton. Naše čete. ki prodirajo od Trondhjema proti severu, so prišle do mesta Fau-ske, ki so ga zasedlo. Pariz, 30. maja. AA. Havas. Norveško poslaništvo sporoča: Po brzojavki ministrstva za zunanje zadeve je bilo eno mestece blizu Narvika včeraj popolnoma porušeno. 14 nemških letal je v dveh urah vrglo več ko 100 bomb. Prve bombe so padle na neko bolnišnico, ki je bila označena z velikimi rdečimi križi. Nato so se letala spustila ter s strojnicami streljala na bolničarke in bolnike. Večina bolnikov je re-1 ženih. 6000 prebivalcev je ostalo brez strehe. M Italija čaka na povelje u Vedno več znakov je, da bo Italija v najkrajšem času vstopila v vojno proti zaveznikom Pismo iz Rima (Od našega dopisnika.) Rim, ob koncu maja. Nemški uspehi v Flandriji napravljajo globok vtis na italijansko javno mnenje. Čeprav Angleži in Francozi kažejo veliko trdnost in zaupanje in čeprav je vojaška sposobnost angleške in francoske armade v zadnjih dneh odlično prestala svojo preizkušnjo, so Italijani vendarle od dneva do dneva bolj prepričani o končni nemški zmagi. Italijansko časopisje v največji meri ustvarja in poglablja med občinstvom prepričanje o nezlomljivi sili nemških divizij. Italijansko časopisje pod velikimi naslovi dan za dnem v najbolj vzvišenih in navdušenih izrazih slavi nemško vojaško moč in se ra-duje nad taktičnimi in strategičnimi uspehi nemške vojske. Po pisanju italijanskega tiska sta Anglija in Francija ' •,' • * ' V • v. '.V nekih krogih pre- vladuje mnenje, da je vojska z orožjem prav za prav že odločena v prid Nemčiji in da bo treba nadaljevati le še diplomatsko vojno, ki naj požanje sedanje vojaške uspehe. Bolj miren v presojanju je le »Giornale d' 11 a 1 i a«, ki je zmernejši v svojih sodbah in ki svetuje k previdnosti. Ta list je ze parkrat zapisal, da o zlomu zaveznikov ni mogoče govoriti, dokler ne polože orožja. Tudi leta 1914. je že vladalo prepričanje, da so zavezniki na tleh, in vendar se je pozneje pokazalo, da je sodba bila zmotna. Toda kljub vsemu je treba z gotovostjo reči, da so izredni vojaški uspehi Nemčije v Flandriji in prihod nemške armade na Rokavski preliv v italijanskih krogih dali prevladajočo večino tistim krogom, ki zahtevajo vstop Italije v vojno na strani Nemčije. Nič ni namreč bolj prepričujočega, kakor so vojaški uspehi. Na drugi strani je francoska vlada razglasila, da je domovina v nevarnosti. Anglija je sprejela vprav revolucionarne zakone za rešitev domovine. Ali niso torej demokratični režimi v razsulu, ali ni torej totalitaren sistem sposobnejši za rešitev velikih vprašanj, za ustvaritev velike in zmagovite domovine? Ali ni končno prišla tudi za Italijo ura, ko noče več biti ujetnica na Sredozemlju? »Messaggero« piše: »Italijanski narod je zbran okrog Duceja in pričakuje povelja, da se osvobodi tuje nadvlade, ki ovira njegovo življenje, njegovo delo, njegovo blagostanje in njegovo bodočnost.« Dijaški list »L a m m b e 11 o« v Turinu pa pravi, da je prišla ura, ko bo Italija zahtevala izplačilo menic na Tunis, na Korsiko, na Nico, na Krt in na Džibuti. Italija bo zahtevala plačilo z vsemi obrestmi. Istočasno so večkrat vaje o zatemnitvi Turina, Milana, in drugih italijanskih mest, tudi Rima in Temi, kjer je sedež mogočne italijanske industrije. Šole bodo zaključene namesto 15. junija, že ob froncu maja. Tudi izpiti na gimnazijah in srednjih šolah bodo prej kot po navadi. Pristojne oblasti niso z ničemer utemeljile te odredbe. Komisa-riat za vojno industrijo je bil spremenjen v državno podtajništvo. Iz vsega je mogoče sklepati, da je za Italijo prišla velika ura. Kakor znano, je fašizem vedno pobijal vsako miroljubno tendenco. Mussolini sam je vedno naglasa!, da je življenje narodov večen boj in da so vojne neizbežen piojav. Rimska tradicija narekuje Italiji politiko moči in novih osvojitev. Ako pa se Italija ne udeleži vojne, potem ne bo mogla za zeleno mizo staviti zahtev po novih pridobitvah. Njen interes ji torej narekuje, da zagrabi zgodovinsko priliko, ki se ji nudi. 2e 1870. leta je izrabila nemško-francosko vojno, da se je polastila papeškega Rima. Tudi 1915. leta se je pridružila zaveznikom, da je zaključila enotnost polotoka in da je osvojila »neodrešene pokrajine«. Leta 1940. pa misli, da sta Francija in Anglija že toliko oslabljeni, da si bo mogla brez velikih težav zagotoviti prvenstvo na Sredozemlju. Zaradi vsega tega da mora Italija v vojno. Iz razgovorov, ki jih je slišati tu v Rimu, se vendar zdi, da se Italija ne bo kar avtomatično postavila na stran Nemčije. Italija se bo vojskovala, kakor pravi, na svojo roko. Sicer pa je že Hitler 1. septembra 1939 rekel, da Nemčija ne potrebuje italijanske vojaške pomoči. Italijani se bodo torej vojskovali s svojimi lastnimi silami za svoje lastne cilje. V Rimu tudi zatrjujejo, da bo pod- ročje italijanskega vojskovanja Sredozemlje in ne Evropa. Čeprav, tako pravijo tu v Rimu, imata Italija in Nemčija iste sovražnike, se bosta ven- darle obe vojskovali za svoje cilje. Ali je Italija pripravljena? Zadnji govor grofa Ciana kaže, da je pripravljena popolnoma. Sicer je grof Ciano v decembru pred zbornico korpo-racij izjavil, da bi Italija za popolno pripravo na vojno potrebovala še tri leta, toda med tem so bile priprave gotovo močno pospešene. Italija se je zadnje mesece z mrzlično naglico pripravljala tako vojaško kakor gospodarsko. Sedaj pa je prepričana, da je prišla njena ura za odločilni udarec. D. V. Odločilna seja vlade 4. Junija Rim, 30. maja. b. Seja italijanskega ministrskega sveta je sklicana za 4. junij. Predsedoval jI bo predsednik italijanske vlade Mussolini. Pričakujejo, da bo ta seja sprejela sklepe, ki bodo velikega pomena za nadaljni razvoj mednarodne politike. Pariški »Temps« trdi, da se ura odločitve hitro bliža Pariški »Temps« objavlja naslednje poročilo svojega rimskega dopisnika: »Splošno prevladuje vtis, da se v Italiji ara odločitve približuje. Mussolini' je imel posvete i generali, ki stojijo na odgovornih mestih. Izšlo je službeno poročilo, ki pravi, da je od dne 1. junija dalje promet s civilnimi avtomobili prepovedan, razen v izjemnih od oblasti potrjenih primerih. Vojaški ukrepi se nadaljujejo. Javno mnenje je mobilizirano. Službeni vladni tednik »Relaiioni In-ternazionali« objavlja uvodnik pod naslovom: »Čas odločitev« in izjavlja, da »je velika ura prišla, ko nt več prostora za plašljivce, za nervozneže, ki jih bolestno premetavajo moralne zaskrbljenosti«. V tej odločilni nri italijanski narod pričakuje Mus-solinijeve besede, ki bo dal povelje, da se odpre izhod, ki' bo dal italijanskemu imperiju razmah in varnost, italijanskemu narodu pa moč in blagostanje«. Na kratko povedano, vsi tu vidimo in čutimo, kako se Italija s pospešenim korakom približuje uri. ko bo nastopila v vojni. Verjetno ne bo več splošne mobilizacije. Tudi vojne napovedi ne bo. Italija bo nastopila s presenečenjem. Italijanska vojna bo izključno italijanska v tem smislu, da bo samostojna, ne da br sc odkrito vezala na vojno, ki jo vodi Nemčija. Italija se bo borila samostojno in cilj njene vojne bo. da doseže svoje naravno težnje. Nemčija in Italija se bosta bojevali vsaka na svoji strani, pri tem pa ju bo družila vez medsebojne pogodbe.« Trije znaki Pariz, 30. maja. t. Havas. Francoski diploma-tični krogi menijo, da bodo trije novi dogodki mnogo približali uro usodepolne odločitve, o kateri govori Italija. Ti trije doeodki, ki napovedujejo skorajšnje velike odločitve, so: 1. Mussolini je šel na oddih, kar navadno napravi pred velikimi sklepi. 2. Listi napovedujejo njegov (tovor, in^ 3. službeni krogi napovedujejo sejo italijanske vlade za prve dni v juniju. Francoski in angleški diplomatični krogi u gibljejo o posledicah, ki bi jih vstop Italije v vojno mogel imeti za splošni položaj v Evropi. Nekateri menijo, da bi v tem primeru bila tudi Turčija prisiljena, da se vključi med vojskujoče se države, ker da Turčijo vežejo gotove določene pogodbe z Anglijo in Francijo. Ako se sproži Turčija, tako menijo nadalje v diplomatičnih krogih, se bo sprožila tudi Grčija in Bolgarija. Za Bolgarijo pa stoji, kakor je znano, Sovjetska Rusija, ki ji gre za to, da nikdo drugi ne pride do Črnega morja in da ostane bolgarska obala odprta Sovjetom za morebitne poznejše nastope proti turškim Dardanelam. Prostor okrog Turčije bi torej po mnenju pariških diplomatičnih krogov nervozno vztrepetal, ako pride do vojne na sredozemskem področju. Nepotrjena govorica London, 30. maja. t. Reuter. Na merodajnih vladnih mestih izjavljajo, da nimajo nobenega potrdila glede novice, ki jo je razglasil ameriški radio, češ da je Italija že sporočila francoski vladi. da bo vstopila v vojno. Italija do sedaj ni dala nobene takšne izjave ne v Parizu, ne v Londonu. Priprave v Egiptu za obrambo proti morebitnemu napadu Kairo, 30. maja. Reuter. Vlada ie imela danes dve seji in so bili spreieti nadaljni sklepi glede varnostnih ukrepov za primer, če bi bil Egipet napaden. Med drugim je vlada odredila, da morajo vsi osumljeni domačini in tujci zapustiti večja naselja. Odpravili jih bodo vse na obalo Rdečega morja, oziroma v nekatere oaze. Prav tako se bo zgodilo brezposelnim, ki so policiji delali kakšne težave. Ustanovljena je bila narodna straža, ki bo sodelovala z vojaškimi oblastmi. Krali Faruk ie v spremstvu vojnega ministra obiskal nekatera vojaška utrjena področja. Posebno zanimanje je povzročila novica, da se je do sedaj že 5000 ljudsko-šolskih učiteljev prostovoljno prijavilo za vstop v prostovoljske polke. Ugibanja o bodočnosti francoskega Maroka Rim, 30. maja. b. Inozemski politični krogi poudarjajo, da se v rimskih političnih krogih mnogo govori o razdelitvi interesnega področja med Italijo, Nemčijo in Španijo glede francoske posesti v Maroku in tudi o samem Gibraltarju. Večinoma izražajo mnenje, da bi morala po vojni Španija dobiti Tanger z okolico, vprašanje Gibrnltarja pa bi se rešilo na obojestransko zadovoljnost med Italijo in Nemčijo, ki želi imeti Gibraltar za zaščito svojih interesov nad Sredozemskim morjem. Turčija izdaja milijarde za orožje Carigrad, 30. maja. AA. Reuter: Turška vlada je danes predložila parlamentu načrt zakona, ki pooblašča finančnega ministra, da najame pri narodni banki posojilo 50 milijonov funtov (poldrugo milijardo din) za kritje potreb za narodno obrambo, nastalih zaradi položaja v Evropi. To posojilo bo garantirano s 10 milijoni funtov v zlatu, ki jih je posodila Velika Britanija v smislu angleško-francosko-turškega trgovinskega dogovora, podpisanega v Parizu. Pripravo na Malti Malta, 90. maja. b. General Dobbie, namestnik guvernerja, je imel včeraj govor, v katerem je opomnil civilno prebivalstvo, naj bo vedno pripravljeno proti vsakim iznenadenjem. Pojasnil jim je ukrepe, ki se izvršujejo zadnje dni ter dejal, da bodo od petka dalje zaprte vso šole. Poudaril pa je, da gre le za varnostne ukrepe. Položaj na Balkanu miren Rim, 30. maja. b. Balkanski dopisniki italijanskih listov zatrjujejo v svojih poročilih, da se je položaj na jugovzhodu Evrope spet pomiril, Čeprav vse države z največjo opreznostjo spremljajo razvoj mednarodnih dogodkov, Italija — Jugoslavija Rim, 30. maja. b. Z ozirom na skorajšnji Re-stanek stalnega italijansko-jugoslovanskega gospodarskega odbora, ki bo v Rimu, italijanski listi z zadovoljnostjo poudarjajo, da se je v zadnjem času podvojila trgovska izmenjava in da je zaradi tega pričakovati, da bo delo tega odbora koristno vplivalo na nadaljni razvoj odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Nov vojaški zakon v Bolgariji Sofija, ">0. maja. t. Havas: Pred bolgarski parlament je prišel nov zakon o organizaciji vojske, letalstva in mornarice. Novi zakon uvaja službeno vojaško obveznost za vsakega moškega od 17. do M. leta starosti. Vojska je razdeljena v aktivno, v dve rezervni edinici in v domobranstvo. Upravno je razdeljena v divi-zijska območja in v vojna okrožja. Vojaška službena obveznost traja dve leti, za letalstvo, mornarico in tehnične čete tri leta. Vojaški zakon daje vladi polnomočja, dn mobilizira vso civilno prebivalstvo in da v veliki meri razpolaga z zasebnim imetjem, ako bi tako zahtevala državna obramba. Podrt« belgijska železniška proga, ki to jo Belgijci sami razdejali, da bi ustavili prodiranje sovražnika. Jugoslavija - branik miru Službeno glasilo madžarske vlade objavlja zelo pohvalen članek o politiki Jugoslavije Budimpešta, "50. majnika. t. MIT. Službeno glasilo madžarske vlade »Pester Lloyd« objavlja članek svojega belgr. dopisnika o stališču Jugoslavije do vojnih dogodkov. Članek, ki jc izšel v vladnem listu, je že zaradi tega vzbudil veliko pozornost, ne glede na to, da jasno in pravilno ocenjuje stališče Jugoslavije v trenutku, ko govorijo o mogočih novih vojnih zaplet-ljajih na Sredozemskem morju. Člankar pravi med drugim: Nadaljnje važno dejstvo položaja Jugoslavije kot ključa za Balkan, je tudi njen jasni in neobremenjeni mtdnarodni položaj. Zato je nc zanima niti napadalna, niti obrambna vojna drugih in se ni spuščala v pogodbe, ki bi nalagale kake vojaške obveznosti. Jasnega in neodvisnega vedenja Jugoslavija ne ovira nobeno ideološko stališče, niti poroštvo. Jugoslavija služi edino lastnim koristim. Pri takšnem stališču se je Jugoslaviji posrečilo že pred nekaj leti vzpostaviti dobre stike z vsemi velikimi državami inz vsemi sosedi. Začetek vojne je Jugoslavijo dobil obkroženo s samimi prijateljskimi državami. Od tedaj pretekli meseci niso prinesli poslabšanja v tem oziru. To dejstvo je pripomoglo, da Jugoslavija med vsemi balkanskimi državami zavzema položaj ključa za Balkan. Iz vseh teh razlogov Jugoslavijo lahko smatramo najbolj nevtralno državo na balkanskem polotoku. Svoje nevtralnosti ni samo slovesno izjM)vedala, temveč jo tudi najstrožje drži. Zato o njeni ne-pristranosti v nobenem oziru in 7. nobenega stališča ne more nihče dvomiti, in Jugoslaviji ni dozdaj nobena vojskujoča se stran zamerila ničesar. Jugoslavija je dala vsem državam zagotovilo o svoji nevtralnosti. To je pozitivna in odločna nevtralnost Toda čisto gotovo je, da bi sc Jugoslavija najodločneje postavila v bran, če bi jo napadel kdorkoli. Sedanje zboljšanje položaja, ki se opaža glede položaja na Balkanu, z jugoslovanskim nevtralnim vedenjem, samo pridobiva. Razumljivo je, da pod takimi okoliščinami vsaka država hoče z Jugoslavijo vzdrževati najboljše zveze. Jugoslavija pa si tndi sama prizadeva, da ostnne v svojem dosedanjem položaju nevtralne države in da se tudi stvarno približa ostalim državam v jugovzhodni Evropi. S takšno dosledno in miroljubno politiko bo Jugoslavija ne samo mogla ohraniti svoj položaj ključa na Balkanu, temveč ho po vsej verjetnosti ostala še dalje temeljni kamen miru na evropskem jugovzhodu. Odnošaji London - Moskva Anglija bo v Moskvi imenovala novega poslanika ■olitv« mater la iena na pobu it. Oenovefe v Parizu Moskva, 50. maja. AA. Tass: V zvezi s številnimi netočnimi in nasprotujočimi se poročili angleškega tiska glede prihoda Crippsa v Moskvo, je agencija Tass pooblaščena sporočiti tole: Kot odgovor na predlog angleške vlade, naj se pošlje Cripps v Moskvo v svojstvu posebnega in izrednega odjx>slanca angleške vlade, je ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov naročil sovjetskemu veleposlaniku v Londonu Majskemu, naj javi angleški vladi, da sovjetska vlada ne more sprejeti niti Crippsa, niti katere koli druge osebnosti v svojstvu jx>sebnega in izrednega odposlanca. Če angleška vlada želi zares začeti trgovinska pogajanja in ne omejiti se samo na razgovore o nekem neobstoječem preokretu med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo, to lahko stori tudi potom svojega poslanika v Moskvi Seedsa ali kake druge osebnosti, ki bi zasedla Seedsovo mesto, če bi bil ta odpoklican. London, 30. maja. t. Reuter: V zvezi z objavo sovjetske vladne agencije Tass o potovanju sira Stafforda Crippsa v Moskvo, izjavljajo v Londonu, da je bilo imenovan je Crippsa za novega poslanika v Moskvi že oliojestransko odobreno. Cripps do sedaj pa tega naslova še ni dobiL Sovjetska vlada oa izrecno želi, da nride Cripps v Moskvo ne kot kakšen posebni odposlanec, marveč kot sovjetski veleposlanik, ki naj zamenja dosedanjega poslanika Seedsa, ki je že devet mesecev odsoten iz Moskve. Objava Tassovega sporočila je potem takem prišla že prepozno, kajti medtem sta se lord Halifax in sovjetski veleposlanik v Londonu Majski že sporazumela, da bo Cripps imenovan za angleškega jioslanika, kakor hitro se mu v Moskvi posreči najti stvarno podlago za nov sjiorazum med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Na Kitajskem Čungking. 30. maja. AA. Reuter: Japonci že 10 dni bombardirajo Čungking. O priliki bombardiranja je bilo poškodovano univerzitetno poslopje ter je bilo ranjenih več študentov. V bližini urada agencije Reuter je padlo devet bomb. ki pa niso povzročile nobene škode. O priliki bombardiranja zapadnega dela mesta je bilo ubitih okoli 300 ljudi. _ Bukarešta. 30. maja. b. Tuji dopisniki v Romuniji so dobili poseben odlok, glasom katerega se jim prepoveduje razširjanje novir o notranjem in zunanjem položaju Romunije. Kršitve bodo kaznovane z. zaporom od euega meseca do 2 lui, Dr. Korošec se ]e vrnil v Belgrad Bclgrajska »Politika« poroča: G. dr. Anton Korošec in g. Voja Gjorgjcvič, minister v pokoju, sta se vrnila i/ Vratislave, kjer sta kakor zaslop-nika Glavne zadružne zveze obiskala kmetijski veie-sejm. Sovjetski vojaki »izginjajo« v Litvi Litva obljublja, da jih bo poiskala 0 koncentraciji govore Zadnje dni listi spet precej pišejo o koncentraciji vlude. Zagrebški Obzor na primer piše med drugim o teh stvaren tuko: »Gotovo je, da so politični krogi v Belgradu in Zagrebu vedno bolj naklonjeni sestavi koncentracijske vlade. Vendar so med posameznimi skupinami še prevelike ovire. V prvi vrsti še nikakor ni dosežen sporazum o 26. avgustu Radikali in demokrati, kakor znano, še vedno ne sprejemajo tega političnega dejanja. Dokler pu radikali in demokrati brez vsakršne omejitve^ nc sprejmejo tega političnega dejanja, toliko času SDK ne more z njimi sodelovati Poleg tega je treba doseči vsaj načelen sporazum zn nadaljnje preurevnnje države. Zdi se tedaj, tla so prezgodnje vse govorice o sestavi široke koncentracijske vlade. Vendar pa ni izključeno, da ne bi zaradi razvoja zunanjih dogodkov sporazum bil dosežen poprej, kakor je sicer_verjetno.« — O tej zadevi piše tudi zagrebški Ju-tarnji list, ki se odkrito zavzema za koncentracijo ter naglasa, da to koncentracijo žene naprej zlasti SDS, ki ji po zadnjih dogodkih ni več prijetno sodelovati z JU/,. Kakor vidimo, je SDS gonilna sila za koncentracijo Vidimo pa tudi, da bi od srbske strani na podlagi koncentracije radi stopili v vlado prav tuko radikali kakor demokrati. Zadnji še mnogo rajši ko prvi. Od baikanske do vsestovanske federaciji Belgrajski list »Slavenskn misao«, ki je glasilo družabnega gibanja »Slavenska misao«, prinaša članek, kjer govori o federaciji balkanskih držav po vojni. Nato sodi pisec, da bo za ruskim boljševizmom prišel drug režim, ki bo moral držati federativno ureditev. Pisec sodi, da je potem takem velika vzliodno-slovanska federacija že tukaj, nakar pruvi: »Po sedanjih razmerah na Poljskem in Češkoslovaškem bo pri-hodnjost najbrže privedla do ustanovitve polj-sko-češkoslovaške unije, kjer ne bi bilo prostora za nacionalni šovinizem, od katerega so Slovani menda po tako drugih skušnjah že ozdravljeni. Prestraža slovanstva na zahodu — Češkoslovaška in Poljska — bosta še dalje imeli nalogo varovati druge Slovane od zahodnih osvajalcev. Ta naloga bo olajšana z njuno močno politično zvezo. Z eno besedo: ustvarjanje novega evropskega zemljevida po vojni bo pod močnim slovanskim vplivom, zlasti od strani osvobojenih slovanskih narodov.« Nato list naglasa, da bi na podlagi vsega tega utegnila priti vseslovnnske federacija, ki bi temeljila na enakosti, bratstvu in svobodi Govorice o nadaljnjem preurejanju države Podgorski list >Zeta* prinaša iz Belgrada tole sporočilo: »Strokovnjaka dr. Tasič in dr. llič se večkrat shajata pod nadzorstvom dr. Mačka in g. Cvetkoviča. Pravijo, da so ti sestanki v zvezi 7. zahtevo Slovenije, naj bi se ustanovila banovina Slovenija. Zato sodijo, da se bo skoro načelo nadaljnje preurejanje države. V prid tega naglašajo tudi, da je bil objavljen program dr. Jovanovičeve narodne seljačke stranke, ki se je izrekla za nadaljnje izvajanje sporazuma na podlagi federativne ureditve države po zgodovinskih deželah. V tej zvezi tudi naglašajo akcijo srbijanske mladinske federalistične skupine Vojina Iliča in Brani-mira Petroviča kakor tudi sestanek pri dr. Mačku, ki so se ga udeležili dr. Drlievič, dr. Ribar in Milojkovič. Zlasti ta sestanek imaio za važen ter sodijo, da bi skoro utegnilo priti do skupnega nastopa vseh skupin na srbijanski strani, katere so za sporazum ter za federativno ureditev države na podlagi zgodovinskih dežel. Tako bi ta koalicija srbskih strank mogla priti v poštev za koncentracijo ter bi v tem primeru bila ne le legitimna zastopnica srbskega naroda, temveč bi istočasno tudi uspešno krotila vse nasprotnike sporazuma. Govore celo, da hi vse te skupine kaj kmalu utegnile stopiti v SDK. Tako bi SDK zavzela vso državo, s čimer bi dobila tudi značaj zakonite zastopnice vseh narodov Jugoslavije. Tako bi ob odsotnosti narodnega zastopstva ta skupina skupaj z vladajočo skupino Cvetkovič-Maček imelq polnopravni mandat za nadaljnje preurejanje države.« — Navajmo to poročilo, ne da bi se s tem hoteli kakorkoli istovetiti. Že tista trditev, da bi SDK po vstopu omenjenih srbskih skupin v SDK postala v resnici zastopnica vseh narodov Jugoslavije, je netočna, ker slovenski narod doslej SDK niti enkrat še ni volil za svojo zastopnico. Slovenci imamo svoje zastopnike. Udeležba pri občinskih volitvah na Hrvatskem Nobenega dvoma ni, da ie pri občinskih volitvah na Hrvatskem odločno zmagala HSS. Glede SDS pa so mnenja javnosti močno deljena. Danes pa moramo poročali, da je bila volivna udeležba na Hrvatskem silno pičla. Brez dvoma je temu vzrok tudi to. ker za Hrvate volitve niso bile politične. Vendar se nam ponekod odsotek glasovalcev zdi kljub temu sila nizek. Tako nam sporoča prijatelj s Hrvatskega, da je^ na primer Podravina glasovala v splošnem z 18% povprečno. Občina lllebinje na primer, ki je bila vedno nesporna trdnjava HSS, je volila le z 10%. V rokah imamo hrvatski list »Podravac«, ki izhaja v Virju v Podravini. Ta list poroča o občinskih volitvah v Virju. kjer so bile postavljene 3 liste. Volitev pa se je vsega skupaj udeležilo le 29% vseh volivcev Kakor že rečeno, volitve niso bile politične zaradi česar ie ta majhna udelžba deloma razumljiva. S stališča občinskega gospodarstva in zanimanja zanj pa so te nizke številke nerazum ljive. Zanimive številke z naših železnic Novosadski »Dan, poroča, da ie tarifni odbor generalne direkcije prometnemu ministrstvu po: dal poročilo, kjer je med drugim povedano udi to da se je leta 10158 na jugoslovanskih železnicah vsega skupaj vozilo 56 milijonov oorjolnikov lo-da med njimi jih je bile, nI«mani ko, 1 m 1i onov, Ui co se vozili z znižano vozmno .... -- "toni _ Brez dvoma so v lem vštete tudi polovične vozntne, ki jih ministrstvo dovoljuje za razne večje ia važnejše prireditve Moskva, 50. maja. AA. Tass: .Sovjetski ko-misurijut zu zunanje zadeve je objavil sporočilo, v katerem jiruvi, da v zadnjih dneh izginjajo pogosto sovjetski vojaki iz sovjetskih vojnih garnizij v Litvi, ki so bile ustanovljene nu osnovi litvansko - sovjetskega sporazuma o medsebojni pomoči. Sporočilo navaja nato imenoma primere, ko so sovjetski vojaki ali »izginili«. ali bili »mučeni«. V zvezi s tein je ljudski komisar za zunanje zadeve, Molotov, poslal dne 25. maja v imenu sovjetske vlade litvanski vladi noto, v kateri pravi, da sovjetska vlada tako zadržanje pristojnih litvanskih oblasti oznanja kot izigravanje Sovjetske Rusije, kar bi lahko imelo hude posledice. Sovjetska vlada zahteva zato od litvunske vlade, naj takoj neha s temi izzivanji in izvede preiskavo ter najde sovjetske vojake, ki so »izginili«. Sovjetska vluda, pruvi nota, izraža upanje, da lx> litvnnska vlada ugodila temu sovjetskemu predlogu, da ne bi prisilila Sovjetske Rusije k drugim ukrepom. Kovno, 30. mnja. AA. DNB: I itvanska vlada jc poslalu sovjetski vladi odgovor na njen protest, češ da »izginjajo« sovjetski vojaki v Litvi. I.itvanska vlada je dala vsa potrebna pojasnila. Da bi pa vse obtožbe temeljito preiskala in našla krivca, je litvanska vlada imenovala posebno komisijo, v kateri so upravni uradniki ter en podpolkovnik. Litvanska vlada je izrazila upanje, da bo sovjetska vlada tudi s svoje strani pripomogla, da se krivci najdejo. Litvanska vlada izjavlja, da bo krivce najstrožje kaznovala. Listi poročajo, da bo sodelovanje med baltiškimi narodi poglobljeno. V ta namen bodo ra/.|)uščena sedanja društva, ki so delala za zbližanje med Estonijo in Letonijo. Estonijo in Litvo ter Litvo in Letonijo in da bo namesto njih ustanovljeno samo eno društvo poti imenom društvo baltiških narodov. V vseh treh baltiških državah bodo ustanovljeni baltiški instituti, ki bodo imeli nalogo delati za čim večje zbližanje med baltiškimi narodi. Kovno, 80. maja. A A. Havas: Sovjetska vlada je pristala, da se vrnejo v Litvo vsi Litvanci, ki so 10. oktobra 1939 ostali na ozemlju Sovjetske Rusije. Kaže, da se bo vrnilo okoli 50.000 ljudi. Svioi Bern, 30. maja. AA. Havas: Vojaško povelj-ništvo je določilo kraje, ki se morajo pripraviti za evakuacijo prebivalstva. Vojaško poveljništvo si je pridržalo pravico, da izda na osnovi potreb povelje za evakuacijo. Lahko se dogodi, da bo smatralo vrhovno poveljstvo, da je boljše, če ostane prebivalstvo na svojem mestu, kot pa da ga sovražnik napada za časa bega. Vojaško poveljstvo bo izdalo povelje, ki bo najbolj odgovarjalo potrebam vojske in prebivalstva. Prebivalstvo se opozarja, da nobena cona v sedanji vojni ni popolnoma varna in da je najboljše disciplinirano ubogati navodila vojaških oblastev. Tujci v Londonu pod kontrolo London, 30. maja. A A. Reuter. Britanska vlada je izdala odlok, po katerem se noben tujec ne sme oddaljiti iz svojega stanovanja od 22.30 do 6. zjutraj, v notranjem londonskem prostoru pa med polnočjo in peto uro zjutraj brez posebnega policijskega dovoljenja. Vsak tujec, brez določenega bivališča je dolžan takoj, ko stopi v veljavo ta pravilnik 3. junija, javiti se policijski oblasti. V primeru, če bi tujec prebil noč na obisku v kateri koli privatni hiši, je stanovalec v tej hiši takoj dolžan obvestiti policijo o prihodu tujcev. Ta pravilnik velja za vso državo in za vse tuje državljane. Število Nemcev v Angliji London, 30. maja. AA. Reuter. Državni pod-tajnik notranjega ministrstva Anderson je v spodnji zbornici odgovoril na neko vprašanje in izjavil, da znaša število oseb nemške in avstrijske narodnosti v Veliki Britaniji 30.000 moških 4« 4&000 žensk,'med njimi je 5600 moških in 3200 ženfk interniranih. Na predlog, da bi bilo (trej)a vse g£ vražne tujce Internirati,' je Andersori odgbvhTil, da ne bi bilo v javno korist, objavljali sklepe o tej stvari, preden se ne izvrše. Delovanje nemških podmornic Berlin. 30. mnja. A A. DNB. V zadnjem času je bilo malo slišati o delovanju nemških podmornic, ker so imele nalogo izvesti posebno važne naloge in jih niso neposredno uporabljali v trgovinski vojni. Med tem časom pa se je izurilo novo moštvo za podmornice in so se podmornice tudi oskrbele s potrebnim materialom. Nemške podmornice bodo imele skupno z nemškimi bojnimi čolni nove naloge, ki so očividno v zvezi z operacijami proli Angliji. O priliki teh spopadov so nemški bombniki razdejali veliko število his in pristaniških naprav v Dunkerque. Drobne novice Wellinglon, 30. maja. A A. Havas. Na seji parlamenta je v imenu vlade Galpy izjavil, da je vlada pripravljena nadaljevati vojno do končne zmage, istočasno pa je zaprosil za sodelovanje opozicijo. Aliir, 20. maja. AA. Havas. Člani belgijske kolonije so se zbrali okoli belgijskega generalnega konzula, ki je svoje sorojake pozval, naj stopijo v službo zavezniške stvari, ter izrazil zaupanje v vlado 1'ierlota, in se bojujejo do zmage. Canberrn 30. maja. AA. Havas. Avstralska vlada je sklenila dati Veliki Britaniji na razpolago gotovo število bombnikov. Rim, 30. maja. b. Angencija Štefani poroča, da so včeraj na železniški progi Bukarešta— Giurgiu našli razmesarjeno truplo tiskovnega ata-* šeja pri romunskem poslaništvu v Parizu, Flore-sca. Doslej niso znane podrobnosti, ni pa izključeno, da gre za samomor, ki je v zvezi s političnim delovanjem omenjenega tiskovnega atašeja. Madrid, 30. maja. A A. Reuter: Britansko poslaništvo jioroča, da se bo novi britanski madridski poslanik sir Samuel Iloare pripeljal v soboto zjutraj z letalom. Novi francoski poslanik grof de la Vaume se je pripeljal v Madrid davi. Madrid, 30. maja, AA. Reuter: Po poročilih, ki so jih dobili v Madridu, je neka podmor-nica potopila v ponedeljek zvečer argentinski parnik Urugvaj, natovorjen z žitom. Del mo- štva je rešila neka angleška ladja iz Corume. Španska obrežna straža išče zdaj euo izmed reševalnih ludij. Montreal, 30. maja. AA. Reuter: Aretirali so Anoriena Arcana, šefa stranke nacionalnega edinstva, stranke, ki je dejansko fašistovska organizacija. Aretirali so tudi blagajnika strun-ke Noela de Caria in pet drugih fašistov. Zagrebški proračun Zagreb, 30. maja. b. Proračun zagrebške mestne občine, ki je objavljen za prebivalstvo, določa izdatke v višini 166,215.219 din. Od tega odpade največ na osebne izdatke, 48,633.000 din. Za finančni oddelek je določen znesek 35,600 000 din, socialni odsek 12,000.000, ceste 17.863.000 din itd. Huda ura nad Belgradom Belgrad, 30. maja. m. Danes popoldne okoli 2 se je nad Belgradom utrgal oblak, ki je v nekaj minutah žalil vse ulice in kanale. Med nevihto, ki je trajala samo četrt ure, je padala tudi toča. Železniška nesreča Split, 30. maja. b. Včeraj popoldne se je zgodila pred postajo Plavno železniška nesreča, ki pa na 6rečo ni zahtevala nobenih človeških žrtev. Tovorni vlak št. 1073, ki je vozil iz Knina v Gračac, se je iztiril pri kretnici tik pred postajo Plavno ter se je prevrnila lokomotiva s tenderjem in dvema odprtima vagonoma. Zaradi tega so se morali potniki iz Splita in iz Zagreba presesli na drug vlak. Zaradi nesreče so imeli vlaki precejšnjo zamudo. * Osebne novice Belgrad, 30. maja. m. S kraljevim ukazom je premeščen poverjenik 6. pol. skup. inž. Slana Franc iz M. kilrilniče v Zagrebu v strojni oddelek ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani. — Premeščeni so naslednji železniški uradniki v Sloveniji: Fegic Ivan, prom. uradnik, iz Tržišča na postajo Rakek; Reljin Peter, prom. uradnik, z Vrhnike v Tržišče; Friškovič Maksimilijan, prometnik, iz postaje Hoče na Rakek; Kraulant Albert, prom. uradnik, iz Trbovelj na Rakek: Oblak Uarjan, uradn. pripravnik, iz Brežic v Trbovlje; Ziherl Frančišek, uradn. pripravnik, iz Ljubljane na Rakek; Remec Jožef, prometnik, iz postaje Krajevec-Prelog na postajo Dobrava-Vintgar; Kerželj Ivan, telegrafist, iz Ljubljane na splošni oddelek ravn. drž. železnic; Gorše Alojzij, pomo/.ni zvaničnik, iz Kranja v Karlovac in Petrovič Živadin, prom. uradnik, iz Žirovnice na Vrhniko. — Z odlokom fin. ministra sta premeščena geometra Mirko Brin-šek iz Užic na katastrsko upravo v Paračin in Branko Tobias iz fin. ministrstva na katastrsko pravo v Maribor. — Napredoval je v 7. pol. skup. Jakob Stanonik, geometer katastrske uprave v Radovljici; v 8. skup. pa sta napredovala geometra Vladimir Vazas v Črnomlju in Josip Haber iz Ivanjcev pri Užicah. Belgrajske novice Belgrad, 30. maja. AA. Glavno ravnateljstvo državnih železnic opozarja interesente, ki oddajajo oglase za vozne rede, da urad za izdajo železniških voznih redov v Belgradu in Zagrebu ni državni urad, ampak zasebno podjetje, ter da nima nobene zveze z glavnim ravnateljstvom drž. žel. in tudi ne s prometnim ministrstvom. Za razdelitev osrednjih fondov Relgrad, 30. maja. m. Danes sta se v kabinetu predsedništva vlade sestala predsednik vlade gosp. Dragiša Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček, H konferenci sta bila pritegnjena tudi finančni minister dr. Sutej in minister brez portfelja dr. Ba-riša Smoljan. Pred to konferenco je imel podpredsednik vlade dr. Maček daljši razgovor z ministrom brez porteflja dr. Konstantinovičem Predmet razprav na teh konferencah je bilo vprašanje prenosov gotovih kontingentov osrednjih fondov na banovino Hrvalsko. izmenjava listin s Sovjetsko Unijo Belgrad, 30. maja. m. Minister za trgovino in industrijo dr. Andres je imel danes daljši razgovor z zunanjim ministrom dr. Cincar Markovičem, ki se je v glavnem nanašal na jutrišnje izmenjave ratifikacijskih listin, s katero bo stopila v veljavo in dobila obvezno nmč trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Ratifikacija teh listin se bo izvršila v Belgradu. Sovjetsko vlado bo zastopal sovjetski poslanik v Sofiji Lavrentijev, ki pride v Belgrad jutri zjutraj. Gajrctov oklic muslimanom Listi poročajo, da je glavni odbor srbskega muslimanskega kulturnega in prosvetnega društva »Gajreta« vsem svojim članom razposlal oklic, v katerem jih pozivlje, naj v sedanjih težkih časih bodo pripravljeni in združeni ter veli: »V težkih današnjih časih, ko je skoraj vsa Evropa v plamenih, so balkancki narodi, med njimi tudi naš narod, doslej ostali obvarovani. Jugoslavija je odločena do skrajnih meja varovati svojo nevtralnost.« Nato naglaša. da je usoda muslimanom določila, da žive skupaj s 6vojimi brati ter da bodo muslimani navdušeno vstali, ko bo treba iti branit svojo domovino Jugoslavijo. Konča pa z besedami: »Govorjenje, kako se bo velika vojna končala, o simpatijah in antipatijah do ene ali druge izmed vojskujočih se držav, pa naj bo umerjeno ter je pri tem vedno treba gledati s splošnega narodnega in državnega stališča. Tako je treba delati zaradi tega, ker nihče ne ve, odkod nam grozi nevarnost. Naj pa že pride nevarnost od koder koli, gotovo je, da se bodo muslimani v 6vojem največjem interesu navdušeno dvignili na biambo domovine, kakor so to delali njihovi očetje in dedje,« Zoper komisariat v muslimanski organizaciji Zoper komisariat v tej muslimanski organizaciji je prav odločno nastopil tudi sarajevski »Ju-goslovenski list«, ki zlasti odgovarja skoplianske-mu lislu »Naš dom«, ki je menda edini muslimanski list, kateri je komisariat pozdravil. »Naš dom« v Skoplju piše, da je od muslimanov dobil navdušena pisma. Jugos-lovenski list odgovarja, da je skupinica okoli »Našega doma« tako majhna, da se nihče ne bi smel na njo ozirati. Na iugu ie en milijon muslimanov, ki so prizadeti. Dokler ne pokaže kdo vsaj pol milijona izjav muslimanov, ki bi odobravali komisariat, naj se ne 6klicuje na javno mnenje muslimanov. Politične pravde med pristaši HSS Poročali smo že o političnih prepirih med pristaši HSS v Slavonskem Brodu. Odmevi teh prepirov se zdaj končujejo v sodni dvorani. 29. maja je bila pred brodskim sodnikom obravnava o tožbi zdravnika dr Vrkljana, ki je tožil Mijo Bradiča zaradi razžaljenja časti. Mijo Bradič je namreč dr. Vrkljanu kot pristašu HSS očital, češ da je nekdaj bil član Orjune. Sodnik je zaslišal tudi več članov nekdanje Orjune, ki so vsi povedali, da dr. Vrkljan ni bil član te organizacije. Zato je bil Bradič obsojen na 30 dni zapora in 800 din stroškov . Potrjena smrtna obsodba Belgrad. 30. maja. m. Kasacijsko sodišče v Belgradu je potrdilo razsodbo tukajšnjega okrož-ga sodišča, s katero je bil obsojen na smrt voznik Dušan Ninkovič, ki je lani umoril ter oropal starega Rusa Tromsena. ženske sprevodnice na tramvaju Belgrad, 30. maja. m. Zaradi pomanjkanja moških moči so se v Novem Sadu pojavile kot sprevodnice na cestni železnici prve ženske. Prihodnje dni bo nastopilo službo še več ženskih sprevoduic. Belgrad, 30. maja. AA. Poročilo osrednje upra ve za posredovanje dela: Meseca aprila t. 1. je prosilo dela pri vseh javnih delovnih borzah v državi 53.853 delavcev in 8.521 delavk, skupaj 62.354 oseb. Skupaj z nezaposlenimi iz prejšnjega meseca je to število poskočilo na 88.919 delavcev in 16.544 delavk, skupaj torej na 105.463 oseb. Konec meseca je ostalo brez službe 24.685 delavcev in 7.597 delavk, skupaj 32.283 oseb. Mest na razpolago, a nezasedenih je ostalo iz prejšnjega meseca za 534 oseb. V primeri s prejšnjim mesecem številke o brezposelnosti je bilo skupaj 1677 manj prijavljenih nezaposlenih delavcev in 1.312 več razpoložljivih prostih mest. V primeri z istim mesecem lanskega leta je bilo vsega skupaj 15.816 več prijavljenih nezaposlenih delavcev in 469 manj razpoložljivih prostih mest. Na tisoč ponujenih služb je prišlo 1.936 prijavljenih nezaposlenih 06eb. Na vseh javnih delovnih borzah je bilo 1. maja t. 1. prijavljenih 25.753 nezaposlenih delavcev in 7.818 nezaposlenih delavk, skupaj 33 tisoč 571 oseb. Na levi- Neko francosko mesto po obstreljevanju Iz zraka. - Sa desni: Molitve za zmago v Parizu. Francoska vlada s amer. poslanikom Bullitoa T cerkvi Notre Dame med službo božio. G&Apo-datetvjo Kje ., - Ljubljana, 30. maja. V svoji knjigi »Ekonomska podlaga hrvaškega vprašanja« je objavil g. dr. Kudolf Bičanič zanimive podatke o narodnostni razdelitvi uradništva v naši državni službi. Ti |>odatki kažejo, kako redki so Slovenci na visokih položajih v državni upravi. Od 65 načelnikov v ministrstvih je bilo po podatkih g. dr. Bičaniča samo 5 Slovencev.,. * Z uredbo o ravnateljstvu o zunanji trgovini z dne 30, marca 1940 je bilo ustanovljeno ravnateljstvo z.a zunanjo trgovino, ki je prevzela med drugim tudi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Z ukazom z dne 19. aprila 1940 (Slnžbene novine z dne 11. maja) je bil za ravnatelja tega ravnateljstva postavljen v 5. položaj ni skupini 1. stopnje g. dr. Rudolf Bičanič, upravitelj Zavoda za proučevanje kmečkega in narodnega gospodarstva. Istega dne so bili z ukazom imenovani za so Slovenci načelnika oddelka za trgovinske sporazume v 3/2 Cijorgjevič Boško, svetnik 3. skupine, zn na- Izvozni predmeti v aprilu Glavni predmeti našega izvoza so bili v mesecu aprilu 1040 naslednji (v oklepaju podatki za april 1939): pšenica 12.975 (10.036) ton za 27.1 (17.0) milij. din, pšenična moka 1305 (86) ton za 4.75 (0.3) milij. din, suhe češplje 3.4-">C (372) ton za 19.3 (1.6) milij. din, konoplja 1754 (1173) ton za 45.9 (11.26) milij. din, prašiči 2223 (32.987) komadov za 4.1 (55.16) milij. din, goveda 4080 (1723) kom. za 12.2 (4.9) milij. din, sveže meso 2480 (64«) ion za 39.4 (9.8) milij. din, mesni izdelki 597 (189) ton za 15.4 (3.6) milij. din, mast 581 (594) ton za 11.6 (9.9) milij. din, jajca 3187 (2364) ton za 38.74 (22.05) milij. din, drva 30.665 (10.569) ton za 7.0 (2.35) milij. din. stavbni les 139.481 (81.9H5) ton za 160.36 (63.14) milij. din, cement 27.278 (10.980) ton ja 8.15 (3.1) milij. din, baker 4251 (4736) ton za 84.06 (75.8) milij. din, razne rude 112.567 (149.908) ton za 35.7 (42.66) milij. Hinarjev. Posestne izpremembe . v Ljubljani in okolici Zemljiška knjiga okrajnega sodišča ljubljanskega je do 17. 6rede maja zaznamovala že 89 novih kupnih pogodb, na podlagi katerih je bil izvršen prenos lastninske pravice na razne kupce. Zanimivo je, da se za zemljišče kupčije zelo zanimajo nuiogi ljudje z dežele, posebno iz Maribora. Rozman Martin, posestnik in mesarski mojster v Ljubljani, Korytkova ulica št. 26, je prodal kreditni zadrugi z o. z. »Kovinar* Ljubljana, Miklošičeva cesta, posestvo vi. št. 234 k. o. Petersko predmestje II. del (stavbna parcela št. 73/7 v izmeri 315 m2 in vrtna parcela št. 73/24 v izmeri 1042 ml) ter posestvo vi. štev. 235 iste k. o. (pare. štev. 80/25 v izmeri 143 m2) za 325.000 din. Demšar Rafael, posestnik v Ljubljani, _ Miklošičeva cesta št. 3, je prodal Josipu Selovinu, trgovskemu zastopniku v Ljubljani, Masarykova cesta št. 22, nepremičnino vi. št. 667 k. o. Dravlje (hiša št. 5 v Sv. Roka ulici v Dravljah) za 300.000 din. Pavlin Andej, posestnik v Ljubljani, Velikovška ulica št. 9 je prodal Antoniji Rekarjevi, poseslmci v Ljubljani, Goriška ulica št. 35 pare. štev. 328 8 k. o. Spodnja Šiška v izmeri 1046 m- za 83.000 din. Rekar Antonija, posestnica v Ljubljani Goriška ulica št. 35, je prodala Viktorju Baeblerju, zasebniku v Ljubljani, Langusova ulica št. 14, pare. št. 109/10 k. o. Kapucinsko predmestje v izmeri 735 m2 za 105.000 din. Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani je prodala Alojziju Knaflju, zasebniku v Ljubljani, Kri-ievniška ulica št. 2 pare. štev. 127/43 vrt k. o. Gradiško predmestje v izmeri 970 m2 za 97.000 din. Kvadratni meter je bil po 100 din. Chiodi Jernej, pos. poslovodja v DM v Polju št. 142, je prodal Aleksandru Rosmanu, prokuristu Kemične družbe v Ljubljani, Trdinova ulica št. 5, pare. št. 723/3 k. o. Slape v izmeri 1218 m-' za 24.360 din. Bardorfer Anton in Frančiška, posestnica v Grosuplju št. 43, sta prodala Viktorju Oblaku, zasebniku v Velikih Laščah in njegovi ženi Ani posestvo vi. št. 389 k. o. Grosuplje (hiša in stavbna parcela) za 55.C00 din. Brunčič Marija roj. Čerin, posestnica v Ste-panji vasi št. 80, je prodala Angeli Andrašičevi roj. Grohan, 6»progi veletrgovca v Kranju posestvo vi. št. 92S k. o. Petersko predmestje I, del za 900.000 dinarjev. Dermastja Fran in Dermastja Ana, posestnii-ta v Stožicah št. 154, sta prodala Franu Pečniku, drž. uradniku v Stožicah št. 175 posestvo vi. št. 312 k. o. Brinje (hiša št. 154 v Stožicah) za 125.000 dinarjev. Drolc Marija, soproga okrajnega veterinarja v Radovljici je prodala Mariji Jegličevi, ravnateljevi soprogi Ljubljana, Smartinska cesta št. 28 pare. št. 280/7 k. o. Zgornja Šiška za 43.420 din. Brezovšek Marjan, Majda, Anica in Vida, zastopani po očetu Karlu Brezovšku, gostilničarju v Komenskega ulici št. 28, so prodali Rudolfu Rakov-cu, posestniku in trgovcu v Spodnjih Duplah na Gorenjskem nepremičnino vi. št. 391 k. o. Petersko predmestje I. del (stavbni parceli št. 92,2 in 311 iste k. o.) za 650.000 din. Majerič Fran, posestnik in pol. nadzornik v pok. Ljubljana, Celovška cesta št. 3-1, je prodal Mihaelu Kernevu, mehaniku in lastniku mehanične delavnice na Bledu — Zagorici št. 4, pare. št. 493 2 k. o. Zgornja Šiška v izmeri 612 m2 za 58.000 d:n. Špunt Ana, posestnica v Podgori št. 44 p. St. Vid nad Ljubljano je prodala Viljemu Bitencu, trgovcu v Ljubljani, Vodmatska ulica št. 19 pare. št. 231 k. o. Udmat v izmeri 653 m2 za 41.600 din. Hity Albina, posestnica v Ljubljani, Kongresni trg št, 13, je prodala Zofiji Miillerjevi, posestnici v Črnomlju, pare. št. 129 7 k. o. Gradiško predmestje v izmeri 67 m2 in pare. št. 1162,33 k. o. Vič v izmeri 838 m2 za 76.020 din. Čerček Edvard, gimnazijski profesor v Novem mestu, je prodal Francu Dorniku, posestniku v Tržiču, pare. št. 332 3 k. o. Zgornja Šiška, v izmeri 893 m2 za 80.370 din. Sedai pokojni ravnatelj Rajko Stoje in njegovi nedoletni otroci so prodali Elizabeti Verovškovi in Adalbcrti Verovškovi nepremičnino vi. št. 372 k. o. Petersko predmestje I. del (hiša št. 12 na Resljevi cesti) za 1,125.000 din. , Javomik Josip, posestnik in mesar v Ljubljani, Potočnikova ul. 10, m soproga juiijan asta prodala čelnika oddelka za uvozno trgovino v 3/2 g. dr. Kristič Krešimir, višji tajnik 3. pol. skupine trg. ministrstva, za načelnika oddelka zn zuna-nanjo trgovino v 3/2 g. dr. Mihajlovič Drago-slav, višji svetnik 4/1 trgovinskega ministrstva in zn svetnika v 4/2 g. Mitrovič Miloš, ki je bil dotlej pri ravnateljstvu jugoslovanske svobodne v Solunu. * Današnji zagrebški listi poročajo, da bo v kratkem prevzel svojo dolžnost v ravnateljstvu za zunanjo trgovino g. dr. Ilrvoje Me/.ulič, odvetnik iz Zagreba. Listi navajajo, da bo g. dr. Mezulič prevzel svojo dolžnost obenem z nekaterimi ožjimi sodelavci g. dr. Bičaniča iz Gospodarske sloge, ter jih imenoma navajajo: dr. ing. Karlo šoštarič-Pisačič, ing. Han in Nikola Ja-sinski. Dr. Me/.ulič je imenovan za svetnika ter bo prevzel ravnateljstvu Trgovinskega muzeja v Belgradu. Mariji Kržišnikovi, soprogi gostilničarja v Kostanjevici na Dolenjskem, nepremičnino vi. št. 203 k. o. Poljansko predmestje (hiša št. 10 v Potočnikovi ulici) za 309.000 din. za ustno duplino In najboljše sredstvo pri dnevni negi zobovja in ust je ODOL. Uporabljajte za dnevno ustno nego ODOL čuvaja zdravja. Hlevski gnoj in gnojnica. Kot drugi zvezek svojih poučnih spisov je izdala Kmetijska zbornica za Slovenijo v Ljubljani knjigo svojega tajnika ing. Jožeta Suhadolca: Hlevski guoj in gnojnica, ki daje predvsem navodila za ureditev gnojišč in gnoj-ničnih jam. Knjiga je bogato ilustrirana ter vsebuje na 61 straneh 35 slik in risb. — Med najvažnejše činitelje umnega in smotrnega kmetovanja spada danes nedvomno pravilno gospodarjenje z gnojem. Zalo je bila taka knjiga prav primerna ter bo nudila najpotrebnejše za poznavanje hlevskega gnoja in gnojnice. Knjiga daje najvažnejše nasvete, kako naj se grade gnojišča in gnojnične jame, brez katerih ne sme bili nobena slovenska kmetija. — Knjiga stane samo 8 dinarjev. Terminsko poslovanje z angleškim funtom. — Pred nedavnim je devizni odbor pri Narodni ban- Dr. Janežič Pavel, zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, je prodal dr. Vladimiri VoJavškovi, zdrav- ' ki sklenil dovolili trgovino z angleškimi funti na niči na Sv. Petra cesti št. 2, in mag. pharm. Zori termine. Sedaj s") že izdana navodila, po katerih se lahko Volavškovi, lckarnarici v Mozirju, pare. št. 13/8 k. o. Karlovsko predmestje v izmeri 911 m2 za funti na 15 odn. 30 dni. Začela se 209.000 din. » dnem v mesecu maju prične terminska kupčija z angleškimi bo z zadnjim Angleški vojaki t protiletalski službi, ki opazujejo, ali se bliža sovražno letalo. Padec cen starega železa. Pred nedavnim smo poročali, da so začele cene starega železa padati. Sedaj posnemamo o tem iz strokovnih listov: Staro železo nima cene, ker ga topilnice v tem času sploh ne prevzemajo Prevzemajo se samo one količine, ki so bile prej zaključene. Od začetka leta pa do danes so topilnice ter kovnice v celoti že prevzele okoli 3000 vagonov starega železa. Poleg tega se v skladiščih raznih trgovcev nahaja še nekaj tisoč vagonov starega železa. Jasno je, da bodo cene starega železa padle, samo ni še gotovo v kakšni meri. Zvišanje provizije trafikantom. Iz Belgrada poročajo, da je finančni minister g. dr. Juraj Šu-tej podpisal odlok, s katerim samostojna inono-polska uprava zvišuje trafikantom odstotek njih provizije pri prodaji tobačnih izdelkov od 5 na 6%. Zaradi tega je potreben tudi popis vseh zalog tobaka pri trafikah. Izvoz lesa iz Slovaške. V lanskem fetu je Slovaška izvozila lesa in lesnih izdelkov za 750 milijonov slovaških kron. 50% tega izvoza je bilo plačanega v prostih devizah. Interreklani, Zagreb. Izbrisan je član uprave g. Joso Lakatoš, vpisan pa g. Mihovilovič Ive. Borze 30. maj. Denar Ameriški dolar 55,— Memška marka 14.10—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4,307.410, na belgrajski pa 7,150.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 840.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt....... 140.39—fl 43.54 Pariz 100 frankov...... 79.26— 81.56 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 993.81 — 1003.81 Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt..............173.64— 176.84 Pariz 100 frankov............98.12— 100.42 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 trankov..........1228.10—1238.10 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 28.55— 29.25 Ilt-lgnid — zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 28.75 denar Sofija 100 din....... 80 denar Curili. Belgrad 10, Pariz h. 10. l ondon 14.30, Ncwvork 44l>. Milan 22.50. Madrid 43. Berlin 178.25, Stockholm 100.23, Budimpešta 79. Atene 3.00, Carigrad 3.00, Bukarešta 2.23, llelsingfors 8.50, Buenos-Aires 100.50. Vrednostni papirji Vojna Skoda; V Ljubljani 391 —396 v Zagrebu 400 blago v Belgradu 394.50—395.50 Ljubljana. Državni papirji: 1% inv. pos. 94 do 96, agrarji 48—50, voina škoda promptna 391-3%, begi. obv 62—64, dalm. agrarji 53—55, 8% Blerovo posojilo 91 bl„ 7% Bler. pos 83—85 7% pos. DHB 100—101, 7% stab. poc. 95 bi. — Delnice: Narodna banka 7.9000 bi. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 93 blago, iignirji 4*—30. vojna škodu propt. 400 blago, begluške obveznice 65 blago, dalm. agrarji 34—5", 4% severni agrarji 30.50—51.30, b% šuinske obveznice 33 blago, 8% Blerovo |>o-sojilo 94 blago, 7% Blerovo posojilo 83—,S5 (N5). — Delnice: Priv. agrarna banka 173 denar. trboveljska 253—.'30, Gutmunn 3S blago, Slndk. tov. Osijek 213 denar. Osj. livarna 160 denar. Oceania M>0 denar, Jadr. plovba 400 denar. Belgrad. Državni papirji- agrorji 3| blago (51). vojna škoda promptna 394.50—393.50 (595), begluške obveznice 65—65, dalm. agrarji 55 do 55.50 (36, 33.501, % severni agrarji 49—50.25. 8% Blerovo posojilo 92.30 denar, Blerovo posojilo 85 denar (84). 7% posojilo Dr/, hip. banke 100—101. — Delnice- Priv. agrarna banka 171.5(1 do 173 (drobni komadi). 2itnl trg Novi Sad. Pšenica: bač. ok. N. Sad 245 do 2+5. gornja bač. 245- J43. srem.. -la,v, gornja bač. 245—245. bač ladja I isu 243—24?. — Oves: srem. 200—202. slav. 202—204. — Rž: bač. 208 do 210, ban. 204—206. — Ječmen: bač. srem. 205 do 207.50. — Koruza: bač. pariteta CJ vel j i ja 195 do 197, bač. pariteta Vršac 194—1%. — Moka: bač. ban. 560—570. 540—550, 320—550, 500—510. 270 do 280. 175—180, srem. slav. 353—365, 555—545. 515—525. 293—305, 265 -275, 175—180. — Otrobi: bač. juta vreče 102.50—165. srem 162.50—165, ban. 60—162.50, — Tendenca mirna. Promet srednji. Gene živine in kmetijskih pridelkov Cene živine in kmetijskih pridelkov v Slov. gradru dne 26. maja 194». Voli I. vrste 6.50—7. II. 5—6. III. 4—4.5(1. telice I. vrste 6, 11. 3. III. 4. krave I. vrste 5, II. 4. III. 3, teleta I. \ r-ste 7, II. b, prašiči pršutarji 8—II din za I kg žive teže. — Goveje meso I vrste 14. 11. 12. III. 10, svinjina 16—17, svinjska mast 22. čisti med 20, neoprava volna 25. oprava 50, go veje surove kaže 12—14 din za I kg. — Pšenica 230. ječmen 200, rž 200. oves 200. koruza 223, fižol 600—800, krompir 225, seno 115. slama 50. pšenična moka 450. koruzna 275. ajdova moka 450 do 500 zn 100 kg. — Drva 100 din z.a kub. meter, jajca 0 75 din komad, mleko 2.25 din liter, suhimi maslo 58 din za I kg. Obisk slovenskih županov na bratskem jugu Niški župan je povedel goste naprej v bližnjo Niško banjo, znano radioaktivno kopališče, v katerem se z uspehom zdravijo revmatizem, arterio-skeroza, razne bolezni iz motenj v preosnovi, srčne in jeterne bolezni itd. To kopališče, ki gleda sicer že na dolgoleten razvoj, je prav v zadnjih letih izredno napredovalo. Banovina se ni ustrašila gmotnih žrtev in postavila velik banovinski hotel, prav tako pa je zgradila sodobno urejeno kopališče. Sredi prekrasnih parkov je začela graditi sedaj tudi zasebna gradbena podjetnost, posebno, ker gradi banovina tudi moderno cesto, ki Ik) v nekaj letih vezala Niš s kopališčem. Zupani pred spomenikom kralja Aleksandra v Nišu. S X ozuačeni je niški župan g. Zivkovič. Opoldne je povabil župan g. Zivkovič slovenske župane na kosilo v izredno lep in sodoben >Park« hotel v Nišu. Tudi vse popoldne je g. župan posvetil obiskovalcem in slovenski župani, ki so si popoldne ogledovali z izredno nagliro razvijajoči se Niš, so morali priznati, da se pač nihče od njih ni zamišljal Niša tako lepega. Na vseh najrazličnejši h mestih rastejo iz tal velike in nove slavbe. občina je že uredila lepe parke in nasade. Sredi mesta pa stojita dva mogočna spomenika eden kralju Aleksandru, drugi pa liorreni z.a osvo-lioditev Niša. Ko so slovenski župani pred tem spomenikom zapeli »Hej Slovani . se je hitro zbrala okrog njih velika množica in iih z zanimanjem poslušala. Zanimiv je bil ogled mestnega muzeja, ki ga je občina uredila v tipični starinski hiši nekdanjega turškega veljaka in tako ohranila potomcem spomin na čase. ko je v Nišu še gospodaril Turek. Posebno presenečenje pa so doživeli župani, ko so obiskali vilo predsednika vlade in niškega rojaka Drag i še Cvetkoviča. Vsi so od srca obžalovali, da ga niso mogli pozdravili v njegovi hiši, ki jih je sprejela z izredno gostoljubnostjo. Pod senčnatim drevesom in okrog ka-liienite mize je na vrtu zadonela marsikatera pesem in zdravica. Le prehilro je minil čas. Kratek obisk so župani še napravili v katoliški cerkvi in v narodnem gledališču. Nato pa so se morali posloviti od župana in številnih njegovih ljubeznivih spremljevalcev in od Niša. čigar gostje so ves dan bili. Po prisrčnem slovesu, v katerem so obljubili nasvidenje, je potegnil vlak in jih odpeljal proti severu skozi pokrajino, ki jih je v marsičem spominjala na Slovenijo. Drugo jutro je slovenske župane že pozdravilo v Zagrebu. Deputacija na čelu s predsednikom Županske zveze g. Nandelom Novakom je obiskala bana dr. šubašiča in zagrebškega župana g. Starčeviča. Zagrebški župan je opoldne sprejel vse slovenske župane in jili nato ljubeznivo odpeljal v slari kraljevski dvorec v Gornjem mestu. Tam jim je razkazal lepe zgodovinske dvorane in stanovanje, ki je določeno za vsakokratnega zagrebškega župana, župan Starčevič sicer Zupani na obisku pri zagrebškem županu g. Starčcviču (X). ne stanuje v teli prostorih, ker ima svojo hišo. Zupan je ponudil goslom prigrizek, nakar so so župani poslovili. Ustavili so se šo pred čudodelno kapelico v Gornjem meslu. nato pa so šli večinoma vsi v živalski vrt v Maksimiru. Zagreb jo namreč Slovencem precej poznan, zaradi česat mosta ni bilo |x>treba posebej razgledovati. Na večer je brzi vlak odpeljal župane domov v Slovenijo. Odnesli so na ssvoje domove neizbrisne spomine z lepega potovanja ix> državi. S hvaležnostjo so so ludi spominjali železniške uprave, ki jim je dala na razpolago poseben vaaon in v resnici vodno skrbela, da iim io povsod kar najliolj ustregla, za kar gre vsein prizadetim šo posebna zahvala. (Konec.) novice, Koledar Petek, 31. maja: Srce Jezusovo. Angela. <1ev. Sobota, 1. junija: Fortunat, spoznavalec; Kuno. Osebne novice — Promoviran je bil 24. maja za doktorja bogoslovja na papeški gregorijanski univerzi v Rimu g. Stanko Kos, sin g. Avgusta Kosa, upokojenega uradnika davčne uprave v Ljubljani. Gospodu doktorju in vsej ugledni družim iskreno čestitamo! Zlatomašniški jubilej msgr. V. Podgorca Slovenska cerkvica v Celovcu se je na bin-koštni ponedeljek odela v praznično obleko. Oltar je bil v rožah in zelenju, ob strani sta visela (Iva velika venca z zlatim križem in zlatima številka-lii >30«. Točno ob 9 jo stopil pred oltar zlatomašnik kanonik msgr. Valentin Podgorc. v spremstvu žihpoljekega župnika in svetnika Krista Ko-srhierja in slovenskega pridigarja g. Milloniga. S kora se je oglasila pozdravna pesem jubilantu, nakar je g. župnik Koscliier podal globoke misli o vzvišenem duhovnikovem poslanstvu in v slav-Ijencu orisal lik vzornega, za dušni blagor izročenih ovčic vnetega pastirja. Med slovesno sv. mašo je povzel besedo zlatomašnik sam. Njegova izvajanja so izzvenela v zahvalo Rogu, ki mu jo velel služiti v petdesetletni njegovega mašilištva. V četrtek, dne 10. maja popoldne se je v Mohorjevi hiši vršila slavnostna seja odbornikov Slovenske prosvetne zveze in Zveze koroških zadrug, katere se je udležil tudi zlatomašnik. Zastopnika osrednjih organizacij sta v govorih orisala velike slavljenčeve zasluge za slovensko prosveto in zadružništvo in nato g. zlatomašnlku izročila uda-nostno spomenico koroške slovenske družine s podpisi voditeljev kulturnih in gos|>odarskili organizacij vse slovenske Koroške. jp^ Kino Kodeljevo te/.4i-64 M Danes ob 20 30, jutri samo ob 20-30 (predstava v sobotah ob 17 ob letnem času odpade) ter v nedeljo prekrasni velefilm o veliki žrtvi idealnega duhovnika: Pod spovednlm pečatom (ŽRTEV SPOVEDNE MOLČEČNOSTI) ter Boris Karlov v vlogi genijalnega izumitelja Polnočna pošast Senzacije le za močne živcel Slovenski javnosti Cas, v katerem živimo, nam narekuje najstrožjo pripravljenost. V tej pripravljenosti nikakor ne sme biti vrzeli v pogledu zaščite otrok in mater v primeru vojne. Ta zaščita mora biti organizirana tako, da ne bo niti enega otroka, niti ene matere, ki bi jim v danem trenutku ue mogli nuditi pomoči iu varnosti. Za zaščito, to je pomoč in varnost, ki naj se nudi otrokom in materam tam, kjer se bodo v primeru potrebe naselili, je treba takoj zbrati potreben material in denarna sredstva. Zato vas prosimo, da takoj pristopile v svojem delokrogu k zbiranju materialnih in denarnih sredstev, pri čemer upoštevajte sledeče: 1. V |)Oštev prihaja predvsem: blago za rjuhe, perilo, obleka, slamnjače, koci, odeje, kosi otroškega perila in obleke, obutev, nogavice, otroške košare, nahrbtniki, vreče, plašči itd. itd.^ dalje vseli vrst posoda, jedilni pribor, pribor za šivanje itd., skratka vse, kar koli se da uporabiti v sili. Vsaka najmanjša stvar je dobrodošla. 2. Ves zbrani material takoj dostavite po najkrajši poti ali vašemu krajevnemu odboru Unije ali pa na naslov: Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, Ljubljana, Tvrševa 23. Poslani material se bo takoj pregledal, razporedil in odposlal v kraje, kjer se bodo otroci in matere v primeru vojne naseljevali. 3. V kolikor bi kdo ne mogel prispevati v materialu, naj prispeva v denarju. Ves v te svrhe nabrani denar takoj dostavite vašemu krajevnemu odboru Unije ali pa ga nakažite po poštni položnici St. 13.882 na naslov: Jug. Unija za zaščito otrok, Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1. Iz tega denarja se bo nabavilo izključno samo blago in oprema za otroke, da se izpopolnijo zaloge. Zavedajte se, da je s tem vašim delom povezana tudi usoda slovenskih otrok in mater v primeru vojne. Zato pristopile k temu delu takoj in z največjim elanom. Smatrajte to obvestilo za naš morda zadnji poziv, da storite svojo dolžnost. Jugoslovanska Unija za zaHilo olrok, sekcija za dravsko banovino. Prošnja stavbinskih delavcev Strokovne organizacije, pri katerih so včlanjeni stavkujoči stavbinski delavci, in sicer Zveza združenih delavcev, Jugoslovinska strokovna zveza, Narodna strokovna zveza in Savez gradjevin-skih radnika Jugoslavije s o izdale letak, v katerem se obračajo na vso slovenske delavce, kmete, obrtnike, trgovce in sploh na vso slovensko javnost, da bi jih moralno, pa tudi gmotno podprla v njihovem boju. Sedaj stavka okrog 4000 stavbinskih delavcev, ki z družinami štejejo okoli 14 do Ki tisoč ljudi. Ni izključeno, da se l>o stavku šc razširila na druge kraje. Te dni se bo začelo zbiranje prostovoljnih prispevkov za pomoč stavkajočim in njihovim družinam, čijih beda bo z vsakim dnem večja. Delavstvo je prepričano, da ga slovensko delovno ljudstvo ne l>o pustilo brez po-moči. Zato se mu za vsak najmanjši prispevek že naprej zahvaljuje. Delavstvo ne bo nikoli pozabilo tistih, ki so mu v najhujši sili priskočili na pomoč. Zbiralci bodo pobirali darove na pole, ki bodo nosile žig ene izmed gori navedenih organizacij. Kam v nedeljo popoldne ? Na tombolo v Škof jo Loko! — Službeni prejemki za čas orožnih vaj. V pravnih nasvetih je bil objavljen nasvet, ki ni povsem točen in zamorc škodovati delojemalcem, poklicanim na orožne vaje. V odgovoru je navedeno, da delavec, ki je nastopil službo 1. julija 1939 in je letos v marcu odšel na orožne vaje, nima pravice do službenih prejemkov, ker šc ni eno leto v službi. Ta odgovor nasprotuje določbam § 219 o. z., ki predvideva, da obdrži uslužbenec svojo pravico do plače, ako je po najmanj 14 dnevnem službovanju zadržan od službe brez svoje krivde radi drugih važnih razlogov (torej ne samo zaradi bolezni ali nezgode), ki se tičejo njegove osebe. Na vsak način je poziv na orožne vaje smatrati za »važen razlog«, ki po § 219 o. z. opravičuje do prejemanja neokrnjene mezde za prvi teden orožnih vaj. Tako nam poroča Delavska zbornica v Ljubljani. — Razpis učiteljskih mest. Po brzojavnem sporočilu ministrstva za prosveto, S. br. 28980 z dne 29. V. 1940, je rok za vlaganje prošenj za premestitev na razpisana učiteljska mesta podaljšan do 10. junija t. 1. Prosvetni oddelek kr. bau-ske uprave. Načelnik dr. Sušnik. — Prešernova koča na Stolu bo od 1. junija t. 1. stalno oskrbovana. — Župnijske urade ljubljanske škofije, ki so prejeli knjižice »Tvoj vodnik v življenje«, toplo prosimo, da nam preostale izvode vrnejo na naslov: Ljubljana, Leonišče. Prišla so nova naročila, dosedanja naklada je že pošla, zato preostale izvode nujno in takoj potrebujemo, da moremo novim naročnikom ustreči. — V zastaranih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo odvaja, poleg tega pa se tudi po daljši uporabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovita. Ogl. res. S. br. 3074/35. — Izlet društva Pravnika. Vse društvenike, ki se udeleže nedeljskega izleta na Bled opozarjamo, da je odhod iz Ljubljane z vlakcm ob 7 zjutraj. Od Žirovnice krenemo na Vrbo k Prešernovi domačiji in od tam na Bled, kjer se poklonimo na grobu enega izmed društvenih ustanoviteljev, dvornega 6vetnika Ferjančiča. Obed bo ob pol 14 v hotelu »Petran«. — Odbor. — Literatura o negi otrok! Bogata je literatura o negi otrok, pa se še stalno izpopolnjuje z novimi nasveti. Posebno za nego dojenčkov je potreben skušen svet. Skušnja nas uči, da je za nego detet odlična krema Babymira proti osepnicam, krastam, lišajem, pršičem ter za kožo, ki je zaradi sečenja odrgnjena in vneta. Matere, dajte svojemu otroku najboljše — negujte njegovo kožo s kremo Bnbymiro. — Velika tatvina na pošti v Hrastniku. Ljubljanska policija je aretirala 19 let starega S. H., ki je na pošti v Hrastniku izmaknil 19.000 din. Zadnje čase je bil S. H. sicer v Medvodah, prej pa je bil na pošti v Hrastniku, kjer so mu bile razmere prav dobro znane. Pred nekaj dnevi je prišel zopet v Hrastnik in medtem ko so na pošti urejali denarne pošiljke, je ukradel 19.000 din. fjCr dh/lm/i * Nova moderna palača v Banjaluki. Zagrebški »Jutamji list« poroča, da je neka skupina finančnikov iz Slovenije dopotovala v Banjaluko in kupila za 1,800.000 dinarjev staro hišo inž. Josipa Eaduloviča, ki stoji v središču mesta. V tej zgradbi je bil nekoč nastanjen turški in avstrijski konzulat. Hiša je ena izmed najstarejših zgradb v Banjaluki in v tako slabem stanju, da ie zadnji čas, da zgine s površja. Omenjena skupina finančnikov bo hišo podrla in zgradila veliko moderno palačo za stanovanja. * Iz Bosne so od jeseni izvozili za 100 milijonov dinarjev sadja. Po statističnih podatkih, ki jih je prejela trgovsko-industrijska zbornica v Sarajevu, je bilo od zadnje letine sadja pa doslej izvoženo iz Bosne v inozemstvo 1328 vagonov svežih sliv, 68 vagonov pekimeza, nad 3000 vagonov suhih sliv, 870 vagonov jabolk in 13 vagonov orehov, Čeprav so bile dosežene cene razmeroma nizke, se vendar lahko reče, da znaša vrednost izvoženega sadja in sadnih proizvodov nad 100 milijonov dinarjev. Računajo, da je v Jugoslaviji na razpolago še 500 do 800 vagonov suhih sliv in velike zaloge orehov. * Velik požar v Petrovaradinu. Velik požar je uničil v Petrovaradinu največji mlin v Jugoslaviji, last Nikole Leharta. Mlin je leta 1916 zgradila madžarska domovinska mlinska industrija in je v svetovni vojni dobavljal moko avstro-ogrski armadi. Požar se je tako hitro razširil, da gasilci niso mogli ničesar rešiti. Mlin je zgorel do temeljev z vsemi silosi in skladišči. V skladiščih je zgorelo okrog 30 vagonov pšenice in 50 vagonov moke. Škodo cenijo na šest do osem milijonov dinarjev, zavarovan pa je bil mlin za devet milijonov dinarjev. * Oproščena železnčarja. Vrhovno sodišče v Sarajevu je potrdilo 6odbo okrožnega sodišča v Banjaluki v zadevi znane železniške nesreče na postaji Ivanjska pri Banjaluki, ki je zahtevala devet človeških žrtev. Poleg tega je poginilo 75 konj in je bila povzročena velika materialna škoda. Državno tožilstvo je zaradi te nesreče obtožilo vlako-vodja Joža Jajčeviča in uradnika Abdulaha Sijer-čiča. Okrožno sodišče je po končani razpravi oba oprostilo, ker se ni moglo dokozati, da sta zakrivila nesrečo. Državni tožilec se je pritožil in je bila te dni prizivna razprava pred vrhovnim sodiščem v Sarajevu. Vrhovno sodišče jo v polnem obsegu potrdilo sodbo okrožnega 6odišča in sta tedaj imenovana železničarja končnoveljavno oproščena vsake krivde za to železniško nesrečo. Sedaj pričakujejo, tolažiti njegovo razburjenje. Razočarani zet se je mogel prepričati, da je njegova tašča umetnica v kuhanju. Tudi kosilo, po katerem je sklenil vzeti Anko, je pripravila tašča. Priznala je, da ni govorila resnice, ko je rekla, da je kosilo pripravila Anka. Storila pa je to iz ljubezni do svoje hčerke. Marko je to dobro mišljeno laž odpustil, posebno še, ko mu je tašča zagotovila, da bo odslej naprej ona kuhala mlademu zakonskemu paru, dokler se ne bo kuharske umetnosti priučila tudi njena hčerka. Vesel se je vrnil v svoj novoustanovljeni dom. Solze lepe Anke so se posušile, zakaj vrla tašča je zopet naredila mir v hiši in rešila mladi zakon. * Mati v bolnišnici, otroke je pa hišni gospodar postavil na cesto. Vdova po poljskem delavcu je prišla po smrti svojega moža s štirimi otroki, za katere je morala sedaj sama skrbeti, v Belgrad, kjer je dobila delo v neki tovarni. Bivanje v 6labo zračenih tovarniških prostorih je pri ženi pospešilo bolezen na pljučih, za katero je že dolgo bolehala. Nekega dne 6e je uboga mati v delavnici zrušila na tla, iz ust pa je bruhnila kri. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer sedaj pričakuje svoje 6mrti. Štirje otroci, od katerih je najstarejša hčerka stara šele dvanajst let, so odslej prepuščeni samim sebi. Ker seveda niso mogli plačati najemnine, jih je hišni gospodar enostavno postavil na cesto. Neka dobrosrčna gospa se je usmilila otrok in jih časno pod streho. Ljubljana, 31. maja Gledališče Drama: Petek, 31. maja: »Jakob Ruda«. I«v. Igrajo maturanti klasične gimnazije. — Sobota, 1. jim.: »Naša kri«. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 2. jiln.: »Severna lisica«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 3. junija: Zaprto. — Torek, 4. jun.: Zaprto. Opera: Petek, 31. maja: Zaprto. — Sobota, 1. jun.: »Kteopatra«. Red B. — Nedelja, 2. jun.: »Tosra«. Izven. Uostovanje Tee Laboševe iz Zagreba in Borisa Po|)ova. Znižane cene. — Ponedeljek, 3. jun.: Zaprto. — Torek, 4. juu.: Zaprto. Radio Ljubljana Petek, 31. maja. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Mladina na našem Jadranu na izletih in letovan jih (g. Viktor Piruut) — 12 Korošci koroške pojo (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Naj>ovedi — 13.02 Opoldunski koncert Radijskega odkestra — 14 Poročila — 14.10 Tedenski pregled Tujsko prometne zveze — 18 Ženska ura: Pogovor v go-spodinjski posvetovalnici (ga. Helena Kelhar) — 1S.20 Citraške točke (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Levstik Fran, slovenski pisatelj kot časnikar (Ruda Jurčec, Ljubljana) — 19.40 Objave — t9 50 Prenos žmarnic iz trnovske cerkve — 20.50 Skladbe I). Jenka, V. Parme in T. Vidošiča (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Valčki Joh. Straussa (plošče). Drugi programi Petek, 31. maja: Belgrajska krafkovalna postajo: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini Yl!F (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko — Belgrnd: 20.10 Simf. koncert — Zagreb: 20.10 Belgrad — Bratislava: 21 Češke pesmi — Praga: 19.50 Smetanova opera »Skrivnost< — Sofija: 19.50 Mozartova opera »Čarobna pi.ščal« — Beromiinster: 21 Ork. koncert — Budimpešta: 20.10 Ork. koncert — Bukarešta: 20 Massenetova opera »Manon« — Trst-Milan: 17.15 Cimbale — 21.30 Simf. koncert — Rim-Bari: 21.15 Gogoljev »Revizor« — Florenca: 19 Harmonika —• Sottens 21.30 Ork. in vokalni koncert. Naše dijaštvo Akademski klub Straža ima danes tretji redni sestanek. Govoril bo dr. F. Knific: Moč in organizacija framasonov. Lekarne Nočno službo imajo lekarno: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Cesla 29. okt. (Rimska) 31. nea vzela srečno ženo eo prepeljali v bolnišnico, kjer pa je umrla. Matič je na razpravi trdil, da je žena res sama izvršila samomor in da jo ni on zabodel v jetra. Sodišče je obsodilo Matiča na pet let robije, ker je ženo prisilil k samomoru, oprostilo ga je pa obtožbe, da je on ubil ženo 6 tretjim udarcem, e nožem. * Bitka med dvema vasema. Pred okrožnim sodiščem v Travniku je bila razprava kot epilog velike bitke med dvema sosednima vasema. Gorski vasici Vitovljani in Koričani 6ta se že dolgo časa prepirali zaradi paše, ki si jo prilaščata obe vasi. Končno je prišlo do spopada, ko je bilo v Vitov-ljanih cerkveno proščenje, kamor so prišli tudi številni vaščani iz Koričamov. Razvila se je prava bitka, da je bilo veliko kmetov ranjenih, musliman Langib Džemil je bil pa mrtev. Državni tožilec je IB LUISE RAINER: Danes zadnjikrat! Wallace Beery najboljši karakterni igralec filmskega platna nastopa kot lojalni in junaški predstavnik zakona v pretresljivi filmski drami NEZNANI JUNAKI Premiera danes! KINO SLOGA tel. 27-30 Ob 16., 19. in 21.uri Stavka stavbinskega delavstva Delavstvo povsod vzdržuje lep red. Stavka se je razširila na sledeče kraje: Trbovlje, Kranj, Kamnik, Ptuj, Meugeš-Jarše, Domžale in Vrhnika. Vseh stavkujočih delavcev jo sedaj okrog 4sa-mezna poslopja okoli ogla so bila tako razsvetljena, kakor da bi nekje strašno gorelo. Poklicni gasilci so takoj ugotovili, da je treščilo v elektro- vod cestne ženleznice. S silnim žarom so gorele omarice na elektrovodu, žarel pa je tudi ves pretrgani elektrovod. Poklicni gasilci so začeli takoj gasiti s posebnim gasilskim aparatom »Pola To-tal«, to je z aparatom, ki ne prevaja električnega toka. To pa je bilo tudi vse, kar so gasilci lahko sami opravili. Prvič so bili gasilci 17 minut na licu mesta, nakar so obvestili cestno železnico, da naj ona s strokovnim osebjem odstrani vso nevarnost in popravi elektrovod. Po mestu so se namreč ustavili vsi tramvajski vozovi, remiza pa je bila tudi brez električnega toka, tako da osebje ni moglo takoj oditi na kraj nesreče. Stražnik, ki je odganjal ljudi od nevarnega mesta, je ob 23.40 še enkrat poklical gasilce na kraj požara, tokrat pa so gasilci samo 15 minut gasili ogenj in pomagali strokovnemu osebju cestne železnice, ki je prihitelo med tem časom. Remiza je namreč med tem časom že dobila zvezo z odrejeno postajo in nato so nameščenci cestne železnice do 1 zjutraj popravljali poškodovani elektrovod. Šele nato so lahko vozovi cestne železnice krenili proti remizi. Največje neurje nad Ljubljano je trajalo dobrih 25 minut, nakar je zopet začelo rahlo deževati. Med nevihto je padlo v Ljubljani 27.3 mm dežja, kar je za Ljubljano velikanska množina voda. Po računu metereološkega zavoda je padlo nad ljubljanskim ozemljem v času nevihte 2 milijona in dve sto tisoč hektolitrov dežja. V kamniškem okraju se je nevihta razbesnela nekako proti 3 zjutraj. V Pšati pri Domžalah je strela povzročila požar. Tudi iz Savinjske doline poročajo, da je tam ponoči divjala strašna nevihta. Savinja je zjutraj zelo narastla. Mesec junij v cerkvi sv. Jožeta Ko se končajo šmarnice, se prijatelji Srca Jezusovega vesele, da bodo mogli nadaljevati v juniju ves mesec našemu času tako primerno in potrebno pobožnost, ki je dobila pri nas ime »vrtnice«. V cerkvi sv. Jožefa se bo ta pobožnost slovesno in pa skupno obhajala. Ves mesec junij bo vsak dan zjutraj oh G sveta maša s petjem pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ta mesec se posebno priporoča pogostno prejemanje zadostilnega sv. obhajila. Večerna pobožnost se bo ves mesec vršila ob pol 8 zvečer, in sicer bo vsak večer kratek govor, prenos Najsvetejšega, litanije z blagoslovom in petje v čast Srcu Jezusovemu. Predmet letošnjih govorov bo: Jezus — naš Učitelj. V nedeljo, dne 2. junija, se bo slovesno obhajal praznik Srca Jezusovega. Ves dan bo izpostavljeno Najsvetejše in prosimo vernike,, da čez dan v obilnem številu prihajajo počastit evharistično Srce Jezusovo in ga prosit za mir v naših družinah in med vsemi narodi. Ob 11 dopoldne vabimo k skupnemu češčenju može in gospode kongrega-niste in druge, popoldne ob 4 pa gospe in gospodične kongreganistinje in druge. Ostale ure bodo molili razni zavodi. V nedeljo zjutraj ob 8 bo slovesna sv. maša z orkestrom v čast Srcu Jezusovemu, ki jo bo daroval stolni dekan preč. g. dr. Kimovec. Zvečer ob pol 8 bo pa po govoru slovesna spravna procesija, h kateri vabimo vse vernike, mladino in zavode. Procesijo bo vodil stolni prošt. gospod Nadrah. Po procesiji bodo litanije, spravna molitev, zahvalna pesem in darovanje za cerkev. Ker se je začela pravkar akcija za postavitev novega kamenitega glavnega oltarja, da bi nas sveti Jožef varoval vojne in drugih nesreč, bo v cerkvi izpostavljen plastični osnutek novega oltarja in vzorec domačega marmorja, iz katerega bo to delo izvršeno. Vsem častilcem Srca Jezusovega toplo priporočamo to akcijo v izdatno podporo, da čim prej s skupnimi močmi privedemo delo do srečnega uspeha. Cerkveno predstojništvo. Strašna nesreča triletne deklice Ljubljana, 30. maja. Pretresljiva in žalostna je bila nesreča, ki se je odigrala na Šmarski cesti pred št. 24. Hlapec lesne tvrdke Pintar Ignac je popoldne tam mimo vozil na dvovprežnem vozu tovor lesa, ki je bil nad 5000 kg težak. Hlapec je peljal svoj voz mirno naprej, ko pa je pripeljal pred hišo št. 24, je jx>d voz prišla mala Dimnik Pavla, 3 leta star otrok. Nesreča, ki je doletela otroka, je bila strašna. Kolo težko obložennega voza je šlo čez ročioo nesrečnega otroka. Težak voz je otroku ročico tako rekoč dobesedno zmlel. Nesrečno dete je obležalo na cesti in v prvem trenutku se nihče ni mogel prav znajti, da bi otroka dvignil in mu pomagal. Oče in mati sta ves dan na delu, oče je prodajalec premoga v mestu, mati pa je morala na delo. Tako je otrok postal žrtev strašne nesreče. Prvi je privozil mimo luksuzni osebni avto- i mobil. Mesarski mojster g. Kačič je avtomobil ustavil in voznika lepo zaprosil, da naj nesrečnega otroka hitro odpelje v bolnišnico. Toda voznik se za nesrečo ni zmenil in je hitro oddrvel naprej v svojo smer. V bližini pa je bil prav isti čas mestni zdravnik dr. Rus s svojim avtomobilom. Ko so ga obvestili, je hitro prišel s svojim avtomobilom in nesrečnega otroka odpeljal v bolnišnico. Tam so mogli samo ugotoviti, da je stanje otroka strašno. Ko sta prihitela stariša, so zdravniki morali zahtevati dovoljenje, da sta dovolila, da so nesrečni mali deklici odrezali celo roko. Ljudje so z največjim ogorčenjem obsojali zlasti avtomobilista, ki je bil prvi na kraju nesreče, pa ni maral prepeljati otroka v bolnišnico. Jasno je, da bi ta prevoz njegove osebne zadeve zmotil samo za 5 minut. Kmalu nato je bilo ugotovljeno, da je avtomobil vodil neki 27 letni akademik iz Vižmarjev. * 1 Aljažev klub sporoča vsem prijateljem planin, da bo v nedeljo, 2. t. m. ob 8, ob priliki izleta SPD da Komno, pri planinskem domu na Komni sv. maša. Prijave za izlet sprejema SPD v Ljubljani še danes v petek. Vožnja tja in nazaj 60 din. Odhod v soboto popoldne ob 3 izpred Slamiča. 1 Obiskovalci prosvetnih večerov se vljudno opozarjajo na poučni izlet v kraje, kjer je živela sv. Ema. Predavanje, katero smo slišali na pro- svetnem večeru, se bo s tem potovanjem spopol-nilo. Poleg tega se bo spopolnilo s tem potovanjem tudi predavanje o slovenskih pravnih starinah. Izlet vodi čez Št. Rupert, Rajhenburg v Pilštajn, Podsredo, Kozje k Sv. Emi, Rogaško Slatino in v Šmarje pri Jelšah. Vožnja, kosilo in ju-žina stane 140 din. Prijave se sprejemajo do srede, 5. junija pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta št. 7, l. nad. 1 Razstava monumentalnih slik iz slovensko zgodovine, ki jih je naslikal akad. slikar Gojmir Anton Kos, bo odprta jutri, v soboto, dne 1. junija ob 11.45 v Jakopičevem paviljonu. Povsem nov izgled nam bo nudila srednja dvorana paviljona, ki je sprejela te slike, od katerih prednja-čite predvsem dve po svoji izredni velikosti. V stranskih prostorih bo pa razstavljeno nekai študijskega gradiva, ki nam bo dovolilo zadosten vpogled v obseg dela, potrebnega za nastanek tako velikih figuralnih kompozicij. I Pn zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »rranz-losef« erenčice. 1 Učenci klasične gimnazije v »Drami«. Danes zvečer ob 20 bodo nastopili višješolci klasične gimnazije v Ljubljani — predvsem ietošnj maturanti — v dramskem gledališču s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. Režijo je prevzel g. Milan Skrbinšek, kar je dovoljno jamstvo, da bo igra nad povprečnim nivojem šolskih prireditev. Starši podprite idealno stremljenje mladine — eventualen čisti dohodek je itak namenjen maturantskemu podpornemu skladu — ter obiščite predstavo. Vstopnice se dobe v pred- Iz Julijske Krajine Msgr. Ivan Koršič — 70 letnik Solkan pri Gorici. Včeraj, dne 30. maja je obhajal naš odlični rojak msgr. Ivan Koršič 70 letnico svojega življenja. Ker mon-signor zaradi svoje skromnosti noče, da bi njegov jubilej kakor koli proslavili in njegovo delo počastili, hočemo na tem mestu zapisati dve. tri besede. Naj bo to v pičlo zahvalo zaslužnemu možu, v ponos naši vasi, ki je dala že mnogo imen naši ožji zgodovini in v pobudo in opomin naši mladini, da bo znala ceniti svoje vodilne osebnosti. Preden pa nadaljujemo, naj poklonimo prečastitemu tnonsignorju svoja voščila, ki so skromna kakor on sam: Monsignor, trdno, veselo zdravje, ki Vas spremlja zadnja leta, naj Vam dobri Bog ohrani še naprej do osemdesetletnice in še dalje do skrajnih človeških mej, nam v radost in pobudo, Vam v uteho in plačilo, ko bosta Vaša rodna zemlja in Vaše ljudstvo zopet v tniru uživala lepše dni. Msgr. Koršič se je rodil v Solkanu 30. majnika 1870. Študiral jc v Gorici in bil 23. septembra 1S93 posvečen v mašnika. Služboval je kot kaplan v Gorici na Travniku do 1. 1898., ko je bil imenovan za vojaškega kurata pri avstro-ogrski mornarici v Pulju. Na težavnem, kočljivem mestu se je izkazal za pravega moža. S svojim finim nastopom, s svojo možato odločnostjo in s svojo široko izobrazbo si je priboril ugled pri višjih in ljubezen pri moštvu. Svoj dušnopastirski poklic je izpolnjeval s sveto vnemo in je kot goreč pridigar dosegal tudi lepe uspehe. Njegove izredne vrline so ga usposobile, da je hitro napredoval in v razmeroma kratki dobi postal superior mornariških kuratov, t. j. predstojnik duhovščine, ki je službovala pri mornarici bivše avstroogrske monarhije. Ob državnem polomu 1. 1918. je kot tak stopil v pokoj. Ker je v tedanji zmedeni in razkrojeni dobi bil rajnki nadškof Sedej zaradi pomanjkanja du- hovščine v hudi stiski, je upokojeni g. superior takoj sledil vabilu svojega nadpastirja in prevzel dekanat v Kobaridu. Ko »o sc razmere nekoliko ustalile in ker ga je začela tlačiti neprijetna bolezen, se je umaknil iz dušnopastirske službe in se naselil v Solkanu na svojem rojstnem domu. In tu živi sedaj že nad 15 let. Ne vdaja se pa brezdelju in neplodnemu pohajkovanju, temveč srčno rad |X)inaga in sodeluje v dušebrižništvu. Njegovi trudi so v prvi vrsti posvečeni njegovemu Solkanu, na katerega je navezan i vso svojo ljubeznijo. Tu je vsa leta prava desna roka g. župnika, katerega rad podpira i nasveti in delom, ter prav nič ne zamen, če padejo nanj vsakdanja kaplan-ska opravila. Rad pa pomaga tudi sosedom, če ga poprosijo. Zlasti velikokrat gre v »službo* k gospodu Vinkotu v bližnji Kronberg. Plaši se pa ne tudi daljših in težjih potov. Ce je treba, ga dobite tudi v spovednici na Sv. gori ali na prižnici v Drežnici, ali pa kot oskrbnika na Sv. Višarjih. A kjerkoli ga srečate, vedno je isti ljubeznivi, tihi, za vse dobro vneti monsignor Koršič, ki se rad prisrčno nasmeje. Najmlajši sedemdesetletnik med goriško duhovščino je globoko izobražen mož. Veliko je či-tal in še vedno čita. Obvlada več jezikov in dobro pozna domačo in tudi tuje literature. Svoje znanje in poznanje sveta je pa še močno razširil s številnimi velikimi potovanji pri mornarici. Ker svoje široko obzorje druži z ljubeznivostjo duhovitega človeka, ki razume zdravo šalo, je njegova oseba prikupna in ga spoštujejo in ljubijo vsi, ki ga poznajo. Rekli smo že, da je goreč pridigar, ki se je kot tak udejstvoval tudi v vojaški službi. Kot priznan govornik slovi še danes. Govori mirno, jasno, privlačno. Iz vsake besede diha njegova globoka vera in vse njegove pridige so posejane z duhovitimi domislicami. Letošnji majnik opravlja v Solkanu šmarnice. Bodo to najbrž že tridesete šmarnice, ki jih je molil in govoril v svojem življenju. Štnarničnih govorov ni pa še nikoli bral ali si jih izposodil pri kakem pisatelju. Njegovi šmarnični govori so vedno izvirno delo. Ko si je izbral temeljno misel, izkleše z neutrudljivo marljivostjo in izkušenostjo vsakodnevno razmišljanje. Ce hi svoje letošnje solkanske šmarnice vrgel na papir in jih poklonil naši javnosti kot svoj sedemdesetletni dar, bi mu bili zelo hvaležni. Zaključimo! življenje našega slavljenca je bilo do zdaj posvečeno delu. plemenitemu, vzvišenemu delu, temu delu bo posvečeno tudi v bodoče. Zato mu krepko kličemo: Na mnoga leta! prodaji v opernem gledališču, pol ure pred predstavo pa v drami. 1 Zahvala. Dovoljujem si kar najtopleje se zahvaliti cenj. občinstvu, ki je z raznimi podatki pripomoglo do tako hitre izsleditve roparskega napadalca; s tem je obenem pomagalo razpršiti vse podlo govorice, ki so jih ob tej priliki širili o meni zlobni ljudje. — Lud. Čeme, Ljubljana. 1 Film »Neznani junaki« v kinu Sloga. Wal-lace Beery, ki ga gotovo vsi poznate, ta odlični karakterni igralec filmskega platna, podaja v tem filmu svojo najboljšo in najlepšo vlogo starega irskega policista. Poleg strogosti in robatosti, ki jo zahteva že sam poklic tega napornega službovanja, živi v njem še drug jaz, pol dobrosrčnosti in usmiljenja. Njegov sin je pravo nasprotstvo svojega očeta, ohol in domišljav nepridiprav, ki mu zadaja mnogo skrbi, ko zaide na stranpota, ki ga dovedejo do nesrečnega konca. Kako — vam jx)kaže film »Neznani junaki«, ki se predvaja od danes dalje v kinu Sloga. 1 Čevlje je kradel. Pašič Ibrahim Mtthamed je rad hodil okoli stojnic, kjer na trgu prodajajo čevlje. Ko je že hotel izmakniti par čevljev, so ga opazili in izročili stražniku. IJlu • LH-iiiiiu r Bilanca dela Ljudske univerze Maribor, 30. maja. Snoči se je vršil občni zbor Ljudske univerze v Mariboru. V predavalni dvorani te ustanove na Slomškovem trgu se je zbralo le pičlo število ideal- Blagajniško poročilo je prečital dolgoletni blagajnik, strokovni učitelj Matelič. Prejemkov je bilo 27.500 din, izdatkov pa nekaj več, tako da je primanjkljaja okrog 100 din. Članov ima ustanova 242. Vseh predavanj se je udeležilo lani 5502 obiskovalcev, od tega je 4566 plačalo vstopnino, brezplačnih dijaških vstopnic pa je bilo izdanih 996. Povprečno je obiskalo vsako predavanje 135 oseb, povprečna nih kulturnih delavcev - zato pa so bila poročila vstopnina pa je znašala 356^ din. Med dohodld Je agilnih funkcionarjev tako razveseljiva ter so po- ...... kazala tako bogate sadove dela v pretečenem poslovnem letu, da je to za današnje težke čase nekaj nenavadnega. Občni zbor je vodil predsednik inž. Kukovec, ki se je v svojih uvodnih besedah spomnil agilnega umrlega sodelavca Ljudske univerze sodnika dr. Travnarja, katerega spomin so nato zboro-valci počastili. Poslovno poročilo o predavalni sezoni 1939-40 je podal tajnik prof. Stupan: Predavalna sezona Ljudske univerze je obsegala čas od 13. oktobra 1939 do 17. maja 1940. Vseh prireditev je bilo 41, in sicer 37 predavanj, violinski koncert in kulturni film s tolmačenjem, ki se je predvajal trikrat. V primeri z lanskim letom je bilo v letošnji sezoni 5 prireditev manj. Predavanj je sicer v letošnji sezoni celo več, kakor lansko leto, ko jih je bilo 36, zato pa ni bilo nobenega literarnega večera, katerih je bilo lansko leto pet. Projektirani literarni večeri se niso dali uresničiti zaradi razlogov, ki so izven območja Ljudske univerze. Prilike za kulturno delo, kakor ga vrši Ljudska univerza, gotovo niso bile ugodne. Izbruh evropske vojne, splošna negotovost in zaskrbljenost je težila delo Ljudske univerze. Ko so se pozimi duhovi nekoliko pomirili, pa je nastopil oster mraz ter predavalne dvorane pri najboljši volji ni bilo mogoče dovolj dokuriti ter je marsikateri sicer zvesti obiskovalec predavanj raje ostal doma. Spomladi, zlasti aprila meseca, je obisk popustil zaradi izredne hipertrofije kulturnih prireditev. Predavanja so bila razvrščena v dva cikla. Prvi ciklus se je priredil v smislu sklepa zadnjega občnega zbora in je obsegal 8 predavanj iz področja medicine in higijene. Nastopili so prvovrstni strokovnjaki in popularni predavatelji. Drugi ciklus je vseboval predavanje geografsko potopisnega značaja. Obravnavale so se skoraj izključno pol svoji lepoti in svojih socialnih problemih. Jirak je jiokazal na razstavi veliko mnogoličnost, širok razmah; v mirnejšem času bi bil posegel še globlje ter po natančnem študiju prišel do tega, kar je hotel izraziti. Larpurlartizem Zorana Mušjča (nekateri lokalni poročevalci imenujejo njegovo umetnost »čisto slikarstvo«) je obiskovalcu razstav v Mariboru že tako znan, da bi kar težko ne uganil njegovih slik že na prvi pogled. To pa zato. ker prehaja Mušičev slog radi mlečno sivkastih barv v nekako monotonijo. enoličnost. Toda ta slikarjeva umetnost, se zdi, ima gjoblji vzrok: po svoji naravi in poreklu si Mušičevo oko želi žarkih, močnih barv, ki jih pa on kot tak v tej pokrajini, v kateri živi, ne vidi in ne najde, kar je zanj popolnoma razumljivo: zanj so te krajine take kot jih slika: hladne, brez toplote (primeri pa tople arvarcle Kosove!). Ko je pred Umetnostnim tednom razstavil s kiparjem Pu-triliom, so njegove barve na slikah iz južnih jevrstna. Fran Golob je razstavil tako različne slike, da ni bilo moči zaznati kake preme črte v njegovem ustvarjanju. Razstavil je štiri akvarele in tri olja. Akvareli so tehnično še premalo dognani in izdelani, kljub temu, da je hotel slikar položiti vse le v barvo. Ekspresionizem, ki je zanj zelo širok pojm, ga drži še v svojem objemu; stvarnosti se hoče držati le v toliko, v kolikor se ji ni mogoče izogniti. Po nekem svojem razvoju je hotel v sliki Na Holmcu pokazati smer, v katero gre, ali bolje rečeno: v katero hoče iti in katero kljub vsemu poudarja: v neko poduhovljenost stvari, ki jih upodablja in ki naj jo že ob predmetu samem izražajo jarke, vroče barve; v teh barvah se počasi izgublja vsa stvarnost. Toda gledalcu je vendaijje njegova Iz Koprivne (olje) glede tehnike in barv še najbolj všeč in si nn tihem želi, da ,bi nadaljeval slikar svoje delo prav v tej smetf. Na Kobanskcm tednu je Lojze šušmelj z nekako kolektivno razstavo svojih del hotel pokazati pokrajino, v kateri in s katero živi in dela v njej, ljudi, njih težki trud pri delu, njih mračno življenje in bedo; pokazal je to v linorezih, akvarelih, oljih in risbah. Ni mu tedaj šlo v prvi vrsti za kolektivno razstavo, kakor pa predvsem za narodopisni in krajinski poudarek, ki ga je na Kobanskem tednu skušal ilustrirati s svojimi deli. Ta kobanska pokrajina ga drži in priklepa, toda lica mu ne kaže veselega. Na Razstavi Umetnostnega tedna je razstavil sedaj samo dve deli: Selnica ob Dravi (olje) in Sv. Duh pri Ojstrici (olje). Na sliki Sv. Duh je hotel prikazati samotno, vse zamišljeno pokrajino, ki trpi v svoji zapuščenosti, ki pa je vendar tako slikovita z ljubko cerkvico in v svojem romantičnem ozadju ter polna zanimivosti. Selnica je svetlejša, več sonca je v njej, več vedrine in mehkobe v barvah. Dr. Ivan Doraik. ■ tja, toda ie bi Sel k eni, bi moral iti tndi k drugi, | da bi ne bilo zamere in to bi me stalo preveč časa, i zato raje ne grem nikamor. Dela imam čez glavo; sodelujem pri desetih gospodarskih odborih, predavam, pridigam — pri tem pa imam že dalj časa popoln zasnutek drame v glavi, a ne pridem do tega, da bi jo napisal. Samo lani sem imel 58 predavanj. Lahko si mislite, da jih moram sam sestavljati in da je za to potreben čas.« Pogovarjala sva se tudi o njegovem jeziku. »Jezik, ki ga govore ljudje v mojih igrah, je preprost in naraven. Tak je, kot so oni. Vsak poskus, da bi kako umetničil z njim, bi bil napaka. Pišem tisti jezik, ki ga govorim, ker čutim, da je naš, da je izraz misli naših ljudi. Vedno hočem podati samo pristno govorico našega kmeta.« V misli mi je prišel stavek iz »Naše krvi«, ki je primer za izklesanost Finžgarjevega jezikovnega sloga. Govori ga starka: »Kaj mi je dejal? — Mati, ne grem: 6e nam požgo, sezidamo drugo hišo, če pojedo živino, zaplodi se druga; grunta nam ne snedo: grunt ima korenine do pekla in jaz ga bom užival. Ne grem, mati!« Ali ni ritem in mogočnost v preprostem izrazu brez primere prav kakor izražena misel in volja kmeta? »Pa mi sporočite, kdaj bo generalna skušnja, rad bi jo videl,« mi je dejal ob slovesu. Ob sklepu sezone bomo dobili v režiji Milana Skrbinška delo našega ljudskega pisatelja Finžgarja na oder. Staro je že trideset let, a ravno v današnjih časih je posebno aktualno in živo. Vrednost pisateljev in njihovih del se izkaže šele po letih, dolgost življenja njihovih iger je najboljši dokaz za njihovo kakovost. M. SI—eva. Izvirna slovenska opera: Dr. Švara: »Kleopatra« Prejšnji teden je bila prva repriza izvirnega opernega dela dr. Š v a r e »K 1 e o p a t r a«, o katerem pa tedaj nismo mogli prinesti poročila, ker je odšel naš glasbeni poročevalec k vojakom. Zato poročamo šele 6edaj. Človek, ki z zanimanjem sledi kulturnemu dogajanju, je vesel vsakega novega domačega glasbenega dela, predvsem večjega formata. Po desetih letih smo dobili novo oprno delo, ki po svoji kvaliteti reprezentira visoko stopnjo evropskega sodobnega prizadevanja v smislu dognanj modernega glasbenega stremljenja. Avtor si je sam izbral snov in zamislil tekst, ki mu nudi obilico dramatskih in liričnih problemov za muzi kalno inspiracijo in koncepcijo. Težišče glasbenega dogajanja je v orkestru in je drugo bolj sekundarnega značaja. V prvih treh nekako ekspozirijskih slikah, ki so z ozirom na manjšo dramatsko razgibanost bolj oratorijskega značaja, je položil avtor več važnosti v vsebinsko dogajanje v orkestru. Besedilo je bolj v nekako ilustracijo, a pevska linija, ki je tesno povezana z orkestrom, je vendar instrumentom enakovredna in za celotno izpeljavo nujna. Dočim zahtevajo prve slike bolj monumentalnega povdarka. kar avtor poleg smiselnega podčrtavanja v orkestru podpre še z mogočnim zborom, pa v četrti sliki, ko se prav za prav začne odgrinjati prava podoba Kleopatre in se potek dejanja razvija osredotočen v glavni junakinji in nudi zaradi notranjih peri-petij mnogo dramatskih in liričnih momentov, avtor takoj reagira v smislu teh činiteljev v načinu muzikalne gradbe. Od tu naprej se že spušča v bolj ariozen značaj pevskih linij, ki so po svojem niansiranju originalne in sveže. Orkestralna stran je polna doinislekov, s katerimi v smislu ____:L ______: I. „ 1 11, «nni'nni« itPOflS TI O i\T ! C l'o A T '1 tli H t- Pogovor z F. S. Finžgarjem Delo domačega pisatelja na našem odru — po- I sebno če je tako znan kot je Finžgar — pomeni za našo slovensko dramatiko poseben praznik. Vsa- I kogar, pa naj bo igralec ali občinstvo, zanima, kako je nastala njegova igra, kakšna je bila njena usoda in kaj vse se plete okrog nje. Kdo bi znal vse to bolje razkriti kot pisatelj sam? Zato sem ga poiskala v njegovi vili ob Gradaščici. Nenajavljena (njegov telefon je ostat ob vsakem poskusu nem) sem ga presenetila na vrtu njegovega doma, kjer je dajal navodila mlademu možu, ki je urejal vrtne grede. Z gospodom župnikom Finžgarjem sva se sprehajala po vrtu in priznala sem mu namen svojega zavratnega vdora v njegov dom, češ da sem prišla po podatke o njegovi igri »Naša krk. »Ali jo bo naša Drama res igrala?« je vprašal. »Seveda, v soboto bo premiera!« »Tako? Pa mi niso še nič sporočili!« »Oprostite — ali ne čitate časopisov? Saj so vsak dan objave v njih!« »Tako malo berem časopise — nimam časa zanje. Kaj bi torej radi izvedeli o igri?« »Marsikaj: na primer, kdaj ste jo napisali?« »Ko sem bil v Sori — toda katerega leta je to bilo, se več ne spominjam. Veste, za svojo osebo imam zelo slab spomin. Tako hitro pozabim letnice... Ne znal bi vam povedati, kdaj sem bil rojen. Pa pojdiva gor, tam bova v kaki knjigi že kaj našla.« V pritličju je njegova delovna soba. Dve veliki okni, eno na vzhod, drugo na jug z razgledom na Gradaščico, velika pisalna miza, vsa obložena s knjigami in rokopisi, knjižna omara, v sredi majhna miza s stoli, pri oknu odprt pisalni stroj, vse kaže, da naš pisatelj marljivo dela. — V knjižnici je našel izvod tiskane »Naše krvi«. »Tu je! V knjigi je izšla leta 1912. Založila jo je Katoliška bukvama. Napisal pa sem jo seveda nekoliko prej.« »V kakšnih okoliščinah je nastala igra,« »Ko sem jo pisal, smo posebno hudo občutili pritisk Nemcev in takrat mi jo dal moj znanec dr. Gruden v pogovoru o prihodu Francozov v naše kraje pobudo zanjo: .Takrat smo še znali sovražniku kljubovati in se boriti za svojo zemljo in svoje pravice, danes smo pa komaj senca tega,' je dejal. Premišljeval sem najin pogovor in se spomnil pripovedovanj svojega deda, ki je živel v tistih časih. Rojen 1795 je bil kakih 1fi let, ko so prišli Francozi v naše kraje, oživili Ilirijo in jo osvobodili s hudimi žrtvami. Imeli so pristaše in nasprotnike. Enemu delu Ilircev so storili mnogo dobrega, drugi pa je trpel pod njihovimi eksekucijami in kontri-bucijami. Toda vsaka vojska je trda in neizprosna, tudi če je osvobodilna. Ded je pravil, da je mnogo naših ljudi, pa tudi francoskih vojakov jokalo, ko je zapel boben in so morali Francozi oditi iz naših krajev.« »S kakšnim namenom ste spisali to igro?« »Pokazati sem hotel, da moramo znati braniti svojo zemljo, svoje ljudstvo, pravice in vero, trdno in neomajno proli kakrinemu koli sovražniku, ki bi hotel posegati vanje in nam jih kratiti.« »Kakšna je bila usoda te igre?« »Kmalu potem, ko je bila napisana, so me napadli zaradi Francozov v njej. Kasneje, ko so odprli naše gledališče, so jo hoteli uprizoriti kot prvo predstavo, ampak jo je policija prepovedala. Ko sem šel posredovat in se pogajat k tačasnemu ravnatelju — imena se danes več ne spominjam, zdi pa se mi, da je postal pozneje zelo vpliven in velik gospod, celo minister na Dunaju — mi je dejal: ,Saj razumemo, kaj ste hoteli povedati med vrsticami — ne imejte nas za tako naivne! Senco tepete, osla pa mislite! — Dokler bo razprostiral tod avstrijski orel svoja krila, ta igra ne bo dobila dovoljenja za uprizoritev!' Besede policijskega ravnatelja se niso izpolnile, ker je bila igra kmalu potein le igrana. Kakor so se menjavale politične orientacije, tako so mi podtikali, da je v njej naperjena ost zoper vse mogoče, zdaj te zdaj one sovražnike in da služijo Francozi samo kot nekak simbol, za katerim pa so mišljeni drugi. Kar sem Vam dejal prej, poudarjam še enkrat: zgodovinska snov mi je bila samo sredstvo, da bi vzbudil narodno zavest, da je treba v vsakem primeru nevarnosti in vojske bili neomajen in se zavedali svojih pravic do svoje zemlje.< »Kakšno mnenje je vladalo, ko je prišla igra v javnost?« »Tako, kot pri izidu domala vsakega slovensker ga dela: deljeno. Eni so ga hvalili, drugi so zabavljali čezenj. Dr. Krek pa mi je dejal besedo, ki velja danes in bo veljala vse čase za pisatelje in njihova dela. Rekel je: ,Če je ta Tvoj otrok kaj vreden, ga ne bo mogel nihče ubiti, če ni, bo itak zmrznil sam po sebi.' Imel je prav Danes, po tolikih letih, odkar je bil .porojen', je še vedno živ.« »Vaše igre, gospod župnik, veliko igrajo?« »,Divji lovec' je bil največkrat uprizorjen; preveden je tudi v češki jezik. Neprestano dobivam povabila, naj pridem k uprizoritvam zdaj sem, zdaj novih muzikalnili načinov gradi najvišje dramat-ske učinke in najsubtilnejša lirska razpoloženja. Po svoji dramatski razgibanosti, po svoji muzi-kalni invenciji in izjieljavi je drugi del celotnega dela močnejši in nudi največ prefinjenih učinkovitosti. Velik smisel je skladatelj pokazal za in- strumentaeijo, ki je vzorna. Pevske partije pH&jo, da avtor dobro pozna meje vokalnih možnosti predvsem pri solistih. Opera v celoti zanima, privlačuje ter spada kvalitetno med taka dela, ki jih radi ponovno slišimo. Z malenkostnimi popravki — knr je avtor gotovo že sam ugotovil, ko je delo zdaj pred njim na odru — bo to naša gotovo do sedaj najboljša tovrstna operna stvaritev doživela še dosti predstav. Delo je pripravil in vodil avtor sam. Orkester je precizno sledil njegovim inteneijam. Na več mestih je bil preglasan zlasti v prvem delu. da je pevce popolnoma pokril. V splošnem pa je bila predstava skrbno in dobro pripravljena v vsakem oziru. Dober je bil zbor, ki je opustil nekdaj že tradicionalno pa ne muzikalno sunkovito zaletavanje v višino, kar je bilo občutno posebno pri ženskem zboru. Poleg napredovanja, ki ga kaže v zadnjem času in pa z eventuelno izpopolnitvijo nekoliko prešibkih moških glasov, bi utegnil postati v prihodnjosti prav dober zbor. Resno so izpolnili svojo vlogo solisti. — Kleopatra — gdč. lleybalova je pela z velikim muzikalnim smislom in nam s te strani nudila veliko pevsko vrednoto. Igralsko je bila v splošnem zelo dobra, le tu pa tam je za trenotek ušla iz okvira, ki zahteva mirno igro te veličastne kraljice, vendar pa pretkane in preračunljive. To so samo malenkosti, toda motijo enotnost drugače dobre in dosledne kreacije. — Prav dobro je predstavil kraljevega namestnika Potinosa g. Betetto. — Gospodu Janku vloga Cezarja očividno igralsko neleži, pač pa je bil v pevskem oziru dober. — Gospod Franci se zdi nekoliko utrujen. Kot Antonij je nekatera mesta kljub temu podal pevsko prav dobro. Pozornost vzbujata dva mlada talenta Lubša in Orel. Oba imata v lepem pevskem materialu pogoj za razvoj v zelo dobra pevca. Dobro bi bilo, če bi pogledala malo v svet — h kakemu dobremu pevskemu pedagogu. Svoji vlogi sta v zarotniški sceni zadovoljivo izpolnila zlasti v pevskem oziru, kar velja še posebej za g. Lubšo. Z njima v družbi istotako g. Rakovec. Tudi ostali pevci v manjših vlogah so bili na mestu: gg. Španova kot Eiris in Ribičeva kot Karmian, Kleopatrini družici, dalje Marčec kot stotnik, Banovec kot Kleopatrin zaupnik Apollodoros. Kogejeva kot kraljičina sestra Arzinoa, Kristančič kot suženj Eros. Balet je zadovoljiv. . . « Delu je do močnega uspeha pripomogla vešča roka režiserja g. Debevca, ki je po desetih letih — ko je postavil na oder Bravničarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« — tudi- sedaj pokazal, kako je treba pravilno interpretirati moderno delo. Scena inž. Franza je bila v slogu igre. Vsem sodelujočim pa gre najvišje priznanje, da se niso ustrašili ne truda in ne žrtev in so se z ljubeznijo oprijeli dela, da je doživelo res lep in prodoren uspeh. s1- Gostovanje Cvejiča v Operi V sredo, 29. t. m., je gostoval v našem opernem gledališču član belgrajskega Narodnega gledališča g. Nikola Cvejič v Musorgskega operi »Boris Godunov«. Že takoj v začetku je bilo pri njem opaziti glasovno nerazpoloženost: vsled prehlada je nekoliko ohripel. Dasi zaradi tega ni mogel v višinah popolnoma razviti glasu, je bil v srednjih legah dober še v peti sliki, dočim se je ob koncu že izmučil. Toda že to, kar je mogel pokazati v taki situaciji, daje slutiti, da je dober pevec, ki ima lep, bogat glasovni material in razpolaga s pevsko-tehničnim znanjem. Kot igralec nam je po globoki psihološki dognanosti ustvaril brez teatralne pretiranosti resnično podobo Godunova. Gospod Cvejič je muzikalno zelo kultivirana osebnost in zna slediti nulnosti glasbenih misli, ki jih izraža, s tenkočutnim smislom za estetsko učinkovanje ter ne vnaša v petje dramatskih manir, ki bi rušile melodijo. Škoda, da ga nismo mogli spoznati v polnosti njegovih glasovnih možnosti. si- ŠPORT "'.■HMMI Prehrana, šport k delovna sposobnost Znano je, da dobra in pravilna prehrana ugodno vpliva na telesno in duševno delovno sposobnost. Ne vpliva pa ugodno na to sposobnost le splošno dobro prehrambeno stanje, temveč tudi vsako posamezno hranjenje posebej. Tudi to je v ozki zvezi z neposredno sledečim delom in dejanjem, vsak pravilno sestavljeni obed vpliva v dobrem smislu na delavnost, ki se ji po njem posvetimo. To je bilo potrjeno po novejših ameriških raz- jali rezultate preskušenj po fizičnem dejanju s temi pred fizičnim dejanjem, se je pokazalo pri sladkorni skupini, da sta tako spretnost kakor tudi vzdržljivost izboljšali za povprečno 5.5%, medtem ko sta se pri nesladkorni skupini obe poslabšali za povprečno 9.4% t Rezultat se je pokazal ne samo v primerjavi med posameznimi poskusnimi osebami, temveč tudi pri primerjavi istih oseb, ko so enkrat vzele sladkor, drugič pa ne. Pri psihotehničnem lii- iskavanjih, ki jih je bil v zadnjem času podvzel ' trostnein merjenju so za sladkorno skupino ugoto-vodja fiziološkega laboratorija na univerzi Colgate I vili izboljšanje za 5.7%, pri nesladkorni skupini pa Donald A. Laird. Kot poskusne osebe so se stavili 1—" ° 1 ........... ^ " ,om Lairdu na razpolago študentje na imenovani univerzi. Pri teh poskusih je šlo predvsem za to, da bi bilo ugotovljeno učinkovanje sladkorja na zmogljivost, sladkorja, ki ne igra pomembne vloge v človeški prehrani samo v znani obliki belih kristalov, ampak ga vsebujejo tudi sadje, čokolada in sploh vsako hranivo v večji ali manjši količini. Športniki, kakor plavalci, plezalci, tekači često pred rekordnim dejanjem pojedo košček sladkorja ali čokolade ali pa oslajene vode ter si od tega obetajo povečanje svojih sposobnosti, povečanje, ki navidez ni v nikakršni zvezi s kalorijami, ki so v teh neznatnih količinah. Omenjena ameriška raziskovanja so zdaj dokazala, da ima sladkor dejansko ta močni učinek. Dvanajst študentov, ki so se bili prijavili za te poskuse, so razdelili v dve skupini po šest in vsako skupino so potem opazovali v času petih dni. Pri poskusih so od študentov zahtevali nekega določenega, samo po sebi se razume, da shematiziranega dejanja, temu se je pridružila fizična činitev in potem so ponavljali prve naloge. 40 minut pred pričetkom vsake preiskave so dobile poskusne osebe neko količino citronske limonade Pri prvi skupini so jo dajali prve tri dni s sladkorjem, zadnje tri dni pa so jo sladili s sladivom brez sladkorja. Druga skupina je dobivala šest dni le limonado s sladivoin, brez sladkorja. Pri teh poskusih so uporabili prav sladkor, ker predstavlja snov, ki jo telo hitro pre-snavlja in pretvarja v moč, medtem ko so umetna sladiva za stopnjevanje moči brez pomena. Pri teh poskusih so tedaj lahko primerjali »sladkorno skupino« z »nesladkomo skupino«, dalje pa so tudi lahko proučevali in primerjali sposobnosti ene same skupine tedaj, ko je jemala sladkor, in tedaj, ko je jemala sicer oslajeno, vendar brezsladkorno hrano. Pri vseh teh poskusih poskusnim osebam ni bilo znano, ali je bil citronski sok oslajen s sladkorjem ali pa s kakšnim drugim sladivom, tako da je bil izključen sleherni subjektivni vpliv. Kot dejanja so prihajale v poštev v prvi vrsti take naloge, ki jih ponavadi uporabljajo pri psihotehničnih poskusih, tedaj pri preiskavanju poklicne usposobljenosti — tako na primer hitrost reakcije na svetlobo, ki se nenadno pojavi (izpit za voznike avtomobilov), pri čemer so lahko natančno in neoporečno izmerili tudi razliko nekaj tisočink sekunde. Ko so primer- izgubo za 2.1%. Zanimivo je. da je v tem primeru nastopila celo povprečna izguba 5.2%, če so primerjali dejanja istih poskusnih oseb, zanimivo zato, ker so te poskusne osebe način in potek izpitov vendar že poznale. Z drugimi poskusi so dokazali, da je možno s pravilno prehrano zelo zmanjšati utrujenost, kar keveda ni važno samo za izredna športna dejanja (oceanski poleti, plavanje na dolge proge itd.), ampak tudi duševna ter telesna dela, ki zaradi kakšnih razlogov trajajo dolgo časa in pri katerih se človek mora z neko določeno prehrano boriti proti utrujenosti. Poskuse so napravili na ta način, da je moralo nekaj študentov bdeti eno celo noč ter je del od njih dobil sladkor in sladkorna živila, drugi del pa drugače sestavljeno hrano. V tem primeru se je sladkorna skupina z manjšim naporom branila spanca in živci so bili po krajšem spanju spet popolnoma v redu, druga, nesladkorna skupina pa se je spanca branila teže, je za počitek rabila daljše spanje in pri njej se je potein ludi poznala večja živčna razdraženost. II. pomladanski smuškl tečaj »Akademskega športnega kluba« »Akademski športni klub« prireja od 23. do 29. junija 1940 v Martuljku II. pomladanski smuški tečaj. Vodstvo tečaja ima teh. ref. tov. Čop, trenira tov. Herle. Voznino si plača vsak sam, ostalo oskrbi klub. Pravico udeležbe imajo: udeleženci tekem, prejšnji tekmovalci, udeleženci tečajev, bodoči tekmovalci. Prijave sprejema do 3. junija tov. Planin-šič Jože, cand. iur., Miklošičeva 5, Ljubljana. Pohitite s prijavami, ker je numerus clausus (maksimum 12). ASK nudi tekmovalcem: 1. maže, 2. hrano, 3. stanovanje. Vse prijavljence prosimo, da se udeleže v ponedeljek, 3. junija ob 7 zvečer sestanka v Akademskem domu na Miklošičevi cesti, da se še natančneje pomenimo. Odbor. Vesti športnih zvez, klubov in društev Ljubljanska kolesarska podzveza. (Službeno.) Redna seja LKP bo v torek, dne 4. junija ob 20 v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Radi izredne važnosti se vsi gg. odborniki pozivajo, da se te seje sigurno in točno udeleže. — Tajnik. Moderna vozila in brzina Več let so bila povodna letala ali hidroplani bolj razširjeni kot navadna letala. To pa zato, ker imajo hidroplani neomejene pr.ilike za pristajanje in odlet. Zatorej morejo biti opremljeni s takimi nosilnimi ploskvami, ki jim je treba manjšega obsega in zato so tudi zračni upor laže obvladala. Posrečilo se je izdelati tudi kopnozemska letala z manjšimi nosilnimi ploskvami, letala so laže premagala zračni upor in brzina se je povečala. Na ta način pa je navadno letalo že prekosilo povodno letalo, saj mora imeti povodno letalo še posebne plavače, mimo tega pa so potniki bolj uporabljali navadno kot pa povodno letalo. Tekma med kopnozemskim in povodnim letalom spominja na tekmovanje med avtom in letalom, ki je trajalo , do leta 1920. Do tega leta so bile dosežene največje brzine na zemlji in ne v ozračju. Zavzetje ozračja se je šele začelo, ko je bil avto že do skrajnosti izpopolnjen. Leta 1909. je dosegel avto brzino 200 km na uro, letalo pa le 50—100 km. Leta 1913. so letali z brzino 200 km na uro, a s tem letala še niso dosegla avtove brzine, ki je bila večja. Sele 1. 1920. je Francoz Sadi-Lecoints z brzino 275.862 km na uro daleč prekosil brzino avta. V tej borbi so imeli skoraj izključno Francozi prvo besedo. Po 1. 1920 je dosegel Casale 283.864, De Romanet 292.682, Sadi-Lecoints 296.684 km na uro, dokler ni 30. oktobra 1920. Sadi-Lecoints s 302.529 km izboljšal svoj rekord. Drugo leto je dosegel že 330.275, nato 341.233 km na uro. Nato ga je pobil Američan Mitchel s 358.836 km in slednjič s 375 km na uro. Leta 1923. je Američan Marigham dosegel 380 km brzine in Američan Bron 417 km na uro. Daleč za temi številkami je ostal avto, ki ni dosegel dosti več kot 200 km na uro, in pa hidroplan s 300 km. Leta 1924. je dosegel Francoz Bonnet 448.171 km brzine na uro in do leta 1932. ni tega rekorda nihče prekosil. Povodna letala so prekosila kopno letalo in pobila vedno večje rekorde letala. Že 1. 1925. sta dosegla Anglež Biard in Američan Doolittle 364, oz. 395 km brzine na uro. Leta 1926. je Italijan Bernardi dosegel 416 km in I. 1927. je s 479.290 km na uro pobil prejšnji svoj rekord. Toda hidroplan je stopil v ospredje. Dne 30. marca 1928 je Bernardiju uspelo doseči 512 km na uro. Avtomobil je medtem dosegel le 300 km brzine, 1. 1931. pa 400 km, a Anglež Steinforth je s svojim hidropla-nom prekosil vse z brzino 655 km na uro. Dozdevalo se je, da je letalo že obsojeno spričo brzine avtomobila in hidroplana. A I. 1932. je Doolittle pobil Bonnetov svetovni rekord z brzino 480 km na uro. Ob Rohavskem prelivu Slikar Seyler poroča v svojih spisih, kakšni so ljudje ki pokrajina ob Rokavskem prelivu: »Odšel sem k morju. Večer je soparen, morje je mirno, le zdaj pa zdaj zaslišiš pljuskanje. Mali svetilnik je po morju svetil s svojimi bliski, ki so medlo odsevali, saj je bilo še svetlo. Tedaj se mi je nekaj bližalo, nekaj čudnega. Nič nisem vedel, kaj naj bi to pomenilo. Kakor pošast je topotalo, zdelo se mi je, da po štirih nogah, videti je bilo kot strašilo in nekaj je molelo počez na obeh straneh iz pošasti. Bliže in bliže je prihajal strah, slišal sem prhanje kot od konja, a kaj je bilo na njem tako visoko naloženega? Zdaj sem videl že bolj razločno, bil je konj in bil je jezdec, a kje je jezdec tako visoko sedel na konju? Dva koša, res je, dva koša zraven sebe, in za seboj dvoje razprostrtih kril. Zdaj sta bila tik pred menoj in vse sem jasno videl. Mogočen konj temne barve s svetlo grvio, visoko nad njim pa je bil, kakor za zaboju sedeč, jezdec v pooljnatem oblačilu in s širokim jx>kri-valom na glavi. Na obeh straneh sta visela dva koša obrnjena, tretji je bil nad njim, na desni se je dvigal drog, čez hrbet konja je ležal kake štiri metre dolg drog, na drogu pa mreža, ki je frfotala v vetru. To je bil prvi tamkajšnji ribič, ki sem ga videl. Pa je bil v somraku, odražajoč se od morja, zares kakor pošast. Na sipinah sem slikal. Tiho je bilo in na daleč okoli nobenega človeka. Tu in tam ie šinil Etiček skozi grmičje, v dalji je bil mlin na veter, 'an je bil ves srebrn, a rumena barva sipin se je spreminjala v vseh odtenkih; nič hrupnega nikoder — vse nežno. Zazdelo se mi je, kot da sipine nadaljujejo ritem morja, kot da so strjeni valovi in vendar živijo. Prišedši s sipin, sem zagledal na obali skupino konj. Zdaj sem vedel, da so bili to ribiči s svojimi konji. Pohitel sem, da bi prišel do njih in kmalu sem jih razločno videl. Pravkar so bili prišli tjakaj na kopno, nekateri so bili pripravljeni, da spet stopijo v morje, ta je izpiral svojo mrežo, oni je imel koš v morju in ga je čistil. Zraven je bila tudi mula, ki jo je bilo kar smešno videti — kako je stala na svojih tenkih nogah in sta visela trebušasta koša na levi in desni na njej, kako je strigla z uhlji in se je vsa svetila kot svila, saj je bila pofiolnoma mokra. Neki ribič je pravkar prišel iz morja, velika mreža se je vlekla po pesku daleč zadaj za konjem. V velikem loku je obrnil konja, tako da je bil z glavo obrnjen k morju. Razjahal je, pristopil k mreži s svojim košem in je vzel venkaj, kar je nalovil, saj ni bilo dosti, nekaj rakovic, dve jegulji, nekaj školjk, nekaj ribic. To je dal v koš, vse drugo je pometal v morje. Zdaj so bili vsi nared. Odšli so v morje in lepo jih je bilo videti, kako so vsi, precej oddaljeni drug od drugega, jahali v morje in vlekli mreže za seboj. Prekoračili so nekaj morja. Morje I je pljuskalo okrog njih, konji so mirno stopali v ' vodo in kmalu so bili spet na obali.« Težko topništvo v FrancijL Letalci so najdražji vojaki Iz Londona poročajo: Nedavno so angleški listi objavili razpravo o tem, koliko stane preskrba posameznega vojaka v angleški vojski. Vsi so mnenja, da je današnje vojskovanje in preskrbo-vanje vojske dvakrat dražje kot je bilo v vojni 1. 1914—1918. V bivši svetovni vojni je državo stala hrana, obleka, obutev, zdravljenje, stanovanje, plača in j>otovatije posameznega vojaka 40.000 din na leto. Stroški za posameznega vojaka za puške in ostali vojni material, pri čemer je všteto tudi strelivo, so narasli v bivši vojni na 164 funtov, tako da je sleherni angleški vojak v svetovni vojni stal državo 340 funtov ali okrog 70.000 din na leto. Zdaj pa stane državo vsak angleški vojak povprečno 600 funtov ali 120.000 dinarjev na leto. Letalci pa so najdražji vojaki. V svetovni vojni je stal sleherni letalec Angleško povprečno po 700 funtov na leto ali 150.000 din. Medtem pa so se letala jako podražila. Angleški finančni minister je dejal, da so se od 1. 1918. podražila letala za tri do sedemkrat. Mimo tega pa je zdaj na letalu tudi po več oseb kot prej. Angleškem stane zdaj vsak letalec 2500 funtov, to je 500.900 din na leto. Od tega odpade 2000 funtov za letalsko opremo, drugo pa za izdatke za obleko, hrano itd. Mornarji v vojni mornarici stanejo Anglijo manj, in sicer okrog 455 funtov ali 90.000 din na leto. Pri tem niso všteti stroški za gradnjo in opravljanje vojnih ladij. Če še to prištejemo, stane Anglijo zdaj vsak mornar 650 funtov ali 130.000 din na leto. Po najnovejših računih stane državo angleška vojska okrog 3 milijarde funtov ali 6000 milijard dinarjev. Amerika ]e bila že pred 25.000 leti obl]udena Iz Washingtona poročajo: Po daljšem pro-učavanju enega najbolj znanih najstarejših človeških bivališč v novem svetu, stu oba starino-slovca s 1 lavardske univerze, dr. Bryan in dr. Ray, dognala, da so že pred 25 000 leti živeli ljudje v Sev. Ameriki. Preiskala sta tako zvano Lindenmeierjevo dolino nn severovzhodu Kolorada, kjer so arheologi iz Smithsonianovcga instituta našli mnogo orodja za človeško uj>o-rabo skupno s kostmi izumrlih živali. Tu je moralo biti lovsko taborišče praprebivalcev Amerike, ki so v poslednjih poletjih poslednje ledene dobe zas led ovali bizonovo kamelo in mamuta. Geologi so dognali, da je bila ledena doba v Ameriki vsaj s tremi daljšimi presledki prekinjena, v katerih pa so bile podnebne prilike skoraj take, kakršne so dandanes. Isto podobo je imela severna Kvropa, kjer so pa dognali štiri presledke. Brvan in Ray pravita, da se to prodiranje in umikanje ledu v novem ln »tarem svetu časovno ujemata in so bile brž- kone tudi iste prilike merodajne, dasi še niso pojasnjeni pravi vzroki za to. Poledenelost Ko-loradovega ozemlja, kjer je Lindenmeierjeva dolina, je po znanstvenem dognanju nastopila neposredno po tako zvani St. Juhnsbiiryjevi ie-deni dobi, to je v predzadnjem velikem ledenem prodiranju v Sev. Ameriki. Ta doba je bila časovno določena po usedlinah v tistih krajih, ki so se i>o umiku ledu spremenile v jezera. Izračunali so, da je bila Johnsburvjeva doba končana približno pred 25.000 leti. Najdbe v Lindeninaierjevi dolini so časovno meid Johnsburyjevo dobo in koncem ledene dobe, kar je bilo nekako pred 10.000 leti. Oba geologa menita, da je bilo taborišče v Lindenmeierjevi dolini obljudeno zdavnaj pred koncem ledene dobe, bržkone kmalu po Johnsburvjevi dobi. še nedavno pa so znanstveniki trdili, da pred ledeno dobo ni bilo še nobenih ljudi v Ameriki! jg- v >' rt\ v, 1 ^ . ^ * ' <■ V moki se je zadušil Angleški protiletalski oddelek žet n svojim topom najmodernejšega izvora na zahodnem bojišču. Celjske novice Iz Brna poročajo: Nedavno je 36 letni Sihra iz bližine Brna padel v jamo, kjer so mešali razne vrste moke. Ondi je bilo moke šest metrov na visoko in vsa se je sesula na delavca. Hotel je potegniti lopato k sebi, ki se mu je bila spolzniia iz rok, a se je pri tem preveč naprej sklonil. Čeprav so ga drugi delavci takoj potegnili ven, ni bil nič več živ. V bolnišnici so dognali, da se je v moki zadušil. c »Jakob Ruda« v Celju. Takoj po ljubljanski premieri pridejo dijaki klasične gimnazije na gostovanje v Celje. Predstava bo t. junija oh 20 v mestnem gledališču. Predprodajo vstO|inie je prevzela Slomškova tiskovna zdruga. Priporočamo številen obisk. c t Trče Jože. V ljubljanski bolnišnici je umrl 24letni Trče Jože iz Spodnje Hudinje pri Celju. Pred kratkim je šel, da odsluži svoj ka-derski rok. Podlegel je meningitisu. Drevi ob pol 7 ga bodo j>oložili k počitku na mestnem jx> kopališču. Naj v miru počiva! c Savinja in pritoki so zaradi deževja in dnevnih neviht precej narasli. Če bo še deževalo, groze lokalne poplave. c Strokovna nadaljevalna šola v Celju je zaključila šohko leto 1939/40. Ob tej priliki so bile izročene nagrade združenja kovinarjev 5 najmarljivejšim učencem kovinarske stroke po 100 din in 6 učencem in učenkam nagrade združenja krojačev in krojnčic po 50 din. Sola je imela 13 rednih razredov in strokovne oddelke za krojače (ice), frizerje, mizarje in čevljarje. V prihodnjem šolskem letu nameravata ustanoviti še strokovna oddelka za mesarje in peke. Završni izpiti so bili od 6. do 11. t. m. in jim je Predsedoval zastopnik kr. banske uprave ing. . Ilacin. Vsi kandidati, izvzemši dveh, ki sta bila odklonjena za tri mesece, so položili izpit s ]>rav dobrim uspehom. Vseh kandidatov (inj) jc bilo 88. Koncem šolskega leta je bilo na zavodu 297 učencev in učenk, 2 učenca nista dovršila razreda, 20 pa jih ima popravni izpit iz enega oz. dveh predmetov. Poučevalo je 35 učnih moči, med temi 4 mojstri in mojstrica. Da je mogla šola uspešno opravljati svojo nalogo, je zasluga činitelja, ki so jo gmotno podpirali, predvsem mestne občine, kr. banske uprave, Zbornice za TOI in mojstrov, ki so s tem, da so rcd'nf6''i!>6šiljhiri Svoje Vajence' k poiikii, dokazali razumevanje za dobrobit obrtniškega nara-c Dopisništvo Delavske zbornice v Celju se bo s I. junijem po sklejni seje upravnega od-lx>ra Delavske zbornice v Ljubljani preimenovalo v ekspozituro Delavske zbornice v Celju. c Plenarna seja celjskega mestnega sveta bo drevi ob jx>I 7 v posvetovalnici mestnega jx>-glavarstva. Na sporedu so poročila vseh odbo-rov, c Mezdna gibanja v Celjn in okolici. Stavka v Keramični tovarni v Libojah še vedno traja in vse kaže, da bodo delavci zaradi upravičenih zahtev vztrajali do konca. Prizadetih je okrog 130 delavcev, z družinami okrog 4leg njega pa avstrijski krajcar iz 1. 1800. Po tem so sklepali, da je okostje ležalo že nad 100 let v zemlji. 2e pred desetletji so naleteli pri gradnji mestne plinarne na podobne najdbe in so sklepali, da je bil svoječasno tu v bližini justifi-kacijski prostor in da je najbrže Io okostje kakšnega zločinca, ki je bil justifieiran in potem tu pokopan. Včeraj pa nam je poslala neka starejša oseba prav zanimivo pismo, v katerem nam je s|x>ročila dobesedno: »Res je bil pred stoletji v bližini meslne plinarne justifikaciiski prostor — morišče. To nam je pripovedovala naša stara prijazna tetka nekako okoli 1. 1895., ko smo se sprehajali po Mali Glaziji, to je tam, kjer stoji sedaj vojaško poslojije. Tedaj nam je tetka dejala, da je preteklo že 00 let. odkar so tu obesili mladeniča, morilca svojega lastnega očeta. Pokazala je tudi, kje so stale vislice. Stale so na prostoru, kjer se nahaja sedaj pitna voda. Na prostoru, kjer stoji gimnazija, so gledali Celjani ta žalostni prizor, na nasprotni strani na Glaziji pa je stalo prastaro drevo. Ko so obsojencu sporočili, da ni po-miloščen in da bo čez tri dni obešen, je bil ves skesan in je baje rekel: »Le obesite me, saj nisem drugega vreden^ Na njegovi .zadnji ,.ppti skozi mesto ga je spremljal na morisčo duhovnik. Obsojence je bil oblečen v belkasto platneno obleko, v rokah pa je držal šopek cvetlic.« Kakor poročajo nemški listi, je bil prijet vodja angleških fašistov, sir Osvvald Mosley. Zakaj so začeli v Angliji varčevati Iz Londona poročajo: Angleška trgovska mornarica je velika. Njena tonaža je največja na svetu in glede na to je Anglija na prvem mestu in je tonaža njenih trgovskih ladij 21 milijonov ton. Med sedanjo vojno je izgubila 3 odstotke trgovskega brodovja, zato je težko razumeti, zakaj da se je Anglija omejila. Vendar sta za to dva vzroka: s konvoji se trgovske ladje težje gibljejo kakor bi plule same, in pa, ker mnogo trgovskih ladij prevaža tovore za jx>trebščine vojske. Šmartno pri Litiji Pevski koncert slovenskih narodnih pesmi priredi v nedeljo, 2. junija t. 1. ob 3 popoldne v dvorani prosvetnega društva v Šmartnem pri Litiji oktet Fantovskega odseka Rokodelski dom v Ljubljani. Vse, ki so navdušeni za našo lepo slovensko narodno pesem, vljudno vabimo, da 6e kencerta gotovo udeleže. KSILOLITNI TLAK je edini sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske in tovarniške prostore. Izdeluje ga »MATERIAL" trgovina s stavbenim materialom lastnik MIRO VOVK LJUBLJANA, Tyri«va c. 36 b Telefon 27-16 Brzoj. »MATERIAL- t Trbovlje Predlog občinskega proračuna občiue Trbovlje za gos|K)darsko leto 1940-41 se je obravnaval nu občinski seji 30. muju, znaša pa 4 mil. 98.180 din. Od tegu odpade na osebne izdaike 901.263 din, za okroglo 100.000 več ko lani. Postavka: upravno oblastvo znaša 218.500 »lin, je višja za 47.000 din. Pri tem začudi povišanje |K)stavke za centralno kurjavo, vedno se zatrjuje, da je ta kurjava cenejša, a znaša 24.000 dinarjev, prej se je za kur|avo v starih jiečeli izdalo letno le 7000 din; tudi postavka za vodo se je povišala od 5(X> na 5500 din. Izdatki zu javno varnost se v novem proračunu zvišajo za 90.000 na 195 665 din. Za prosvi-to bo šlo več 135.000, skupaj 405.582 din. Odplačilo obresti in dolgov znesejo letno 556.807 din. Gradbena stroku je znižana pri vzdrževanju cest za 20.000 din, tudi ne bo gradnje novih hiš ali ce-t, pač la gre zu zaklonišče 500.000 din. Postavka za kmetijstvo, živinorejo, gozdarstvo in nezgode je višja za 5700 in znaša 63.900 din. Za ljudsko zdravje in škropljenje cest so predvideni stroški 188.500 din. Pri oddelku za socialno skrbstvo in podpore znaša prispevek ubožnemu skladu za 143.200 din več, znižale pa so se druge postavke in znese končna vsota "77.000 din. Za trgovino, obrt in nadaljevalne šole je več "000 in znese skupaj 96.852 din. Za občinska gospodarska podjetja in nepredvidene izdaike so stroški predvideni s 415.931 din. Pri tem odpade postavka za kamnolom, ki ga je sedaj občina opustila. Pri vodovodu so predvideni stroški s 10.400 din in dohodki z 80.000 din, kar ne bo jk>-polnoma točno, ker /e plača vodovodnega mojstra več znese, kakor so predvideni stroški. Klavnica bi jx> proračunu nosila 303.800 din, Stroškov zanjo pu bi naj bilo 107.900. Pogrebni zavod izkazuje 144.800 din dohodkov in 74.120 din stroškov, je pa še posebna (»ostavka za vzdrževanje pokopališča 29.100 din, tudi tovorni avto izkazuje dobiček 26.000 din pri 18.600 din stroških, kar je tudi zelo dvomljivo. Vsi materialni izdatki znesejo 5.190.915 din, osebni pa 901.265 din. torej skupa j cel proračun 4 mil. 98.180 din. Tako se izkazuje po proračunu, v resnici se pa zadn ja leta jiobere en milijon do en in pol več kar se potem v letnem proračunu, ki bi naj bil točno ogledalo občinskega gosj>o-darstva in dal pravi pregled dohodkov in izdatkov, nikjer ne izkaže, ampak se s tistimi preostanki, oz. višjimi dohodki posebej gospodari (letos so tisti višji dohodki šli za vodovod, pogrebni zavod in klavnico), kar je izjema med vsemi občinami, v redu pa seveda ni. Kino Društveno dom predvaja te dni zanimiv film »Štiri hčere prof. Sempa«. Največja svetloba Venere Zvezda večernica ali zvezda stalnica Venera ima v teh dneh svojo največjo svetlobo. Dne 17. aprila je bila najbolj oddaljena od sonca in se mu zdaj bliža do 26. junija. Potem nam bo obrnila hrbet in bo nevidna. Kakih pet tednov je bila najbolj blizu soncu, med 20. in 25. majem, je biia Venera nekako na sredi pota med zemljo in soncem in se je svetila kakor majhna luna. Tako dobro bo vidna šele čez 8 let. Da je Venera tako svetla, pa ne izhaja le od njene velikosti in bližine, marveč tudi zaradi odlx>ja sončnih žarkov, ker je odboj močnejši kot pri vseh drugih planetih. Venera je še enkrat lako velika, kakor Mars .in je približno dvakrat tako velika kot Zemlja, kateri se liolj približuje kot vse druge potujoče zvezde, ra petino oddal jenosti od Marsa bolj kot Mars. Samo plancti-pritlikavci kot Eros, Adonis itd., ki so le majceni okruški, se zemlji bolj približajo kot Venera. Če pa navzlic temu vemo o Marsu mnogo več kot v Veneri, pa je vzrok ta, ker ima Venera nenavadno gosto ozračje, ki ne more pro-puščati niti infrardeče svetlobe. Zatorej nam m bilo še nikoli dano, da bi videli površino Venere, marveč vidimo le njen plinski ovoj. Niti o njenem vrtenju ne vemo nič zanesljivega. Vse merilne naprave so se spričo tega izjalovile :n ne vemo, ali je Venera obrnjena proti nam s tečajem ali pa se prav počasi vrti. Ker je dogna-no. da je na Veneri le malo kisika in še manj vodne pare, je tozadevna veda sklepala, da sestoji Venerino ozračje poglavitno iz ogljikove kisline. Šele leta 1952 se je posrečilo dokazati s spektralno analizo, da je v ozračju tudi ogljikova kisline, kakor je na zemlji bržkone imela prej ogljikovo kislinsko ozračje. Venera s svojim ogljikovokisliin ozračjem nam priča, kakšna je bila Zemlja preti več milijoni leti, medtem ko nam Mars pove, kakšna bo Zemlja čez več milijon let. Ogljikovo kisli Veneri ovoj sicer odbija, a s tem hkrati zviša svojo toplino, ki je brez dvoma večja kot na Zemlji. Zvezdo-slovci so v Venerinim ozračju dognali svetlejše maroge, ki so o njih mislili, da so to oblaki Ker ]>a na Veneri sploh ni nobene vodne pare. pa menijo zdaj, da so to plini, ki se svetijo v veliki višini, kot nekakšni severni sij. Ml prodajani« Se po STAHIH CENAH z« gotovino ln ua mesečno odplaftovunje po dtu 100 sledoče prvovrstno nemške izdelke: KOLESA s postom /Torpodo., NSU ali .Komet«. ŠIVALNE STROJE za domačo ali obrtno uporabo. Šivajo naprej in nazaj, krpajo, vezejo iu pletejo. Z glavo iu kabinetom že za 17.V0.— din. RADIO APARATE, na baterijo iti tok. vst valoveč dolžine že za 750.— din. PISALNE STROJE prouosljlvo in pisarniške, v latlutai in cirilici že za IfiSO.— ilin. VENTILATORJE, namizne in zidne, za domačo uporabo in industriji že za 25(1.— dir. Za vne predmete dajemo ilolgolclno pismeno jamstvo Zahtevajte; cenik zn blago, ki vas zanima. Zastopniki,' agenti, irnt.nlk! naj se prijavijo: zaslužek volvk, obrtni list, protokolnoija nepotrebna. Naplačilo 10« din, je treba poslati obenem z naroeilon. „MERKUR" Beograd, Zeleni venac lll.p.p 800 ^■■■■■■■■■■■raaaMMmaBaBua^Mmib Mali o&lasi t malih oglasih velja vsako beseda I din: tenltovanjskl •Klasi t din Deheto tiskane naslovne het.ede se računajo tvojno. NalmanJSI znesek ta ma'l oglas IS din. • Mati •rlasl se plačujejo takoj orl naročilu. - Pri oglasili reklamnega snačaja se računa ennknlnnska, S mm visoka •atltna vrstica po S din • Za pismene odgovore (lede malih oglasov treba orllniltl suamko. iluibodobe Mehaniški pomočnik dobi službo. Vešč struženja ln Dleselovih strojev, z večletno prakso. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8055. Kočijaža (hlapca), pridnega, poštenega, Bprcjmem k boljšim konjem. Nastop po dogovoru. - Kari Weltzl, mesar, Kocenova št. 12, Maribor. Kuharica-gospodinja zmožna popolnoma samostojno vodttl večjo podjetje v obliki menze, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8086. Dva hlapca starejšega ln mlajšega, zdrava ln pridna, vajena vseh poljskih del ln ki Imata veselje do konj sprejmem. Vpoštev pridejo samo trezni tn resni Plača po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 8023. ISCEJ0: Uradnica z vso posteljnino — Išče čisto sobico. Ponudbe v upravo )>Slov.« pod »Cista ln točna«. Natakarskega vajenca z meščansko šolo ali odgovarjajočimi razr. sred nje šole, ter raznašalko močnate — takoj sprej mem. Hotel, kavarna in rektavraetja »Orel«, Maribor. Otroški kotiček ZAČARANI GOZD (161) >A, poglejte I Tamle gre pa naš kuhar. Še to in 0110 je moral pripraviti za na pot. Če dobro vidim, ima precej natrpano košarico v rokah.« (162) Zarečih ličk je AnSka sprejela košarico, polno različnih dobrot in se prisrčno zahvalila kuharju za njegovo skrbnost. Vsi palčki so res tako dobri z njo t Spalnico iz trdega lesa, jedilnico in razno staro pohištvo proda skladiščnik, Melj-ska 29, Maribor. Kupujte pri naših inserentih! iKE^BB Srebro, drage kamne In vsakovrstno zlato kupuje Lepe stavbne parcele naprodaj tudi od 6 din naprej. Potzve se : Skrblnc. Vižmarje. (p Vodna moč j. I po najvišjih cenah Zastonj dajemo čebuljcek jo». Eberu, Ljubljana Tyr5eva 2 (palača hotela j31oa"> Sever & Comp., LJublJ^pa ■ II1181'. mlin s posestvom, blizu ceste, naprodaj. M. Mi-klavčič, Pristava, Selo -Ptuj. (P \tanoianja ODDAJO: Dvosobno stanovanje v novi hiši, v centru, od-, dam s 1. julijem. Ponud-( be v upravo »Slovenca« pod »X. julij« št. 8079. Za vsa zidarska dela v DoMnlii se priporoča oarin Anton, Nomenl, p. Doh. Bistrica oblastveno koncesionirani zidarski mojster Razpis Občina št. Jernej, okraj Krški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba: 8 razredov gimnazije ž maturo ali njej enake strokovne šole. Prosilci s prakso imajo prednost. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih (»Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936, št. 477/61) je vložiti takoj, najkasneje pa v 30 dneh po objavi tega razprsa pri tej občini. Občina Št. Jernej, dne 27. maja 1940. Q Pisalni stroj prodamo. - Poizvedbe v upravi »Slov.«, Kopitarjeva 6. Mlekarno takoj prodam, event. dam v najem. Naslov v upravi I »eSlov.« pod št. 8059. I Nahrbtnike, kovčege v veliki izbiri, nudi Iv4n Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. ^Preii^ koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20-50 Postralba brezhibna Čitajte »Slovenca« Nepričakovano nas je zapustila v svoji četrti pomladi naša nepozabna TATJAN IC A Pogreb bo v petek, 31. marca, ob 4 popoldne iz hiše žalosti na farno-pokopališče v Št. Ilju v Slov. goricah. Št. Ilj v Slov. goricah, dne 30. maja 1940. Žalujoči: Podi ir> dr. Maksim Sevšek, starša — Majdica in Nadica, sestrici ter ostalo sorodstvo. Poročnik Heim Vohunska povest iz časa »vetovne vojne. 41 On je tisti, ki vodi gospo Lecoeur k grofu Niederstoffu. V začetku je imel seveda določen cilj: da bi uradno predlagala divje ukrepe proti civilnemu prebivalstvu, da jo izkoristi za vohuna. Bil je v zvezi s tem, da so vsa preiskovanja propadla. Trdil je, da francoske špijo-naže ni. Dobro je preračunal. Vem, da jc poveljstvo popolnoma pod vtisom njegovih dokazov. lleini se je vzdržal na svojem mestu. Včasih je dopustil, da so naši vohuni koga aretirali. Skrivna tiskarna je bila odkrita. To je zadostovalo. listi vohun je bil ubit kakor Stiefel utopljen. Kar se tiče prebežnih vojakov, je moral od časa do časa nekalere zapreti. Vedno pod videzom nujnosti: enega ob Stiefelovi skrivnostni smrti, pet ob tatvini dokumentov; nazadnje enega, da bi dosegel oprostitev župnika Gaillar-da. Vse kot protiutež, da jc vodilne osebnosti obvaroval. Po tem in še po drugih izsledkih prihajam do zaključka, da je lleim francoski vohun. 15. maja se je silno upiral mojim razlagam o obeli Gaillardih. Na prvo domnevo ni dejal, da imam prav. Končno je začel pobijati vsa mnenja. Iz moje teorije je hotel napraviti izmišljotino. ■ V razgovoru 15. junija je zagrešil dve neprevidni nepravilnosti. Prva jc bila: malo preveč živo me je vprašal, če sem dovolj skrbno fotografiral prstne odtise na zrcalu. Druga je bila liolj resna in jo smatram kot četrto domnevo proti lleimu Ko je Schmidt študiral odtise obeh bratov, je vzkliknil: »To so vendar isti.« Ko sem zanikal, je Ilcim posegel vmes: »K.er sta dvojčka.« Sam je godrnjal: Nisem rekel, nihče ni rekel tega; to ni nujno. Daljnja sličnost bi dovoljevala nadomeščanju v mestu, k jer je vsak prebivalec sokrivec. Zelo jasno sem čutil, da je l>oročnik zelo poznan z družino Gaillard. Ko sem hotel prodreti v kleti, jc Ilcim en dan odlašal z ekspedicijo. Bila je 17. junija. 16. junija zvečer se je pozno vrnil domov. Ker si ni hotel umazati rok, ie poslal gospo Lecoeur. Zapomnimo si, da sta bila le Heim in kurat v vili Bagatclle. To je peta domneva proti lleimu. Naravnost občudujem tega nasprotnika zaradi obvladanja samega sebe. To je Francoz, veste in ne dvomite Boste videli. Ta mož se ne umakne pred trpljenjem m včasih niti pred krvjo svojih rojakov, ker mora živeti in delati za svoje poslanstvo. Smem reči, da ga spoštujem. Če se mi ne bi prilika ponudila, tudi ne bi potrebne sposobnosti prinesle uspeha. Mislim, da ne sinem čakati na prestopek, da ga bomo prijeli Priznam, da me je groza, ko scin ga odkril in spoznal. Da se stvar čim prej konča, sem mu nastavil |>ast. Poslal sem Fritza, ki je glavni igralec na komandi pod videzom nekega zanimivega ujetnika. Uredil sein tako, da ga mora lleim sam vpraševati. Fritz hI in i neumnost in strah. Pokazal mu bo prista-jališča francoskih letalcev, seveda izmišljena, a tudi mogoča. Bom zvedel, če je lleim včeraj kaj sumljivega delal. Vam bom prepustil skrb odločitve, če vam bo ta stvar za zadosten dokaz, da «i hitro naredimo tega sovražnika neškodljivega. Ilitri koraki so se začuli na Komparsovem vrtu. Oficir je vznemirjen prisluhnil. Ni pri- čakoval nikogar. Konrad (orožnik Seeman) sam ali pa v spremstvu svojega ujetnika, Če je Heim pazil nanj, je morul hiteti k cilju generalne četrti 21. armadnega zbora, da bi odvrnil sum in se vrnil v Saint-Quorentin še le naslednji dan. Vendar je bil on sam, saj so se vrata odprla brez obotavljanja in varnosti. Kompars je drvel do hodnika Brž ko je videl svojeg* podrejenega bledega in propadlega ter oblečenega v obleko orožnika, je takoj vedel, da se je zgodila nesreča. »Kaj je?« »Fritz mrtev! Ubil ga je.« Ko se je čutil zmožnega, da govori, je Kompars hladno vprašal. »So ga aretirali?« Konrad se je nervozno zasmejal, potem je brez vsega bušil v smeh. Šele po dolgem času je mogel dati pametno poročilo o prizoru. Vse sem slišal it, skoraj videl. Evo, kar mislim, a ne bi prisegal, du imam prav. lleim je moral v osebi Poulcta čutiti nekaj vznemirja-jočega, nekaj nemškega Eno uro in pol ga je spraševal o vseh mogočih stvareh. Vse je prešlo. Fritz je tokrat moral prestati preizkušnjo. Heim je odšel iz svoje sobe Gotovo, da bi premislil in se zbral Obotavljal se je. Moral si je reči: »Če je kozel, ki mi ga pošilja Kompars, bom moral igrati preprosto Z njim govoriti in ga zadržati. Če je Francoz, ga je treba poslati nazaj, preden se moj tovariš vrne. Heim se je vrnil in mrmral: »Mislim, da bom čuval ujetnika Moral bi misliti, dt> je iznašel neko past. Njegov obraz je bil tako divji, da je bil edini občutek, ki sem ga čutil... strah. Slutil sem, da se bo nekaj strašnega zgodilo, a nisem na to pomislil. Hitro je bilo končano.« Ko je podrobno opisal dogodek, je zaključil: »Treba je priznati, da dozdevno upiranje Fritza napoti Heima, tla potegne revolver, da bi Fritza prisilil govoriti. Ne morem pa celo priseči, da je komolec mojega tovariša povzročil strel. Ubijalec je bil neverjetno hladnokrven. Šel je prav do tega. da vas je velel jjoiska-ti v mestu; kar bo utrdilo njegovo dobro voljo. Resnica je, da Heim ni vedel ali je Poulet kak Francoz nevaren radi klepetavosti ali Nemec, ki bi ga pozneje obdolžil njegovih lažnjivih izjav Našel je le eno rešitev, ki vse prav uredi v enem in drugem slučaju: ubiti ga. Vi mu ne lioste tega dokazali. Fritz je mrtev.« Kompar9 se je sesedel v naslunjač. »To je konec vsega,« je rekel. »Jaz nimam upanja, da bi ga maščeval.« Mehanično je zvijal pismo in ga potisnil v žep. Kar se je tlvignii in zakričal. Osmo poglavje. Komparsov triumf. Noč 1. in 2. julija 1915. Kompars je ves nervozen hodil sem in tja, se znova vsedel in razlagal, kakor da se opravičuje' »Mislim, da sem oni večer spoznal glas klavirja.« Iz sramežljivosti je lapal. Konrad je to čutil, a ni rekel nič. Noč je liila mračna in mrzla. Namišljeni orožnik se je dvignil; približal se je steklenim vratom na balkonu, kakor da jih hoče zapreti. Pomišljal se je: Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Joži KramariH Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenlil Silna nočna nevihta nad Ljubljano in okolico Ljubljana, 30. maja. Včeraj je bilo v Ljubljani že ves dan zelo soparno, popoldne pa se je že začelo napravljati k nevihti in dežju. Vendar pa je do večera vreme bilo še precej mirno, le okoli 9 zvečer je začelo lahno rositi, vendar ni nihče pričakoval, da bo kaj hujšega in zato so bile ulice in gostilne polne še pozno v noč. Ob 22.30 pa je Ljubljano in bližnjo okolico nenadoma zajela sdna huda nevihta. Začelo se je bliskati in grmeti tako, kakor se to v Ljubljani zgodi le prav redkokdaj. Bliskalo se je tako, da se nebo sploh ni več zapiralo in noč je bila nato skoraj več kot pol ure nekako pošastno razsvetljena. Medtem pa je sproti grmelo in treskalo. Ljubljano je zajela taka nevihta, kakršno redko oj-jažaš ob vročih poletnih dnevih kje visoko na planinah. Po prvih udarcih strele pa se je nevihta viharno razlila nad vso Ljubljano in vmes je padala nekaj časa tudi toča. Toča ni napravila prevelike škc>de, pač pa je vihar tam proti dolenjski strani lomil drevje po sadovnjakih. Največjo nezgodo je nevihta napravila v poljanskem okraju, kjer je ob 22.56 treščilo v drog elektrovoda ljubljanske cestne železnice. Ob 22.59 je ustmeno obvestil g. Golob Ivan ljubljanske poklicne gasilce, da je treščilo na Poljanski cesti in da gori na št. 27 Poljanske ceste. Poklicni gasilci so takoj odhiteli na vogal Poljanske in Zrinjskega ceste. Ves del mesta je bil razžarjen in posamezna poslopja okoli ogla so bila tako razsvetljena, kakor da bi nekje strašno gorelo. Poklicni gasilci so takoj ugotovili, da je treščilo v elektro- Mesec junij v cerkvi sv. Jožeia Ko se končajo šmarnice, se prijatelji Srca Jezusovega vesele, da bodo mogli nadaljevati v juniju ves mesec našemu času tako primerno in potrebno pobožnost, ki je dobila pri nas ime »vrtnice«. V cerkvi sv. Jožefa se bo ta pobožnost slovesno in pa skupno obhajala. Ves mesec junij bo vsak dan zjutraj ob 6 sveta maša s petjem pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ta mesec se posebno priporoča pogostno prejemanje zadostilnega sv. obhajila. Večerna pobožnost se bo ves mesec vršila ob pol 8 zvečer, in sicer bo vsak večer kratek govor, prenos Najsvetejšega, litanije z blagoslovom in petje v čast Srcu Jezusovemu. Predmet letošnjih govorov bo: Jezus — naš Učitelj. V nedeljo, dne 2. junija, se bo slovesno obhajal praznik Srca Jezusovega. Ves dan bo izpostavljeno Najsvetejše in prosimo vernike,, da čez dan v obilnem številu prihajajo počastit evharistično Srce Jezusovo in ga prosit za mir v naših družinah in med vsemi narodi. Ob 11 dopoldne vabimo k skupnemu češčenju može in gospode kongrega-niste in druge, popoldne ob 4 pa gospe in gospodične kongreganistinje in druge. Ostale ure bodo molili razni zavodi. V nedeljo zjutraj ob 8 bo slovesna sv. maša z orkestrom v čast Srcu Jezusovemu, ki jo bo daroval stolni dekan preč. g. dr. Kimovec. Zvečer ob pol 8 bo pa po govoru slovesna spravna procesija, h kateri vabimo vse vernike, mladino in zavode. Procesijo bo vodil stolni prošt. gospod Nadrah. Po procesiji bodo litanije, spravna molitev, zahvalna pesem in darovanje za cerkev. Ker se je začela pravkar akcija za postavitev novega kamenitega glavnega oltarja, da bi nas sveti Jožef varoval vojne in drugih nesreč, bo v cerkvi izpostavljen plastični osnutek novega oltarja in vzorec domačega marmorja, iz katerega bo to delo izvršeno. Vsem častilcem Srca Jezusovega toplo priporočamo to akcijo v izdatno podporo, da čim prej s skupnimi močmi privedemo delo do srečnega uspeha. Cerkveno predstojništvo. Strašna nesreča triletne dehlice Ljubljana, 30. maja. Pretresljiva in žalostna je bila nesreča, ki se ie odigrala na Šmarski cesti pred št. 24. Hlapec lesne tvrdke Pintar Ignac je popoldne tam mimo vozil na dvovprežnem vozu tovor lesa, ki je bil nad 5000 kg težak. Hlapec je peljal svoj voz mirno naprej, ko pa je pripeljal pred hišo št. 24, je pod voz prišla mala Dimnik Pavla, 3 leta star otrok. Nesreča, ki je doletela otroka, je bila strašna. Kolo težko obložennega voza je šlo čez ročico nesrečnega otroka. Težak voz je otroku ročico tako rekoč dobesedno zmlel. Nesrečno dete je obležalo na cesti in v prvem trenutku se nihče ni mogel prav znajti, da bi otroka dvignil in mu pomagal. Oče in mati sta ves dan na delu, oče je prodajalec premoga v mestu, mati pa je morala na delo. Tako je otrok postal žrtev strašne nesreče. Prvi je privozil mimo luksuzni osebni avtomobil. Mesarski mojster g. Kačič je avtomobil ustavil in voznika lepo zaprosil, da naj nesrečnega otroka hitro odpelje v bolnišnico. Toda voznik se za nesrečo ni zmenil in je hitro oddrvel naprej v svojo smer. V bližini pa je bil prav isti čas mestni zdravnik dr. Rus s svojim avtomobilom. Ko so ga obvestili, je hitro prišel s svojim avtomobilom in nesrečnega otroka odpeljal v bolnišnico. Tam so mogli samo ugotoviti, da je stanje otroka strašno. Ko sta prihitela stariša, so zdravniki morali zahtevati dovoljenje, da sta dovolila, da so nesrečni mali deklici odrezali celo roko. Ljudje so z največjim ogorčenjem obsojali zlasti avtomobilista, le i je bil prvi na kraju nesreče, pa ni maral prepeljati otroka v bolnišnico. Jasno je, da bi ta prevoz njegove osebne zadeve zmotil samo za 5 minut. Kmalu nato je bilo uge-tovljeno, da je avtomobil vodil neki 27 letni akademik iz Vižmarjev. * 1 Aljažev klub sporoča vsem prijateljem planin, dn ho v nedeljo, 2. t. m. ob 8, ob priliki izleta SPD da Komno, pri planinskem domu na Komni sv. maša. Prijave za izlet sprejema SPD v Ljubljani še danes v petek. Vožnja tja in nazaj 00 din. Odhod v soboto popoldne ob 3 izpred Slamiča. 1 Obiskovalci prosvetnih večerov se vljudno opozarjajo na f>oučni izlet v kraje, kjer je živela sv. Ema. Predavanje, katero smo slišali na pro- vod cestne ženleznice. S silnim žarom so gorele omarice na elektrovodu, žarel pa je tudi ves pretrgani elektrovod. Poklicni gasilci so začeli takoj gasiti s posebnim gasilskim aparatom »Pola To-tal«, to je z aparatom, ki ne prevaja električnega toka. To pa je bilo tudi vse, kar so gasilci lahko sami opravili. Prvič so . ili gasilci 17 minut na licu mesta, nakar so obvestili cestno železnico, da naj ona s strokovnim osebjem odstrani vso nevarnost in jx>pravi elektrovod. Po mestu so se namreč ustavili vsi tramvajski vozovi, remiza pa je bila tudi brez električnega toka, tako da osebje ni moglo takoj oditi na kraj nesreče. Stražnik, ki je odganjal ljudi od nevarnega mesta, je ob 23.40 še enkrat poklicat gasilce na kraj požara, tokrat pa so gasilci samo 15 minut gasili ogenj in pomagali strokovnemu osebju cestne železnice, ki je prihitelo med tem časom. Remiza je namreč med tem časom že dobila zvezo z odrejeno postajo in nato so nameščenci cestne železnice do 1 zjutraj popravljali poškodovani elektrovod. Šele nato so lahko vozovi cestne železnice krenili proti remizi. Največje neurje nad Ljubljano je trajalo dobrih 25 minut, nakar je zopet začelo rahlo deževati. Med nevihto je padlo v Ljubljani 27.3 mm dežja, kar je za Ljubljano velikanska množina voda. Po računu metereološkega zavoda je padlo nad ljubljanskim ozemljem v času nevihte 2 milijona in dve sto tisoč hektolitrov dežja. V kamniškem okraju se je nevihta razbesnela nekako proti 3 zjutraj. V Pšati pri Domžalah je strela povzročila požar. Tudi iz Savinjske doline poročajo, da je tam ponoči divjala strašna nevihta. Savinja je zjutraj zelo narastla. Najnovejša poročila svetnem večeru, se bo s tem potovanjem spopol-nilo. Poleg tega se bo spopolnilo s tem potovanjem tudi predavanje o slovenskih pravnih starinah. Izlet vodi čez Št. Rupert, Rajlienburg v Pilštajn, Podsredo, Kozje k Sv. Emi, Rogaško Slatino in v Šmarje pri Jelšah. Vožnja, kosilo in ju-žina stane 140 din. Prijave se sprejemajo do srede, 5. junija pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta št. 7, I. nad. 1 Razstava monumentalnih slik iz slovenske zgodovine, ki jih je naslikal akad. slikar Goimir Anton Kos. bo odprta jutri, v soboto, dne 1. junija ob 11.45 v Jakopičevem paviljonu. Povsem ! nov izgled nam bo nudila srednja dvorana pavi- j ljona, ki je sprejela te slike, od katerih prednja- I čite predvsem dve po svoji izredni velikosti. V j stranskih prostorih bo pa razstavljeno nekaj štu- \ dijskega gradiva, ki nam bo dovolilo zadosten , vpogled v obseg dela, potrebnega za nastanek j tako velikih figuralnih kompozicij. ' I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-losef« grenčice. 1 Učenci klasične gimnazije v »Drami«. Danes zvečer ob 20 bodo nastopili višješolci klasične gimnazije v Ljubljani — predvsem letošnj maturanti — v dramskem gledališču s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. Režijo je prevzel g. Milan Skrbinšek, kar je dovoljno jamstvo, da bo igra nad povprečnim nivojem šolskih prireditev. Starši podprite idealno stremljenje mladine — eventualen čisti dohodek je itak namenjen maturantskemu podpornemu skladu — ter obiščite predstavo. Vstopnice se dobe v predprodaji v opernem gledališču, pol ure pred predstavo pa v drami. 1 Zahvala. Dovoljujem si kar najtopleje se zahvaliti cenj. občinstvu, ki je z raznimi podatki pripomoglo do tako hitre izsleditve roparskega napadalca; s tem je obenem pomagalo razpršiti vse podle govorice, ki so jih ob tej priliki širili o meni zlobni ljudje. — Lud. Cerne, Ljubljana. 1 Film »Neznani junaki« v kinu Sloga. V£'al-lace Beery, ki ga gotovo vsi poznate, ta odlični karakterni igralec filmskega platna, podaja v tem filmu svojo najboljšo in najlepšo vlogo starega irskega policista. Poleg strogosti in robatosti, ki jo zahteva že sam poklic tega napornega službovanja, živi v njem še drug jaz, pol dobrosrčnosti in usmiljenja. Njegov sin je pravo nasprotstvo svojega očeta, ohol in domišljav nepridiprav, ki mu zadaja mnogo skrbi, ko zaide na stranpota, ki ga dovedejo do nesrečnega konca. Kako — vam pokaže film »Neznani junaki«, ki se predvaja od danes dalje v kinu Sloga. 1 Čevlje je kradel. Pašič Ibrahim Muhamed je rad hodil okoli stojnic, kjer na trgu prodajajo čevlje. Ko je že hotel izmakniti par čevljev, so ga opazili in izročili stražniku. Maribor y soboto otvoritev priljubljene, prahu proste, z dvigalom dostopne strešne terase. — Krasen višinski zrak. Koncert AVhite Stnr Jazz. V nedeljo koncert že-lezničarske godbe — v naprej vsako soboto in nedeljo koncert. — Morske, sladkovodne ribe in kuhinjske specialitete. Laško dvojno marčno in specialno termnino pivo. — Izborna ljutomerska vina. — Zmerne cene. IIOTEL, KAVARNA, RESTAVRACIJA »OREL« m Vse prijatelje naše mladine opozarjamo na slavnostno akademijo pod okriljem Jugoslovanske unije za zaščito otrok danes zvečer ob 20 v Narodnem gledališču. m Umrla je v mariborski bolnišnici mala Tatjanica, hčerka znanega narodnega in katoliškega prosvetnega delavca in bivšega narodnega poslanca zdravnika dr. Maksima Sevška v Št. Ilju v Slov. gor. Pokopali jo bodo danes popoldne ter bo pogreb iz hiše žalosti v Št. Ilju v Slov. gor. na domače farno pokopališče. Žalujočim staršem naše globoko sožaljel Številni belgijski oddelki se borijo naprej London, 50. maja. AA. Reuter: Belgijski radio sporoča, da so se nekateri belgijski vojaški oddelki odločili bojevati se dalje ob strani zavezniških čet v Flandriji. Večje število višjih belgijskih častnikov je odklonilo kapitulacijo po nalogu kralja Leopolda. Kralj Leopold III. ni več vladar Nekje v Franciji, 30. maja. A A. Havas: Belgijska vlada je na svoji nocojšnji seji sprejela oni člen belgijske ustave, ki pravi, da belgijski suveren v primeru da je v rokah sovražnika, izgubi pravico vladanja. Na podlagi tegu 52. čl. belgijske ustave belgijska vlada ugotavlja, da kralj Leopold 111. ne more opravljali svojih vladarskih jioslov. Lebrun francoski severni vojski Pariz, 30. maja. AA. Havas: Predsednik republike jc jioslal generalu Btanchardu, poveljniku vojske na severu, sledečo poslanico: >V trenutku, ko se francoske čete j>od vašim poveljstvom še dalje l>ore v Flandriji v popolnem sporazumu z angleškimi oddelki in ob pomoči zavezniške mornarice, vsi občutimo, tla 1» ta bitka zapisana nu prvi strani vojne zgodovine ter v imenu domovine pošiljam vam, kakor tudi vašim četam jiozdrav in zahvalo. Vsi Francozi so čvrsto združeni in ponosni na moško hrabrost in neverjetno l>ojcvitost naših borcev za naše zastave, ki so ovenčane z vojaškim sijajem.« Zavezniki se v redu umikajo proti obali London, 50. maja. A A. Reuter: Ministrstvo za informacije sporoča: Zaradi povečanega nemškega pritiska na severnem in južnem lioku sta bila angleški ekspedicijski zbor in francoska vojska na severa prisiljena umakniti se proti obali, kjer zdaj besni bitka. Ta ojicracija je bila izvedena z veliko spretnostjo in pogumom Čete, ki niso bile neposredno zajioslene v bojih, so se rešile s pomočjo kr. mornarice. Ta reševalna dela se nadaljujejo z uspehom in je gotovo število čet že prispelo v Veliko Britanijo. Umik ščitijo kr, letalske čete, ki se neprestano spoprijemajo s sovražnikom. Nad 77 sovražnih letal jc bilo uničenih, mnogoštevilna letala pa so bil a poškodovana včeraj na tem bojnem odseku. Eskadrila novih lovskih letal, vrste l)e-fiant, je uničila pri dveh poletih 55 sovražnih aparatov, ne da bi pri tem sama pretrpela kakšne izgube. Angeške čete operirajo skupno s Francozi na odseku južno od Somme. Večerno francosko vojno poročilo Pariz, 30. maja. AA. Havas: Francoske in angleške čete v Flandriji so večidel obdržale svoje jKistojanke, predvsem one okoli reke Yse-re. Zavezniške čete se med lx>jem umikajo korak za korakom. Nemško letalstvo je ob priliki napada na Dunkercjue pretrpelo zelo velike izgube. Domneva se, da je bilo sestreljenih danes najmanj 50 nemških letal. Pariz, 30. maja. AA. Havas: Čeprav je položaj francosko - angleških čet v Flandriji zelo Iz Julijske Krajine Msgr. Ivan Koršič — 70 letnik Solkan pri Gorici. Včeraj, dne 30. maja je obhajal naš odlični rojak msgr. Ivan Koršič 70 letnico svojega življenja. Ker monsignor zaradi svoje skromnosti noče, da bi njegov jubilej kakor koli proslavili in njegovo delo počastili, hočemo na tem mesr.i zapisati dve, tri besede. Naj bo to v pičlo zahvalo zaslužnemu možu, v ponos naši vasi, ki je dala že mnogo imen naši ožji zgodovini in v pobudo in opomin naši mladini, da bo znala ceniti svoje vodilne osebnosti. Preden pa nadaljujemo, naj poklonimo prečastitemu monsignorju svoja voščila, ki so skromna kakor on sam: Monsignor, trdno, veselo zdravje, ki Vas spremlja zadnja leta, naj Vam dobri Bog ohrani še naprej do osemdesetletnice in še dalje do skrajnih človeških mej, nam v radost in pobudo. Vam v uteho in plačilo, ko bosta Vaša rodna zemlja in Vaše ljudstvo zopet v miru uživala lepše dni. Msgr. Koršič se je rodil v Solkanu 30. majnika 1870. Študiral je v Gorici in bil 23. septembra 1893 posvečen v mašnika. Služboval je kot kaplan v Gorici na Travniku do 1. 1898., ko je bil imenovan za vojaškega kurata pri avstro-ogrski mornarici v Pulju. Na težavnem, kočljivem mestu se je izkazal za pravega moža. S svojim linim nastopom, s svojo možato odločnostjo in s svojo široko izobrazbo si je priboril ugled pri višjih in ljubezen pri moštvu. Svoj dušnopastirski poklic je izpolnjeval s sveto vnemo in je kot goreč pridigar Nova, moderno urejena trgovina z živili 00' MARIBOR, Ulica X. oktobra 5, poleg polici/skega poslopja bo otvorjena v soboto dne 1. junija t. I. — Cenjene odjemalce vljudno vabim za obilen obisk in zagotavljam, da bo moja največja skrb v brezhibni reelni in solidni postrežbi in to v vsakem oziru. Priporočam se z odličnim spoštovanjem J^toICS JdŠm resen in čedalje liolj kritičen, vendar se ne more reči, tla je obupen, kakor hoče dokazati nemška propaganda Čeprav zavezniška uradna poročilu ne vsebujejo kakih posebnih podrobnosti, je vendar zavezniško vrhovno poveljstvo pooblastilo nekega višjega francoskega častnika, du vsaj v neki meri pojasni j>olo/uj. Ta višji zasto|)iiik poveljstva je dejal nocoj tole: Nocojšnje nemško uradno poročilo ie polno netočnosti. Predvsem francoska admiraliteta šini dala svojega |>oročibi o položaju ob morski obali, toda kljub temu sc lahko reče, da so na tem odseku sovražne izgube velike. Nu področju okoli Dunkerqueja so bile dvignjene številno vodne zapornice tuko, |)lav-Ijeno, kar bo otežkočilo prodiranje sovražnih oklopnih oddelkov. Prav tako je od Nicuporta do V prosa vsn dolina reke Vsere poplavljena v širini nekaj kilometrov. Vojska generala Pri-ouxn, ki ima tudi nekaj blindiranih oddelkov, so še vedno v krvavih liojih prebiju skozi mase nemških čet. Nemci ujeli francoskega generala Berlin, 30. maja. AA. DNB: Včeraj, v sredo, je bil ob jiriliki l>ojev vzhodno od Kassela ujet poveljnik jirve francoske iirmije, general l'ri-oux, skupno z večjim številom francoskih višjih častnikov. Ccnernl Prioux je star 61 let in velja zu posebno sposobnega |JOveljnika. Za časa svetovne vojne je bil generalštabni častnik. Po vojni je poveljeval kolonialnim četam in bil nekaj časa voditelj franc. vojaškega odposlanstva na Poljskem. V začetku vojne je iirevzel poveljstvo nad prvo francosko armijo. Ko je ta vojska doživela jkiIoiu, je generul padel v ujetništvo. Trije angleški ruiflci potopljeni London, 30. maja Reuter: Danes je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da je naša mornarica izgubila tri rušilce. Razen tega jo bila potopljena še ena manjša jiomožna ladja. Ob izbruhu vojne je Anglija imela (76 rušilcev in jih je dozdaj izgubilu 17, mnogo novih pa je bilo /e zgrajenih. London, 30. maja. AA. Reuter: Poročilo angleške ndmiralitete pravi: Angleška mornarica jc še dalje da jala vso možno podj>oro angleškim in francoskim suhozemskim silam, ki operirajo v bližini francoske in belgijske obale proti mnogo močnejšemu sovražniku. Naše bojne ladje podpirajo s svojim artilerijskim ognjem naše čete, ki ovirajo ))remiknnje sovražnika. Nemški prednji oddelki so pretrjieli velike izgube od strani naše mornarice. Veliko število vojaštva se je že umaknilo na varno. Vse te operacije poteka jo brez prestanka podnevi in ponoči kljub neprestanemu bombardiranju od strani sovražnih letal. Nemško vrhovno poveljstvo trdi. da je prizadejalo velike izgube našim ladjam knkor tudi transportom, ki so jih te ladje varovale. Kakor običajno, tudi te trditve ne odgovarjajo resnici. Operaci je takšne vrste se ne morejo izvesti brez izgub. Potopljeni so bili rušilci »C.riifton«, »Gra-nad« in »IJjekfoorc ter nekaj manjših ladij. Samo ena majhna transportna ladja (6mo ton) je biln v resnici potopljena. Morala in rluli naše vojske, ki se udeležuje teh bojev, je več kot hvalevredna. Ojieracije se nadaljujejo. Drobne novice London, 50. maja. AA. Reuter: Mislijo, da se Ik> na ameriško ladjo »Predsednik Roosevelt«, ki so jo Združene države jioslnle nalašč za to v Lvropo, da odpelje Američane domov, vkrcalo okoli 'HH) ljudi. Ladjo pričakujejo jutri večer v islandski Inki. dosegal tudi lepe uspehe. Njegove izredne vrline so ga usposobile, da je hitro napredoval in v razmeroma kratki dobi postal superior mornariških kuratov, t. j. predstojnik duhovščine, ki je službovala pri mornarici bivše avstroogrske monarhije. Ob državnem polomu I. 191S. je kot tak stopil v pokoj. Ker je v tedanji zmedeni in razkrojem dobi bil rajnki nadškof Sedej zaradi pomanjkanja duhovščine v hudi stiski, je upokojeni g. superior takoj sledil vabilu svojega nadpastirja in prevzel dekanat v Kobaridu. Ko so se razmere nekoliko ustalile in ker ga je začela tlačiti neprijetna bolezen, se je umaknil iz dušnopastirske službe in se naselil v Solkanu na svojem rojstnem demu. In tu živi sedaj že nad 15 let. Ne vdaja se pa brezdelju in neplodnemu pohajkovanju, temveč srčno rad pomaga in sodeluje v dušebrižništvu. Njegovi trudi so v prvi vrsti posvečeni njegovemu Solkanu, na katerega je navezan z vso svojo ljubeznijo. Tu je vsa leta prava desna roka g. župnika, katerega rad podpira z nasveti in delom, ter prav nič ne zameri, če padejo nanj vsakdanja kaplan-ska opravila. Rad pa pomaga tudi sosedom, če ga poprosijo. Zlasti velikokrat gre v »službo« k gospodu Vinkotu v bližnji Kronberg. Plaši se pa ne tudi daljših in težjih potov. Če je treba, ga dobite tudi v spovednici na Sv. gori ali na prižnici v Drežmci, ali pa kot oskrbnika na Sv. Višarjih. A kjerkoli ga srečate, vedno je isti ljubeznivi, tihi, za vse dobro vneti monsignor Koršič, ki se rad prisrčno nasmeje. Najmlajši sedemdesetletnik med goriško duhovščino je globoko izobražen mož. Veliko je či-tal in še vedno čita. Obvlada več jezikov in dobro pozna domačo in tudi tuje literature. Svoje znanje in poznanje sveta je pa še močno razširil s številnimi velikimi potovanji pri mornarici. Ker svoje široko obzorje druži z ljubeznivostjo duhovitega človeka, ki razume zdravo šalo, je njegova oseba prikupna in ga spoštujejo in ljubijo vsi, ki ga poznajo. Rekli smo že, da je goreč pridigar, ki se je kot tak udejstvoval tudi v vojaški službi. Kot priznan govornik »lovi še danes. Govori mirno, jasno, privlačno. Iz vsake besede diha njegova globoka vera in vse njegove pridige so posejane z duhovitimi domislicami. Letošnji majnik opravlja v Solkanu šmarnice. Bodo to najbrž že tridesete šmarnice, ki jih je molil in govoril v svojem življenju. Šmarničnili govorov ni pa še nikoli bral ali si jih izposodil pri kakem pisatelju. Njegovi šmarnični govori so vedno izvirno delo. Ko si je izbral temeljno misel, izkleše z neutrudljivo marljivostjo in izkušenostjo vsakodnevno razmišljanje. Če bi svoje letošnje solkanske šmarnice vrgel na papir in jih poklonil naši javnosti kot svoj sedemdesetletni dar. bi mu bili zelo hvaležni. Zaključimo! Življenje našega siavljenca je bilo do zdaj posvečeno aelu, plemenitemu, vzvišenemu delu. temu delu l>o oosvečeno tudi v bodoče. Zato mu krepko kličemo:'Na mnoga leta! KULTURNI OBZORNIK Umetnostna razstava v Mariboru E Na letošnji razstavi likovnih umetnikov o priliki Umetnostnega tedna so prav gotovo zaslužile posebno pozornost slike Ivana Kosa. (škoda, da je ta resni umetnik in mojster akvarela v Ljubljani in pri občinstvu večkrat tuko prezrt!) Razstavil je sedem akvarelov (Naša krajina jeseni, Ob vodi,, Motiv z zelenimi bori. Dalmatinske hiše, Oljke in gore. Ob morski obali, portret Deklica) in eno olje (Cvetlice; nagrajena). Že takoj prvi dan so vzbudile njegove slike veliko pozornost in občudovanje, kljub temu, da občinstvo še vse premalo ceni akvarel in ne razume vprav te tehnike, zlasti v jortretu. Kosove slike pričajo o veliki umetnikovi slikarski kulturi in kondiciji. Njegova slikarska tehnika je že dognana, nikjer ni vec opazno kako iskanje, vse je le še študij, poglabljanje in izpopolnjevanje. Poleg tega pa odlikuje tega slikarja velika umetniška odkritosrčnost, ki je prvi pogoj vsake resnične umetnosti. Pri njem ni nič prikritega, narejenega ali zlaganega; vse je pristen izraz njegove umetniške duše in njegovega umetniškega doživljanja. Ni je črte v njegovi sliki, ki bi ne bila do potankosti naštudirana, ne barve, ki bi ne bila iz doživetja premišljena. V pokrajini ga zanimajo še vedno predvsem vse značilnosti, ki se odražajo v črtah, barvah in luči; zato je vzporedil domačo pokrajino — ki je zanj topla, mehko zasanjana (Naša krajina jeseni itd.) z obmorsko, za njegovo oko trdo s svojim kamenjem in obrežnimi pečinami. V »Cvetlicah« je skušal barvno rešiti problem in ga je rešil; zdi se, da ni bilo ne v tehniki ne barvah mogoče doseči več. . Karel Jirak si že dalj časa prizadeva k novemu realiz.mu, k novi stvarnosti. Že pri prejšnjih razstavah je bila vidna ta smer, zlasti v krajinah (čeprav je, kakor bi rekel, iskal v njih »diha«, »duše«, ne le same gmote). Na tej razstavi je imel razstavljenih največ slik vprav on, vse v olju. V vseh je še očitno umetnikovo iskanje, ki se (poleg portretov) izraža tudi v raznovrstnosti snovi in motivov. »Balet« in »Teater« sta bili priča, kako veže slikarja se stari impresionizem pomešan z ekspresivnostjo. To ekspresivnost prenaša slikar tudi v pokrajino, ki je tudi sicer manj vidna, pa še vedno dosti otipljiva (»Kamnica« v prvem dihu pomladi, pomladni dež v »Iz parka«). V monumen-talno mariborsko gotsko stolnico se mu je kljub snegu, s katerim jo je pokril, posrečilo polo/.iti neko barvito toplino. Toplina je tudi v njegovi mirno ždeči »Zimski krajini«, prav zaprti sami vase. Čisto, prozorno ozračje (Kamnica, Iz parka), nežnost prvih pomladnih dihov sta slikarju rav posebno ljuba. V obeh portretih (Petra, •ati z otrokom) se kaže razpotje, ki sem ga El_______________ ,,. omenil zgoraj. V »Kopačih« (slika je bila nagrajena in poklonjena hrvatskim književnikom) ter v »Ilaložankah« pa je še očitna slikarjeva težnja k novemu realizmu, ki se v tihožitju »Tulipani« razlije v eno samo bohotno barvo. V »Ilaložankah« je bila slikarjeva volja predvsem usmerjena v to, da pokaže težo dela v krajini, ki ie tako značilna po svoji lepoti in svojih socialnih problemih. Jirak je pokazal na razstavi veliko mnogoličnost, širok razmah; v mirnejšem času bi bil posegel še globlje ter po natančnem študiju prišel do tega, kar je hotel izraziti. Larpurlartizem Zorana Mušiča (nekateri lokalni poročevalci imenujejo' njegovo umetnost »čisto slikarstvo«) je obiskovalcu razstav v Mariboru že tako znan, da bi kar težko ne uganil njegovih slik že na prvi pogled. To pa zato, ker prehaja Mušičev slog radi mlečno sivknstih barv v nekako monotonijo, enoličnost. Toda ta slikarjeva umetnost, se zdi, ima globlji vzrok: po svoji naravi in poreklu si Mušičevo oko želi žarkih, močnih barv, ki jih pa on kot tak v tej pokrajini, v kateri živi, ne vidi in ne najde, kar je zanj popolnoma razumljivo; zanj so te krajine take kot jih slika: hladne, brez toplote (primeri pa tople arvarele Kosove!). Ko je pred Umetnostnim tednom razstavil s kiparjem Pu-trihom, so njegove barve na slikah iz južnih krajev vse drugače gorele; bile so jarke in vro; če. Variacija v izražanju z različnimi barvnimi toni je pri Mušiču kar virtuozno igriva (pri: meri njegovi sliki »Rumeni tulipani« in »Beli tulipani«). Sicer pa je Mušič bolj človek civilizacije, o čemer so pričali že na prejšnjih ruz-stavah razni njegovi motivi. Tako tudi na tej: »Kolodvor«, »Aleksandrova cesta« (nagrajena), »Grajski trg«. Največja slika, ki jo je razstavil na tej razstavi, ie bil portret njegove matere, resen, hladen, združujoč v sebi vse značilnosti slikarjeve virtuozne tehnike. Zanimivo pa je, da je razstavil tokrat le olja in nobenega gvaša. Slike Maksa Kavčiča se bodo temu ali onemu nemara zdele nekoliko prehladne v svojih zelenih barvah, vendar pa je slikarju njegovn domača štajerska pokrajina, ki mu je snov in predmet in iz katere hoče umetniško živeti, topla v vsem tem zelenju. Slikarja vabijo in pri-žemajo nase motivi v tej pokrajini (Viničarija; nagrujena), njena svetloba, ozračje, nebo, prelivanje in zlivanje barv v njej, ki jih vidi take, s kakršnimi je svoje motive tudi odel, Vse Kavčičeve slike pa pričajo o vestnem in prizadevnem iskanju lastnega izraza in študijo, pričajo o poti napredka in izpopolnjevanja. Razstavil je osem olj (Drava, Tihožitje, Viničarija, Mestni park L, Mestni park II., Cvetje, Vprega, Zg. Porčič.) Slikarjeva ljubezen do domače zemlje govori iz motivov in barv. Klavdij Zornik je razstavil štiri olja (Sv. Miklavž na Drav. polju, Tulipani, Portret Alenke in Maksa Šilih. V vasi Sv. Miklavža na Drav. polju; nagrajena). Odkar je Zornik lansko leto prvič razstavil v Mariboru, je zaznaven pri njem že velik napredek. Resno hotenje, predanost umetnosti, kateri hoče služiti in živeti, pre-mišljenost v kompoziciji in reševanju barvnih tonov (Tulipani), poglabljanje v študij krajine ter barvnih harmonij, razmišljanje o reševanju slikarskega vprašanja v portretu — vse to kaže, kako resno je vzel slikar nase svoj poklic. Na njegovih slikah se gledalčevo oko rado ustavlja, saj prav nikjer ni moteno in žaljeno. Povsod se že javlja slikarjeva lastna individualnost, ki bo, kakor je upati, prav izrazita in svojevrstna. Fran Golob je razstavil tako različne slike, da ni bilo moči zaznati kake preme črte v njegovem ustvarjanju. Razstavil je štiri akvarele in tri olja. Akvareli so tehnično še premalo dognani in izdelani, kljub temu, da je hotel slikar položiti vse le v barvo. Ekspresionizem, ki je zanj zelo širok pojm, ga drži še v svojem objemu; stvarnosti se hoče držati le v toliko, v kolikor se ji ni mogoče izogniti. Po nekem svojem razvoju je hotel v sliki Na Holmcu pokazati smer, v katero gre, ali bolje rečeno: v katero hoče iti in katero kljub vsemu poudarja: v neko poduliovljenost stvari, ki jih ujvodablja in ki naj jo že ob predmetu samem izražajo jarke, vroče barve; v teh barvah se počasi izgublja vsa stvarnost. Toda gledalcu je vendarle njegova Iz Koprivne (olje) glede tehnike in barv še najbolj všeč in si na tihem želi, da bi nadaljeval slikar svoje delo prav v tej smeri. Na Kobanskem tednu je Lojze šušmelj' z nekako kolektivno razstavo svojih del hotel izkazati pokrajino, v kateri in s katero živi in dela v njej, ljudi, njih težki trud pri delu, njih mračno življenje in bedo; pokazal je to v linorezih, akvarelih, oljih in risbah. Ni mu tedaj šlo v prvi vrsti za kolektivno razstavo, kakor pa predvsem za narodopisni in krajinski poudarek, ki ga je na Kobanskem tednu skušal ilustrirati s svojimi deli. Ta kobanska pokrajina ga drži in priklepa, toda lica mu ne kaže veselega. Na Razstavi Umetnostnega tedna je razstavil sedaj samo dve deli: Selnica ob Dravi (olje) in Sv. Duh pri Ojstrici (olje). Na sliki Sv. Duh je hotel prikazati samotno, vse zamišljeno pokrajino, ki trpi v svoji zapuščenosti, ki pa je vendar tako slikovita z ljubko cerkvico in v svojem romantičnem ozadju ter polna zanimivosti. Selnica je svetlejša, več sonca je v njej, več vedrine in mehkobe v barvah. Dr. Ivan Dornik. i tja, toda JSe. bi šel k eni, bt moral Iti tudi k drugI, f da bi ne bilo zamere in to bi me stalo preveč časa, zato raje ne grem nikamor. Dela imam čez glavo, sodelujem pri desetih gospodarskih odborih, predavam, pridigam — pri tem pa imam že dalj časa jKipoln zasnutek drame v glavi, a ne pridem do tega, da bi jo napisal. Samo lani sem imel 53 predavanj. Lahko si mislite, da jih moram sam sestavljati in da je za to potreben čas.« Pogovarjala sva se tudi o njegovem jeziku. »Jezik, ki ga govore ljudje v mojih igrah, je preprost in naraven. Tak je, kot so oni. Vsak poskus, da bi kako umetničil z njim, bi bil napaka. Pišem tisti jezik, ki ca govorim, ker čutim, da je naš, da je izraz misli naših ljudi. Vedno hočem podati samo pristno govorico našega kmeta.« V misli mi je prišel stavek iz »Naše krvi«, ki je primer za izklesanost Finžgarjevega jezikovnega sloga. Govori ga starka: »Kaj mi je dejal? — Mati, ne grem: če nam požgo, sezidamo drugo hišo, če pojedo živino, zaplodi se druga; grunta nam ne snedo: grunt ima korenine do pekla in jaz ga bom užival. Ne grem, mali!« Ali ni ritem in mogočnost v preprostem izrazu brez primere prav kakor izražena misel in volja kmeta? »Pa mi sporočite, kdaj bo generalna skušnja, rad bi jo videl,« mi je dejal ob slovesu. * Ob sklepu sezone bomo dobili v režiji Milana Skrbinška delo našega ljudskega pisatelja Finžgarja na oder. Staro je že trideset let, a ravno v današnjih časih je posebno aktualno in živo. Vrednost pisateljev in njihovih del se izkaže šele po letih, dolgost življenja njihovih iger je najboljši dokaz za njihovo kakovost. M. SI—eva. Pogovor z F. S. Finžgarjem Delo domačega pisatelja na našem odru — p mogel nihče ubiti, če ni, bo itak zmrznil sam po sebi.' Imel je prav Danes, po tolikih letih, odkar je bil .porojen', je še vedno živ.« »Vaše igre, gospod župnik, veliko igrajo?« ».Divji lovec' je bil največkrat uprizorjen; preveden je tudi v češki jezik. Neprestano dobivam povabila, naj pridem k uprizoritvam zdaj sem, zdaj srtrumentacijo, ld je vzorna. Pevske partije priSate, da avtor dobro pozna meje vokalnih možnosti predvsem pri solistih. Opera v celoti zanima, privlačuj' ter spada kvalitetno med taka dela, ki jih radi snovno slišimo. Z malenkostnimi popravki — kar je avtor gotovo že sam ugotovil, ko je delo zdaj pred njim na odru — bo to naša gotovo do sedaj najboljša tovrstna operna stvaritev doživela še dosti predstav. Delo je pripravil in vodil avtor sam. Orkester je precizno sledil njegovim intencijam. Na več mestih je bil preglasan zlasti v prvem delu, da ie pevce popolnoma pokril. V splošnem pa je bila predstava skrbno in dobro pripravljena v vsakem oziru. Dober je bil zbor, ki je opustil nekdaj že tradicionalno pa ne muzikalno sunkovito zaletavanje v višino, kar je bilo občutno posebno pri ženskem zboru. Poleg napredovanja, ki ga kaže v zadnjem času in pa z eventuelno izpopolnitvijo nekoliko prešibkih moških glasov, bi utegnil postati v prihodnjosti prav dober zbor. Resno so izpolnili svojo vlogo solisti. — Kleopatra — gdč. ileybalova je pela z velikim muzikalnim smislom in nam s te strani nudila veliko pevsko vrednoto. Igralsko je bila v splošnem zelo dobra, le tu pa tam je za trenotek ušla iz okvira, ki zahteva mirno igro te veličastne kraljice, vendar pa pretkane in preračunljive. To so samo malenkosti, toda motijo enotnost drugače dobre in dosledne kreacije. — Prav dobro je predstavil kraljevega namestnika Potinosa g. Betetto. — Gospodu Janku vloga Cezarja očividno igralsko neleži, pač pa je bil v pevskem oziru dober. — Gospod Franci se zdi nekoliko utrujen. Kot Antonij je nekatera mesta kljub temu podal pevsko prav dobro. Pozornost vzbujala dva mlada talenta Lubša in Orel. Oba imata v lepem pevskem materialu pogoj za razvoj v zelo dobra pevca. Dobro bi bilo, če bi pogledala malo v svet — h kakemu dobremu pevskemu pedagogu. Svoji vlogi sta v zarotniški sceni zadovoljivo izpolnila zlasti v pevskem oziru, kar velja še posebej za g. Lubšo. Z njima v družbi istotako g. Rakovec. Tudi ostali pevci v manjših vlogah so bili na mestu: gg. Španova kot Eiris in Ribičeva kot Karmian, Kleopatrini družici, dalje Marčec kot stotnik, Banovec kot Kleopatrin zauj>-nik Apollodoros, Kogejeva kot kraljičina sestra Arzinoa, Kristančič kot suženj Eros. Balet je zadovoljiv. Delu je do močnega uspeha pripomogla vešča roka režiserja g. Debevea, ki je po desetih letih — ko je jiostavil na oder Bravničarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« — tudi. sedaj pokazal, kako je treba pravilno interpretirati moderno delo. Scena inž. Franza je bila v slogu igre. Vsem sodelujočim pa gre najvišje priznanje, da se niso ustrašili ne truda in ne žrtev in so se z ljubeznijo oprijeli dela, da je doživelo res lep in prodoren uspeh. ei. Gostovanje Cvejiča v Operi V sredo, 29. t. m., je gostoval v našem opernem gledališču član belgrajskega Narodnega gledališča g. Nikola Cvejič v Musorgskega operi »Boris Godunov«. Že takoj v začetku je bilo pri njem opaziti glasovno nerazjx>loženost: vsled prehlada je nekoliko ohripel. Dasi zaradi tega ni mogel v višinah jiopolnoma razviti glasu, je bil v srednjih legah dober še v peti sliki, dočim se je ob koncu že izmučil. Toda že to, kar je mogel pokazati v taki situaciji, daje slutiti, da je dober pevec, ki ima lep, bogat glasovni material in razpolaga s pevsko-tehničnim znanjem. Kot igralec nam je po globoki psihološki dognanosti ustvaril brez teatralne pretiranosti resnično podobo Godunova. Gospod Cvejič je muzikalno zelo kultivirana osebnost in zna slediti nujnosti glasbenih misli, ki jih izraža s tenkočutnim smislom za estetsko učinkovanje ter ne vnaša v petje dramatskih manir, ki bi rušile melodijo. Škoda, da ga nismo mogli spoznati v polnosti njegovih glasovnih možnosti. ai. ŠPORT Prehrana, šport in delovna sposobnost Znano je, da dobra in pravilna prehrana ugodno vpliva na telesno in duševno delovno sposobnost. Ne vpliva pa ugodno na to sposobnost le splošno dobro prehrambeno stanje, temveč tudi vsako posamezno hranjenje posebej. Tudi to je v ozki zvezi z neposredno sledečim delom in dejanjem, vsak pravilno sestavljeni obed vpliva v dobrem smislu na delavnost, ki se ji po njem posvetimo. To je bilo potrjeno po novejših ameriških raz- jali rezultate preskušenj po fizičnem dejanju s temi pred fizičnim dejanjem, se je pokazalo pri sladkorni skupini, da sta tako spretnost kakor tudi vzdržljivost izboljšali za povprečno 5.5%, medtem ko sta se pri nesladkorni skupini obe poslabšali za povprečno 9.4% 1 Rezultat se je pokazal ne samo v primerjavi med posameznimi poskusnimi osebami, temveč tudi pri primerjavi istih oseb, ko so enkrat vzele sladkor, drugič pa ne. Pri psihotehničnem hitrostnem merjenju so za sladkorno skupino ugoto- iskavanjih, ki jih je bil v zadnjem času podvzel ------------ . . vodja fiziološkega laboratorija na univerzi Colgate I vili izboljšanje za 5.7%, pn nesladkorni skupini pa Donald A. Laird. Kot poskusne osebe so se stavili izgubo za '2.1%. Zanimivo je, da je v tem primeru Donald A. Laird. Kot poskusne Lairdu na razpolago študentje na imenovani univerzi. Pri teh poskusih je šlo predvsem za to, da bi bilo ugotovljeno učinkovanje sladkorja na zmogljivost, sladkorja, ki ne igra pomembne vloge v človeški prehrani samo v znani obliki belih kristalov, ampak ga vsebujejo tudi sadje, čokolada in sploh vsako hranivo v večji ali manjši količini. Športniki, kakor plavalci, plezalci, tekači često pred rekordnim dejanjem pojedo košček sladkorja ali čokolade ali pa oslajene vode ter si od tega obetajo povečanje svojih sposobnosti, povečanje, ki navidez ni v nikakršni zvezi s kalorijami, ki so v teh neznatnih količinah. Omenjena ameriška raziskovanja so zdaj dokazala, da ima sladkor dejansko ta močni učinek. Dvanajst študentov, ki so se bili prijavili za te poskuse, so razdelili v dve skupini po šest in vsako skupino so potem opazovali v času petih dni. Pri poskusih so od študentov zahtevali nekega določenega, samo po sebi se razume, da shematiziranega dejanja, temu se je pridružila fizična činitev in potem so ponavljali prve naloge. 40 minut pred pričetkom vsake preiskave so dobile poskusne osebe neko količino citronske limonade. Pri prvi skupini so jo dajali prve tri dni s sladkorjem, zadnje tri dni pa so jo sladili s sladivom brez sladkorja. Druga skupina je dobivala šest dni le limonado s sladivom, brez sladkorja. Pri teh poskusih so uporabili prav sladkor, ker predstavlja snov, ki jo telo hitro pre-snavlja in pretvarja v moč, medtem ko so umetna sladiva za stopnjevanje moči brez pomena. Pri teh poskusih so tedaj lahko primerjali »sladkorno skupino« z »nesladkorno skupino«, dalje pa so tudi lahko proučevali in primerjali sposobnosti ene same skupine tedaj, ko je jemala sladkor, in tedaj, ko je jemala sicer oslajeno, vendar brezsladkorno hrano. Pri vseh teh poskusih poskusnim osebam ni bilo znano, ali je bil citronski sok oslajen s sladkorjem ali pa s kakšnim drugim sladivom, tako da je bil izključen sleherni subjektivni vpliv. Kot dejanja so prihajale v poštev v prvi vrsti take naloge, ki jih ponavadi uporabljajo pri psihotehničnih poskusih, tedaj pri preiskavanju poklicne usposobljenosti — tako na primer hitrost reakcije na svetlobo, ki se nenadno pojavi (izpit za voznike avtomobilov), pri čemer so lahko natančno in neoporečno izmerili tudi razliko nekaj tisofink sekunde, Ko so primer- izgubo _ nastopila celo povprečna izguba 5.2%, če so primerjali dejanja istih poskusnih oseb, zanimivo zato, ker so te poskusne osebe način in potek izpitov vendar že poznale. Z drugimi poskusi so dokazali, da je možno s pravilno prehrano zelo zmanjšati utrujenost, kar keveda ni važno samo za izredna športna dejanja (oceanski poleti, plavanje na dolge proge itd.), ampak tudi duševna ter telesna dela, ki zaradi kakšnih razlogov trajajo dolgo časa in pri katerih se človek mora z neko določeno prehrano boriti proti utrujenosti. Poskuse so napravili na ta način, da je moralo nekaj študentov bdeti eno celo noč ter je del od njih dobil sladkor in sladkorna živila, drugi del pa drugače sestavljeno hrano. V tem primeru se je sladkorna skupina z manjšim naporom branila spanca in živci so bili po krajšem spanju spet popolnoma v redu, druga, nesladkorna skupina pa se je spanca branila teže, je za počitek rabila daljše spanje in pri njej se je potem tudi poznala večja živčna razdraženost. 19. pomladanski smuški tečaj »Akademskega športnega kluba« »Akademski športni klub« prireja od 23. do 29. junija 1940 v Martuljku II. pomladanski smuški tečaj. Vodstvo tečaja ima teh. ref. tov. Čop, trenira tov. llerle. Voznino si plača vsak sam, ostalo oskrbi klub. Pravico udeležbe imajo: udeleženci tekem, prejšnji tekmovalci, udeleženci tečajev, bodoči tekmovalci. Prijave sprejema do 3. junija tov. Planin-šič Jože, cand. iur., Miklošičeva 5, Ljubljana. Pohitite s prijavami, ker je numerus ciausus (maksimum 12). ASK nudi tekmovalcem: 1. maže, 2. hrano, 3. stanovanje. Vse prijavljence prosimo, da se udeleže v ponedeljek, 3. junija ob 7 zvečer sestanka v Akademskem domu na Miklošičevi cesti, da se še natančneje pomenimo. Odbor. Vesti Športnih zvez. klubov in društev Ljubljanska kolesarska podzveza. (Službeno.) Redna seja LKP bo v torek, dne 4. junija ob 20 v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Radi izredne važnosti se vsi gg. odborniki pozivajo, da se te seje sigurno in točno udeleže. — Tajnik.