Leto LXXm, št. 70 Pottntaa plilm V tf^rlaL DI« PaatgcMlr tM Preit - Cent L 2 Uredništvo ln upravai Ljubljana Kopitarje*« S. Telefon »5.81-23 «4. Moaečna naročnina »S ilr. — Cek rafi- Ljubljana 10.650 ta naročnine ia 10.594 ta Inserate. Izključno ta •topetvo ta oglase i* Italije li> lnozomstva: CPI 8. A. Milanu Rokopisov n* Tratama SLOVENEC MARfcC • 1949 28 SKEDi K ma DerWehrmachtbericht im heutigen »Jutro« Nezmanjšano težki boji na vzhodu iu zahodu Na Madžarskem so se premestili boji na prekop Marczal ter do spodnje Rabe — Brezuspešen sovjetski prodorni poskus proti Opavi. — Obrambna bitka v Westerwaldu. Oflenbacb smo po težkih pouličnih bojih izgubili — Boji v južnem delu Frankfurta ob Maini njihovim izkrcav&njem Is iraka in močni uporabi ljudi in gradiva doslej le malo prekoračiti železniško progo G m m e -r i e h — Wesol« Samo ua področju vzhodno in severno-vzhodno od Wcsela se je posrečilo sovražniku ustvariti globlje mostišče, vendar smo tudi tn preprečili njegove probojne poskuse. Na vzhodnem robu gozda pri H U n * u so prešlo naše tete v protinapade ter so preprečile nadaljnjo napredovanje na-sprotinika. Poskusi za prekoračenje Rena pri D ii s sel d orlu in severno od K o 1 n a so se zrušili v osredotočenem Fiihrerjev glavni stan, 27. 3. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na madžarskem bojišču so se pre-mestili trdi obrambni hoji južno od Donave do prekopa Marczal jugozapadno od P a p e ter do področju spodnje Rabe. Zapadno od Leva jo razširil sovražnik svoje mostišče preko Orana. Prodor pa smo v sprememb polnih bojih preprečili. Na Slovaškem so zajezile naše čete na področju Banske Bistrice nekatere sovjetske vdore. V Š lezi ji so se izjalovili ponovni nasprotnikovi napori, da bi prodrl po dovedbi nadaljnjih sil s področja zapadno od S o h r a u a proti Moravski Ostravi in s področja L e o b -s e h ii t z a proti Opavi. Sovražnik je izgubil tu <2 oklepnikov. Pri S t r e h I c n u so bili boljševiški probojni poskusi brezuspešni. Tudi včeraj se je razni) sovražen naval proti hrabri posadki B r o s I a u a ob trdovratnem odporu branilcev, ki so se od 12. februarja pod najtežjimi pogoji odlično borili. Zadali so Sovjetom ponovno občutne izgube ter uničili po dosedanjih poročilih 44 oklepnikov. Ojačeno napade proti K U s t r i n u smo razen nekaterih vdorov odbili. Posadke mostišč oh Odri pri Z e h d o n u iu Langonbergu so vzdržalo nadaljnjo silovite boijševiške napade. Ob mestnih robovih Oolenhafenn in Danzig a ter ob obali zaliva Frisches Hali severnovzhodno od Heiligenbeila so naše čete z veliko ogorčenostjo borijo proti navalu so-v ražnikove nadmoči. Sovjote smo po nadaljnji pridobitvi ozemlja prestregli ter so izgubili po delnih poročilih samo pri Gotenhalonu in Danzigu 52 oklepnikov. Na zapadno-pruskih bojnih področjih v bližini obale ter ob zalivu Frisches Hali so naše pomorske sile nadalje s težkim ognjem posegle v boje. V Kurlandiji so naše divizije razbile številne napade v moči bataljona. Bojna letala so potopila na morskem področju pri Polangenu nek sovražen hiter bojni čoln ter še enega laigala. Nemški lovci so sestrelili is nekega britanskega oddelka bojnih letal nad D r o n t h e i ni -fjordom v silnih letalskih bojih 8 letal ter prisilili ostanek letal k umiku še predno so dosegla svoj napadalni cilj. Zaradi trdega odpora naših padalskih lovcev in grenadirjev oh spodnjem Renu so mogli napadajoči Angleži kljub Ojačen pritisk ob Renu in na vzhodu ognju. Obrambna bitka v Westerwaldu je na nekaterih mestih preluknjala našo bojišče. Po tožkih krajevnih in gozdnih bojih so prodrli Amerikanci do A 11 e n -k i r c h e n a ter napredovali oh avtomobilski cesti v smeri proti L i m b u r g u ob Lahni. Med Niederlahnstei-li o m in Kaubom oh Renu je ustvaril nasprotnik nadaljnja krajevna mostišča. Iz področja južno od Frankfurta so pomika močnejši sovražnik proti spodnjemu M e i n u. Po to4kih pouličnih bojih smo izgubili O f I e n h a r h. Borbe so tudi v južiiPin delu Franklurta. Preko Aschaltonburga je prodrla noka premakljiva bojna skupina dalje proti vzhodu. Severno nd M a n n h e i m a so naše četo v silnih obrambnih bojih z nasprotnikom, ki prodira proti gorski ccsti. V srednji Italiji je zajela ne-ka izvidniška skupina italijanskih bersa-glierov na odseku Gallicana številne Amerikance. Sovražno šunko pri Montesu jožno od Imole in južno od Luga smo odbili kljub močni topniški podpori. V zapadni Hrvaški se nadaljujejo boji za B i h a č. Angloameriški bombniški oddelki so napadli včeraj posebno kraje v srednji in jugovihodni Nemčiji. Občutna škoda je nastala predvsem v P 1 a-u e n n. Ponoči a« priletele nad Nemčije samo še šibkejše sile. London nadalje obstreljujemo i motilnim ognjem našega povračilnega orožja. Bojna sredstva vojne mornarice so potopila v Scheldi in pred angleško obalo 2 polno natovorjenj ladji s 15.000 tonami ter torpedirala dve nadaljnji s skupno 9000 tionami, med tema neko izkrcevalno ladjo sa oklepnike. Tndi i njeno potopitvijo je račnnati. V Turčiji so potrti Berlin, 27. marca. V Ankari še vedno niso uradno komentinali moskovske odpovedi prijateljske pogodbe s Turčijo. Niti časopisje niti radio ne dajeta nikakih komentarjev. Iz tega je razvidno, da so Turki zelo začudeni ter potrti. Oni ne vedo, kakšen pomen naj dajejo temu sovjetskemu koraku. Tudi iz nekega poročila iz lista >New York Times«, ki izhaja iz Ankare ter je bilo podano očividno na podlagi razgovorov s pristojnimi političnimi krogi, je razvidno, da se tam očividno boje najhujšega. Tamkaj z neprijetnim občutkom poudarjajo dejstvo, da sovjetsko časopisje in sovjetski radio ostro kritizirata turško vojno politiko ter da Sovjeti očitajo Turkom, da imajo reakcionarno vlado. To je značilno za to, kako nameravajo Sovjeti nadalje postopati s Turčijo. Reakcionarna je bila vlada po moskovskih trditvah na Finskem, v baltskih državah, na Poljskem, v Bolgariji in Romuniji. In povsod so se borili z. najrazličnejšim, toda na vedno isti cilj usmerjenimi sredstvi proli »reakciji«. Tako so padle te države kot conen plen Sovjetom v naročje. Bodoči dogodki so torej že vidni na obzorju. Je torej povsem brezpomembno, če zagotavlja >New York Times« na podlagi svojih turških informacij, da Turčija nima namena po-stati sovjetsko ali britansko vplivno področje ter, da bi se takim poskusom uprla. To so samo fraze, ki prikrivajo strah brezmočnega turškega političnega vodslva. V Ankari v ostalem trdijo, da je bil sovjetski korak storjen verjetno zaradi tega, ker so s sklenitvijo dogovora z Anglijo izzvali Sovjetsko zvezo, ker je s tem Turčija prišla pod britansko vplivno področje. Sovjetska politika pa zahteva sovjetski vpliv na vsem črno-morskem področju. Tudi v tem spoznanju se zrcali turška skrb, da bo izigrala Sovjetska zveza hitro adut za adutom ter da bo prav tako odstranila turško samostojnost kot v drugih obrobnih ozemljih, na katerih je postala Moskva deloma s političnimi manevri, deloma z vzjaško silo edino odločujoči faktor. Berlin, 27. marca. Druga laza angloameriške pomladanske oleuzive krona sedaj nasprotnikove napore, da bi z vsemi razpoložljivimi sredstvi in silami razširil svoja mostišča ob spodnjem Renu, med Siegburgom in Koblenzom in pri Oppenheimu. Razen lega pritiska sovražnik na nadaljnjih mestih južno od Koblenza ln južno od \Vorrnsa proti nemškim zaščitnicam ob Renu. Vedno jasneje je razvidna soM-ažnikova namera, da bi « težkimi bočnimi sunki proti posameznim mestom dosegel premikalno vojno na vsem bojišču oh Renu. Kljub uporabi močnih letalskih oddelkov so doslej ni posrečilo napraviti vrzel med obrambno črte med Reesom in \Vese-lom. Južno od Lippo so dosegli Severnoamerikanci samo prehoden prodor, ki pn so ga Nemci s protiukrepi ob gozdu pri Mtinxu zopet potisnili nazaj. Tudi ob srednjem Renu je ojačil sovražnik svojo probojne poskuse. Pri Oppenheimu pa jo sovražnik z osredotočenimi sunki proti vzhodu, ki jih je podpiral z niz.ko letečimi letalci in bombniki prodrl ter spravil s tem v gibanje bojišče med Odenwaldom in Mainom. Oklepniški klin je prodrl od Pfungstadta in Darinstadta preko Dieburga proti Mainu med Aschaf-fenburgom in Hanauom. Pod varstvom lovcev in borbenih letal so prepeljali Ameri'kanei nadaljnjo sile preko vojnega mostu pri Oppenheimu ter napadli, čeprav doslej brezuspešno, vogalne točke zapornih postojank. Sevedni del zapornih postojank pri Gross Gerau je Tzdržal. Tudi napadi v gornjerenski ravnini proti jugu so se ustavili na polovici poli med Pfungstadtom in \Vormsoni_ ob zapornih postojankah. Napad južno od \Vormsa bi naj. ugladil pot tem doslej zadržanim oddelkom. Npmške čete pa so se energično uprlo oddelkom, ki so prekoračili reko ter drf.ijo tako tu, kot ob vsem goirnjerenskem bojišču med Lud-vvigshalenom in I»auterburgom svoje postojanke na vzhodnem obrežju reke. Oddelki 3. ameriške armade, ki napadajo pri mostišču Oppenheim, se hočejo zdru-ziti 6 silami I. severnoameriške armade, ki napada s severa. Že tri dni od ure do ure narašča sovražni pritisk v gorah mod Siegburgom in Koblenzom. Žarišča napadov so pri Oeckerathu ter oh cesti Siegburg—Altenkirchen in ob jugovzhodnem loku med avtomobilsko cesto in Berdorlom ob Renu. Kljub neprestanim protisunkom, pri katerih so nemški oklepniški grenadirji zavzeli več krajev, je nasprotnik razširil svoja vdorna mesta ter ustvaril enotno v ravnini potekajočo bojno črto. Iz napadov je razvidno, da namerava doseči nasprotnik prodor proti jugu in vzhodu. Da bi le nastope olajšal, je prepeljal južno od Koblenza proko Rena francoske oddelke. Prehodna mesta pri Braubaehu in Boppardu so nemško čete zajezile, mostišče pri St. Goa-rehausenu pa s protisunkom odstranile. Velika bitka ob ppodnjem Renu pa je še mnogo hujša kot ti trdi boji ob severnem robu Odonwalda. Nemške črte so pod neprestanim ognjem sovražnega topništva ter letalskih napadov. Preko bojišča še vedno plovejo vlačiIna letala s priklopljenimi tovornimi jadralnimi letali. Tu se nahajajo med Reesom in We-selom 3 bojišča po vrsti. Proti prvemu bojišču napadajo preko reke došli britanski in severnoameriški oddelki. Zato leži druga oona, v kateri skušajo sovražne čete, izkrcane iz zraka, prodreti proti zahodu, medtem ko napadajo nemške čete na tretjem bojišču z zahoda iz zraka izkrcane sovražne sile. Na vseh treh bojnih področjih se neprestano menjavajo napadi s protinapadi. Številni kraji so večkrat menjali gospodarja. Na nekaterih mestih, kjer 60 Nemci posebno ostro zagrabili čete, izkrcane iz zraka, je nastal položaj sličen kot pri Arnbeimu in Nymwegenu. Sovražne čete, izkrcane iz zraka, ki se še vedno ojačujejo, so napadle nemške zaporne postojanke za hrbtom ob Renu. Za posamezna oporišča te cone so se borili grenadirji 84. pehotne divizije do poslednjega diha ler Poklican v vrhovno vodstvo SA Berlin, 27. 3. NSK javlja: SA-Ober-gruppenfiihrer Wilchelm Freicherr von Schorlemer, dosedanji vodja SA skupine DonauAVien, je bil na predlog štabnega šefa SA od Fiihrerja poklican v štab vrhovnega vodstva SA. Dosedanji vodja SA Slandarto »Feldherrnhalle« SA-Bri-gadefiihrer Erwin Kiibler je bil imenovan za komisaričnega vodjo SA-skupine Donau. Neodvisnost Filipinov odgodena Stockholm, 26. marca. Filipinci sedaj vidijo, da \Vashington nikakor ni spremenil svojega stališča do Filipinskih otokov. To je stara igra Roosevelta, v kateri sicer mnogo obljublja, toda uresničitev vedno odgodi. Bivši visoki komisar za Filipine Mac Nutt je namreč izjavil v nekem intervjuju, naj bi izjavo o neodvisnosti Filipinov odgodili vsaj za čas, da se bodo otoki opomogli od vojnega razdejanja. Takšna odgoditev, tako meni ameriški komisar, bi v ameriškem kongresu naletela na »simpatičen« sprejem. Pripomniti je še Ireba, tla je obljubil Roosevelt Filipinom neodvisnost za 6. julij 1946. Komunizem kot politična vlada Madrid, 26. 3. V uvodniku španskega lista »Arriba« prihaja komentator Hispa-nikus do naslednjega zaključka: Komunizem se kot politična vlada ni uveljavil. Ob pričetku vojn« se je nahajalo v sovjetskih taboriščih 14 milijonov političnih ujetnikov. Nizek življenjski standard in popolna brezpiavnost naroda sta bila tako nezaslišana, da se je vlada obdržala le zaradi najstrožje izolacije od ostalega sveta. Kakor je moralo žrtvovati milijone ljudi svoja življenja za vzuostavitev komunistične diktature, tako morajo ponovno umirati milijoni za obrambo domovine, katere ob' stoj je skušal komunizem 20 let tajiti. Enako odklonitev prvotnih načel kaže tudi Stalinov proglas o verski svobodi vzpostavitev patrijarhata in novo podpiranje pravoslavne cerkve. Kljub naravnemu bogastvu Sovjetske zveze, tako pravi članek nadalje, bi dežela pod komunistično vlado popolnoma obubožala, ker državni »socializem« ne more nadomesti ti uničene privatne pobude. Sovjetske mu delavcu je pojem socialne enakosti nepoznan. Vodilno deslo Kremlja se glasi: »Stori kar rečem, toda ne stori tega kar delam jaz« Vareajte z vedo ' so omogočili izvedbo protinapadov ter ohranitev postojank. Zaradi težkega ognja jo mogel sovražnik samo korakoma napredovati pri Reesu, severno od Kantona ter na obeli straneh NVesela. Samo ob Lippi se jo posrečilo Amerikancem poglobiti svoje vdore. S podporo na novo izkrcanih čet ter sil, ki so pri Dinsla-kenu iu Orsoyu prekoračile Ren, so prodrli do vzhodnega roba gozda pri Milnxu, kjer so jih Nemci zaustavili s protinapadom. S krvavimi l>oji ob spodnjem Renu, ki še ponoči niso popustili, je dosegel sovražnik v nedeljo uspehe na južnem bojišču, vendar ni mogel prebiti nemškega obrambnega bojišča. V nasprotju z boji na zahodu, ki obsegajo sedaj že vso obrežje Rena, so bili pozicijski boji na vzhodu krajevno omejeni. Edino bojišče nn Madžarskem, kjer sc je razširila bitka tudi na področje severno od Donave, se je nekoliko premaknila Boljševiki so izvedli glavno napade zopet v gozdu Rakonv. Po občutnih izgubah so prodrle sovražne napadalno osti do črte Ralalonliired—Papa. Sovjeti pa niso dosegli nobenega uspeha s svojimi napadi ob severnem robu pogorja Vertes, ob Donavi, med Komar-nom in Granom ter ob spodnjem toku reke Gran. Nemškim četam se sedaj na Madžarskem vedno znova posreči prestreči ali zajeziti lioljševiški naval zaradi tega, ker so v prejšnjih napadalnih bojih zadale sovražnim silam težke izgube. Vsak dan utrpijo Sovjeti visoke izgube. Med Blatnim jezerom in Donavo ter ob Granu so uničile nemške četo od 6. do 24. marca doslej 007 sovjetskih oklepnikov, od katerih jih je protiletalsko topništvo uničilo 72. Sestreljenih je bilo 100 sovražnih letal. Pri istočasnih bojih med Dravo In Blatnim jezerom jc izgubil sovražnik 45 oklepnikov, 147 topol, približno 350 strojnic in ni i notno-talccv, preko 1000 ujetnikov in približno 3200 mrtvih. Kot na Madžarskem so ojačili boljševiki svoj pritisk ludi v Slovaškem rudogorju. Trdi, toda omejeni boii so se premestili na mestno področje Banske Bistrice, kjer so nemške čete zajezile sovražen vdor. V Sleziji so obnovili Sovjeti probojne poskuse med Sorauom in Strehlenom s težiščem na področju Bauervvitza in Le-obschiitza. Med ogorčenimi boji, pri katerih sovražnik ni dosegel nobenih omembe vrednih uspehov, so uničile nemško čete več kot polovico napadajo-čih oklepnikov. S temi napadi to dosegli boljševiki le posamezne zajezene uspehe pri Neissi in Strehlenu. Brani lei Breslaua poročajo o živahnejšem sovražnem izvid-niškeni delovanju, pri čemer so v hišnih in pouličnih bojih zadale boljševikom težke izgube. Nasprotno pa s«o ponehali boji pri Ktistrinu. Po visokih izgubah prejšnjih dni jc napadel sovražnik tu samo še posamično s šibkimi silami in tudi to vsakokrat brezuspešno. Močnejše, toda tudi neuspele napade jo izvedel sovražnik proti nemškim mostiščem ob Odri pri Zehdenu in Langenburgu. Zelo težki boji so divjali zopet na obeh straneh Gdan-skega zaliva. Boljševiki eo ponovno napadli s Se močnejšimi silami v smeri proti (iotenhafenu, Danzigu in Ileili-gtmbeilu. Nemški oddelki so zopet branili vsako ped zemlje. Samo z visokimi izgubami je dosegel sovražnik mestni rob Gotenhalenu in Danzigu. Tam pa je njegova moč popustila in Nemci so ga s protisunkom potolkli. Tudi ob obali zaliva Frisches Haff so boljševiki napredovali le za par slo metrov. Tudi tukaj niso mogli razbiti zveze bojišča. Zopet je bil duh nemških vojakov močnejši kot sovražna materialna nadmoč. Prav lako zgledno so so zoperstavili boljševikom nemški kurlandski borci vzhodno oil Lvbaua, severnovzhodno od Frauenburga in severnozahodno od Dob-lena. Čeprav so boljševiki večkrat ponovili svoje napade ter poslali na žarišče boja vzhodno ob Libaua 4 strelske divizije z oklepniki, so izvojevale preizkušene nemške čete tukaj jasne obrambno uspehe. »Za kakšno ceno« Amsterdam. Kot javlja britanska l>oročevalska služba, je pristajanje iz zraka vzhodno od Rena zaključeno. Toda, tako pravi poročilo dalje, >za kakšno ceno«. Kot javlja poročevalec Seaghan Maynes, ki se nahaja pri britanskih padalcih, je vse ozemlje posejano z razbitimi in požganimi tovornimi jadralnimi letali. V bližini področja, kjer so pristali Britanci, so pristali tudi ameriški padalski lovci, ki so pomotoma prišli na britansko področje. - Utrpeli so razmeroma visoke izgube«, pripominja Seaghan Maynes. Tudi Cehom ne prizanašajo Bratislava, 26, marca.. Poročilo očividcev o vedenju Sovjetov med osemdnevno zasedbo kraja Nikulas so vzbudila v vsej deželi veliko pozornost. Boljševiki so brezobzirno izropali tudi one prebivalce, ki so češko usmerjeni ter eo se skušali Sovjetom prikupiti s posebnimi pozdravi; prav tako so izropali boljševiki tudi stanovanja ter posiljevali ženske. Odlične Cehe, ki so j>ovabiii sovjetske častnike na kosilo, so po kosilu pognali iz hiš ter posilili žeuske člane rodbine. Stockholm. Agencija »Tas?« poroča iz Rima, da se je zbralo v petek na trgu Porta Pia v H i mu večje število fašistov, ki so priredili manifestacijo na čast Mussolimiju. Z nekega avtomobila so metali letake s fašističnimi znaki. »Tas« se pritožuje, da niso proti udeležencem tel) >urši»iičnili izgrtdOVv uicOš&i storili. Lloyd George umrl Stockholm, 27. 3. Kakor javlja agencija Reuter, je v ponedeljek umrl Lloyd George v starosti 82 let »Pravda« napada švedsko Stockholm, 26. 3. Uradni sovjetski list »Pravda« je ponovno napadel Švedsko, kakor javlja »Stockholm Tidningen« po poročilu agencije »Associated Press« iz Moskve. »Pravda« poroča, da jc postal švedski tisk nervozen zaradi sovjetskih obtožb proti švedski zunanji politiki. Lc nekaj švedskih listov se je upalo priznati pravilnost sovjetske kritike. Negotovost švedskega tiska kaže, da je kritika »Pravde« zadela v črno. Plebiscit krvi Zadnje čase sc vedno bolj množijo glasovi zahodnih poročevalskih ngen-cij in njihovih časopisov, tla bodo mogli evropski narodi takoj po vojni —-če pustimo popolnoma ob strani vprašanje, kako so bo ta vojna sploh iztekla — sami s plebiscitom popolnoma svobodno odločili o tem. kakšno obliko vladavine bodo imeli. Prav tako da si bodo lahko tudi v popolnoma svobodnih demokratičnih volitvah izvolili svoje vlade. Upanje v možnost resnične ljudske odločitve bi bilo možno, ako bi evropski narodi res lahko brc/ vsakega pritiska oil kodersibodi svobodno izrazili svojo voljo Boijševiki žc celo javno govorijo o dvojni »demokraciji«. to jc o svoji »pravi ljudski demokraciji« in o »kapitalistični de mokraciji«. kateri ie po njihovem /e odbila zadnja ura. Kakšna jc komunistična »ljudska demokracija«, sc kuj drastično vidi iz dogodkov v Bolgariji. Romuniji in Srbiji. Po tako pojmovuni demokraciji jc demokrat snmo komunist, vsi drugi so »nedemokratični pro-tiljudski elementi«, ki jih jc treba r.\ vsako črno uničiti. loko služi komunistom demokracija kot krinko zn najhujšo diktaturo, kur jih jo vidni svet. Praktičen primer take »demokracije« je osvetlil »Slovenec« /c v svojem članku •■Demokrat Tito« tlnc marcu, zato lahko to pogluvjr danes izpustimo. (Pri tem naj popravimo neljubo pomoto v omenjenem članku, kjer je v odstavku o prvem zasedanju razširjene eksekutive kominterne izostala letnica: to zasedanje sp jr vršilo namreč 21. marca 112V Cenjeni bralci nu| to neljubo napako, ki jo s tem poprav Ijaino, blagohotno oprostijo.) Zelo poučen primer za jalovost upanja v toliko obljubljnno (lemokraciio iu v možnosti svobodnega samostojnega narodnega odločanju je Romunija. Radescu, Maniu in drugi so bili prepričani, da bodo po kapitulaciji doživrli boljše čase. Bili so kmnlu zelo razočarani, n sovjetsko pomočjo je prišla na površje komunistična manjšina, pravica o «»-moodločanju ljudstva je bila ploboko pokopana, voditelji so se morali umakniti s politične pozornice in ztlnj čakajo, tla jih bodo »ljudska sodišča« prej ali slej poklicala na odgovor in obsodila na cuino kazen, ki pri takili samozvanih boljševiških sodiščih sploh obstaja — na smrt. (Mimogrede hodi povedano, da so biti pri nas kTiniunisti. dokler niso bili nn oblasti, kot veliki poborniki za »človcčnnske« pravim odločno proti smrtni kazni.) IJrugotl uporabijajo komunisti zopet drugačne »demokratske« načine, kot množično pobijanje vseh narodnih protikonuini-sličnih elementov (Bolgarija, Poljska itd.) in najhujši teror nad vsemi neopredeljenimi. Ko botlo vse svoje nasprotnike pobili nli drugače onemogočili, pa bodo pristali tudi na »svobodne« volitve, soj ne bo nikogar, ki bi mogel ljudstvo organizirati proti njim. Zato pa tnko hitijo s pobijanjem narodno zavedne inteligence v Srbiji. Bolgariji, no Poljskem in povsod, kjer zahtevajo svojo zloglasne »čistke«. Kmr so občutili drugi narodi, ko je bilo žo prepozno, to mu spoznali mi /<• ipre]K»zno, lo smo spoznali mi žc prej in zato nas ne bo mogel nihče prevarati. Po tolikih bridkih tzikušnjab. kot so biilip osmi septeml-er. Turjak, Grčarice in nešteti drugi tragični primeri, smo Slovenci več kot dovolj spoznali svojo edino možno in pravo pot: pot borbe in skrajnega odpor« proti komunizmu, ki nas hoče kulturno in narodno uničiti. Slovensko ljudstvo se povsod, kfjer koli živi meti Triglavom ii Jadranom. Muro in Gorjanci, odločno izjavlja proti komunizmu. — Naš plebiscit je plebiscit k r\ i, dragoceno v potokiJi prelite slovenske nedolžne krvi, ki vpije v ne,Ivo po pravic. Komunizem jc s svojim divjanjem proti lastnim slovenskim bratom in sestram vsilil našim najbol jšim možem in fantom v roke puško, da 7. njo branijo svoje življenje, svojo borno imovino, našo narodno krščansko tradicijo in vse druge naše najosnovnejše narodne pravice. Med te pravice spadu tudi odločanje o našem bodočem življenju, ki ne sme biti komunistično, protinarodno in proti vorsiko. Stofkholm. K vojnemu položaju na zapadnem bojišču javlja londonski dopisnik liata »Slockholms Tidningen«, da jo postal nemški odpor vedno trši. Nek vojaški govornik v Londonu je svaril pred pretiranimi upanji na hiter sprehod v notranjost Nemčije. Amsterdam. Kakor uradno poročajo iz Londona, je zbolel Eden zi.radi vnetja grla, zaradi česar jo moral odgodili svoje za ponedeljek določene razgovore. Milan. V rimskih uradnih krogih so izjavili k izključitvi Bonotnijeve Italije od konference v San Franciscu, da so odvzeli s to izključitvijo Italiji načelne demokratične pravice, ki zagotavljajo Ivsem svobodnim narodom udeležbo na Iflj konferenci; S tem eo izključili Italijo is vrele- neodvisnih narodov. Slabi izgledi za Poljake Stockholm, 26. marca. Diplomatski dopisnik lista »Manchester Guardian« poroča, da ni nikakih izgledov za uresničenje jaltskih sklepov v zadevi Poljske. Britanska vlada si zamišlja, da l>i morala temeljiti nova poljska avtoriteta na bolj neodvisni podlagi, ki ne bi bila niti načelno niti organično v zvezi z lublin-skimi Poljaki. Tega mnenja je tudi ameriška vlada, in je lo tudi sporočila pred kratkim Sovjetom. Kljub temu ni bil storjen noben korak k zedinjenju, na-sprotstva so se obratno celo poostril«, kot je razvidno iz lublinske težnje, da bi ne samo zmanjšali število poljskih zastopnikov iz inozemstva, marveč da bi celo protestirali proti najvidnejšim predstavnikom iz inozemstva. Angleški list smatra v zvezi s tem za potrebao. da bi so mednarodno zedinili o pomenu nekaterih modnih izrazov kot demokrali in fnSisti, ker uporabljajo te besedo gotove sile, dn bi izrazile povsem različne ideje. »SLOVENEC«, sreda, 28.sušcal04S - št. 70 Vedno večja boljševizacija Finske .Stockholm, 26. marca. Boljševizacija Finske, ki je z volilno tragedijo mofiuo napredovala, bo vzpodbudila Kremelj, kl so namenoma poslužuje počasnih metod, k novim sredstvom in potom. >New York Times« napoveduje, da lio imela nova finska vlada 50% boljševikov, čeprav imajo komunisti v parlamentu komaj 20 izmed 200 sedežev. K temu lakonifno pripominja ameriški list: »Za Finsko so pač minili časi, ko je bilo število članov vlade neke stranke odvisno od števila sedežev v parlamentu, to se pravi od moči stranke«. »Now York Times« nato namiguje, da l«xlo uporabili Sovjeti na poti k nadaljnji boljševizaoiji vprašanje vojne krivde kot pretvezo, da bodo lahko ustanovili takozvama »ljudska sodišča«, to so pravi, kot list dobesedno ugotavlja, da bodo uresničili -»rešitev po bolgarskem vzorcu«. List piše nadalje, da se Finci boje, da bi pričeli Sovjeti izzivati, da bl tako dobili pretvezo za odpoved vseh dogovorov ter da hi lnhko Finsko popolnoma zasedli. Boliševiškl pravosodni stroj, ki lako odlično deluje v Bolgariji, bi lahko pričel ojačeno delovati tudi na Finskem in londonsko ter washingtonsko časopisje bi.lahko nato iz Helsinkov, kot danes iz Sofije dnevno poročalo o divjanju sovjetskega krvavega pravosodja. Stockholm, 26. marca. Kot pravi >Ne\v York Times« po poročilu iz Helsinkov, prevladuje mod vodilnimi finskimi politiki tendenca, da bi pokazali Združenim državam in Veliki Britaniji hrbet ter se popolnoma naslonili na Moskvo. Primer za to je RaJso, bivši zunanji minister, ki je izstopil iz fuisko-ame-riškega društva, ki ga je lansko leto sam ustanovil. Ko je imelo to društvo preteki; teden konferenco, se je mnogo članov vlade ni udeležilo ter so navedli kot vzrok neudeležbe bolezen. Ne bi bilo čudno, tnko piše ameriški list, če bi finska izvozna trgovina z izjemo pošiljk v Sovjetsko zvezo v kratkem prenehala. Finska se nagiba vodno bolj na levo. Bogoslužje velikega tedna v ljubljanskih farah aoae Literarne nagrade pokr. uprave za 1.1944 Gospod prezident. div. gen. Leon Rup nik jo razpisal za preteklo leto literarne nagrade za najboljša slovenska dela. Komisija, v katero je imenoval kot predsednika prof Jožeta Peterlina, šefa kulturnika odseka pokrajinske upravo, kot člane pa urednike Božidarja Borka. dr. Pavleta Karlina, dr. Tinela Debcljaka in prof. Janka Modra, je določila izmed razmeroma lepe skupine kvalitetnih literarnih novosti preteklega leta, naslednja dela kot najboljša: Uradni razglas Na podlagi požira, kl (a Je Isdol UOlic-rtr 88- und Pollzelfiihrer lm Wehrkrcl« XVIII. SS Ohergruppenftihrer Lod tleneral iler Pollzel Itttaener, ao ae morali val mo. ;kl t starosti od 1« do m let Javili na zgla-ievallščlli Pilll-Aktlon. Mnogim pa 1» poklicnih aH drugih rozlo-eov nI bilo mogoče »glasiti ae oh določenih ilneb. Z ozirom na to »e hodo Se t sredo 18. t. m. In t četrtek 2». t. m na vach te ob. JovlJcnlh zgloševallščlh vrSIla vpisovanja. Zato naj se v tih dveh dneh javijo na zgla. ievallščlh svojih okrajev vsi listi moški v starosti od 1« do t« let. kl te svoje obveznosti še niso Izpolnili. Hkratu ae ponovno opozarja, da bodo proti vsem tistim, kl se 1» kakršnih koli sebičnih nagibov zglasllnl dolžnosti odtegujejo. Izdani najstrožji pollel skl ukrepi. Vsakdo, kl se ne Javi, škoduje lastni narodni lldjpoostt. ^^^ Obvestilo hišnim posestnikom Z odločbo Sera pokrajinske uprave z dne 25. marca 1»W, St. 320 2, Je bil dovoljen na dimnikarski eenlk z dne 1. januarja 1(MS po-\Uck 50% z veljavnostjo od 1. marca IMS naprej. Vse sklenjene pogodbo se prilagodijo novemu ceniku. Dimnikarski mojstri novih proračunov ne bodo dostavljali, mnrvoč bodo na sedanjo pristojbine zaračunali uradno dovoljeni 50% poviiek. NOVI GROBOVI t Domobranec Jože Stanlša. Na Trški gori jo pred nedavnim stopil nn mino domobranec Jožo Staniša, doma lz Vinje vasi. Se ni dolgo tega. ko je stopil k domobran. icm. Pa ni odlašal, ampak samo čakal, da jo postal dovolj star, saj je šele letos jnnuarja dopolnil 17. leto. Tako mlad je tudi daroval svoje življenje zo domovino. Naj mu bo žemljica Lahka, njegove svojce po naj tolaži Bog. 1.) pesniško delo Franceta Balantiča. Nagradi naj se s tom, da se ustanovi pri Pokrajinski upravi posebna Balantičeva literarna nagrada, ki naj jo prejme vsako leto na dan njegove junaške smrti, pesniški prvenec: 2.) pesniško delo dr. Alojzija Gradnika, ki naj prejme nagrado 10.000 lir; 3.) Bogar Meho, knjiga dr- Stanka Majcna, ki naj prejme nagrado 10.000 lir; 4 ) Preproste stvari, knjiga Bmilijana Cevca, ki naj prejme nagrado 8.000 Idr. Gospod prezident je predloge osvojil in bo razdelil nagrado danes zjutraj oh 8. uri v svojih uradnih prostorih. V počastitev nagrajencev bodo brali istega dne ob 17. uri v dramskem gledališču njiihovi tovariši pesniki svoje j>esmi iz zadnjega časa. M ** ** Obvestila Prevoda Nakazila tobaka Trafikanti mesto Ljubljane In okolice bodo prejemali od oprila t. 1. dalje noka-sila za tobačno Izdelke pri »Prevodu«. Za april Jih loliko dvignejo po sledečem redu: 3. aprila z začetno črko A—J in L. 4. aprila z začetno črko K in M—P in ■I. aprila z začotno črko R—2. Nakazila se bodo izdajala točno po gornjem redu in sioer od 7 do V>10 in od 16 do 19. Velikonočni koncert Drž. opere Na veliki četrtek in Veliki petok eo bo vršil ob 17. uri v veliki dvorani Umori a koncort pod muzikalnira vodstvom dirlgeiitn Samo Hubada, s sodelovanjem solistov: Milice Polajnarjev© Rudolfa Francla ln Julija Betetta tor opernega zbora in orkestra. Izvajali bodo odlomek iz Wagnerjeve opere »Porslfol . »Car Velikega petka« ter Beethovnov oratorij »Kristus na Oljski gori«. — Proilprodoja vstopnic se vrši pri oporm blagajni ob običajnih urab. V stolnici Slovesno jutranjioe eo v sredo, iatrtek, petek in soboto ob 17. - Veliki Uetrtek: prva sv. maša ob 5.45, med sv. mašo ln po sv. maši obhajilo vernikov. Ob 7 velika škofova sv. maša, med sv, mašo slovesno blagoslovljenje sv. olj in obhajilo verni-kov. Po sv. maši umivanje nog 12 revežom. — Veliki petek: ob 6.30 se prične slovesno opravilo, pasijon, odkritje ln češčenje svetega Križa, maša predposvočenih darov. Zvečer ob 18 poBtna pridiga prevzvišenega gospoda škofa dr. Gregorija Božmana. — Velika sobota: ob pol 6 blagoslov ognja, ob 6 blagoslov velikonočne svečo, blagoslov krstne vode, okrog 7.45 slovesna sv. maša velikonočno Alelujo. Po »v. maši obhajilo vernikov v božjem grobu. Popoldne ob 17 velikonočne jutranjlco, nnto Vstajenje v cerkvi. — Blagoslov jestvln bo ob 16.30. — Velika nedelja: ob 7.30 pridiga prevzvl. šenega gospoda škofa, ob 8 slovesna škofova pontifikalna ev. maša. Po sv. maši bo prevzvišeni podelil papežev blagoslov. V (ari sv. Petra Veliki četrtek: oh pol 6 er. maS« z ob. liajilom vernikov, liato sv. obhajilo vsake pol ure do 7. Ob 7 slovesna peta masa « skupnim obhajilom duhovnikov in vernikov. Po maši »e prenese sv. Rešnje Tolo na stranski oltar. Zvečer ob pol 8 molitev pred Najsvetejšim v stranskem tobornaklju. — veliki petek: božja služba so prične ob 6; po odkritju in počaščenju križa uiaia predposvo-čenego kruha. Oeščonjo Nnjsvetcjšego v bož. jem grobu. Zvečer ob pol 8 skupna molitvena ura. nato potjo žolnih pesmi. — >ellka sobota: Začetek svetih obredov oh S zjutraj. Mod slovesno mašo obhajilo vernikov, Bla-goslov jedil v župni cm-kvi ob 3. popoldne. Slovesnost Vstajenja ob 6 zvečer. Velika nedelja: ob 8 slovesna peta maša: t*>p. ob 4. slovesno pete litanije Mailoro božje. Ob 6. I*otrcena pobožnoet pri Sv. Jožefu. Pri oo. Frančiškanih V sredo, četrtek in petok bodo jutranjiee pop. ob 6. Veliki četrtek: Ob 6 bo tiha maša. ',» 8 pa slovesna. Ob 11 ho obrod umivanja nog. Velik petek: Ob pol 6 bo branje trpljenja Gospodovega po evangelistu.Janezu., Oh 6 bo sv. križev pot. Ob 7 sveto obhajilo. Zvečer ob 7 zadnji postni govor. Veliko sobota. Ob 6 sv. križev pot. Oh 7 blagoslov ognja, itd., nnto slovesne maša. Zvečer ob 6 po jn-Iranjicah obred Vstajenja. Velika nedeljo. Ob 6 pridiga in maša Ob 8 služba bosja za može in fant«. Ob 9 bo po pridigi slovesna i naša. _ , , Pri sv. Jakobu V Bredo, četrtek in potek so jutranjioe ob 5 po]>oldne. Veliki če.irtek: Oh «46 obhajilo in tiha maša. Zvečer ob 6 moli. t vena ura. Veliki petek: Spomin Odre-šonikove smrti na križu. Ob 6 križev pot. Ob 7 začetek obredov s pnsijonotn. Zvočor. on h ura molitve. Vollka sohota: Ob pol 6 blagoslov ognja. itd. Proti 7 peta sv. maša. Popoldne v cerkvi sv. Floruana od pol 2 do s vsake pol ure blagoslov velikonočnega .lag. njet« ft jostvin. ^ečerobpol 6sloveene velikonočne jutranjiee. Veliki, nedelja, o. 7 slovesna sv. mašo, ob 10 Zadnja liha maša. V trnovski fari Jutranjiee eo v sredo, četrtek In pefcjk ob 17.30. Veliki četrtek sv. maš ob 6, ev. obhajilo pred mašo in med mašo - Zvečer ob 8 rožni venec. Veliki petek sv. opravilo ob 6. Popoldno od 3 do 4 ura mol tve zootrokeln šoliko mladino, od 18.30 dalje za W®e ln de-kleto. ob 19.30 rožni venec, nato ura molitve za može in fante. Vel. sobote ob 5 blagoslov oojnja, iitd., približno ob 6.15 slovesno sv. ma-šS. j£> maši obhajilo vernikov Blagoslov jo*tna pridiga. — V soboto: ob pol 6 sv. križev pot, ob 6 blagoslov ognja itd. Blagoslov jedil bo v župni ccrkvi ob 2 in 4 popoldne, pri Sv. Jerneju po ob 3. Vstajenje bo letos v soboto zvečer ob 6. Procesija bo v cerkvi. — No velikonočno nedeljo bodo sv. maše: ob pol 6, ob 6 pred izpostavljenim Najsvetejšim, ob 7, 8, 9 in 10. — Popoldne ob 4 peie litanije ia zaobljubljene molitve ob potresu. V fari na Vi6u Jutranjiee vedno ob 17. — Veliki četrtek: Sv. uia£a ob 7. Popoldne molitvena ura od Vi 7 do '/»8. — Veliki oetek: Sv. opravilo ob Vi 7. Zvečer ob l/» 7 molitvena ura, ob 7 sklepna postna pridiga, — Velika sobota: Blagoslov ognja ob 6. Sv. maša ob v« ft. Popoldne ob 5 blagoslov iedil doma, v Rožni dolini, na Viču in na Brdu. Obred Vstajenja ob Vi7 zvečer. — Velika nedelja: Slovesna sv. maja ob 6. V cerkvi Srca Jezusovega Veliki Četrtek: ob 6 slovesna sv. masa. — Veliki petek: sv. obredi sc začno ob '/»6. Zvečer ob Vi 7 bo sv. križev pot. — Velika sobota: začetek obredov ob 9.15. Slovesna sv. maša se začne približno ob ■/» 7, med katero bo obhajilo vernikov. Popoldne ob 5 blagoslov velikonočnih jedil (v primeru alarma pol ure po alnrmu). — Velika nedelja: ob 5.19 sv. maša. Ob 6 slovesnost Vstajenja Gospodovega, nato sv. maša z blagoslovom. Tihe sv. maše bodo še ob Vi 7, 7 ia ob V« 8. Popoldne ob 5 slovesne večernice. Darovi za bombardirane Za oškodovance po bombnem napadn so darovali Socialni pomoči: Tvrdka »Indus«, d. z o. z. Ljubljana, lir 80.000: g. Bonač Fran«, industrijalec, Ljubljana, lir 10.000; g. Bonač Frano industrijalec, Ljubljana, lir 3000 za ponesrečeno otroko; g Mllnin Moti. med, trgovee, Ljubljana, Ur 5000. — Iskrena zahvala. Zo Socialno pomoč so darovali: g. Beli-har & Velepič, Ljubljana, lir 500. — Iskrena zahvala. Zdaj je izšla že ludi 15. »Svetova« knjiga pod naslovom: »V rožah je zdravje« izpod peresa M. JUVANA. Knjiga je bogato ilustrirano z zdrovllnimi rožami In zelišči, ter jo slehernika toplo priporočamo. da jo prebere. Knjiga stane v nadrobni prodaji tli lir. Dobi se po vseh knjigarnah. Berite »Svetove« knjigel — Postanite »Svetov« naročniki Operno gledališče Sreda, 28. marca ob IT: Bernard 8baw: »Pjrgmallon«. Rod Sreda. Vel četrtek. 29. marca ob 17 v unionskl dvorani: Velikonočni koncert. Izven. Vel. petek, 39 marca ob 17 v unionekl dvorani: Velikonočni koncort Izven. Vel. soboto, 11. marca: Zaprto. Opozarjamo, da se vrši v sredo 28. t. m. dramska predstava »Pygi»olton« v opernem. 1,1 terarnl večer pa v dramskem gledališču. Začetek obeh prireditev oh 17. Predprodnjo vstopnic zo ono velikonočno koncerta Je pri operni blagajni. KULTURNI OBZORNIK Planinski Vestnik Izšla je zadnjo polovica Planinskega Vestnlka za leto 1911, št. 7—12 z bogato in zanimivo vsebino. Prvi članok jo napisal Bogdan Jordan ter govori o Zimskem vzponu po soverni steni Mojstrovke. Lepe slike gorenjskih planin kraso spis. Marijan de Roggi opisuje višavo nad Blokami, kakor se kažejo — jadralcu z jadralnimi letali. Lastne risbo ponazarjajo članek. Izredno zanimiv jo opis prve ture na Triglav letos v januarju umrlega univ. prof. dr. Borisa Zarn4ka v Zagrebu. Z močno izvirno bosedo ter natančnim spominom ta naravoslovec opisuje svojo prvo hojo na Triglav. V njej je mno. go zanimivih spominov na začetke slovenske olpinistike. Vlnsto Kopač — prov tako risar in turist v eni osebi kakor de Reggi — je opisal in orisal severno steno Turške gore pozimi. Marijan Lipovšek opisuje našo »Sveto goro«, to je smučanje na Veliki planini, ki so jo tako krstili v spominu nn Trenker-Jev film. Dr. J. Tomlnšck se spominja gorskega vodnika Simona Pinterja. Poleg spominov Borisa Zamika sto najživnhnejša in za širšo občinstvo najbolj zanimivo članka Se dveh pisateljev: F. S. Flnžgarja ln Janka Mlakarja. Prvi je napisal za Mlakar, jevo sedemdesetletnico članek Tvar in lik, v katerem kaže v svojem klenem Izražanju in nazornosti, koliko je Mlakarjev opis prve njegove hoje na Triglav, kl jo je nopravll leta 1893 pod Finžgarjovlm vodstvom, resnico in koliko domišljije. Nekako o istem pa tudi Mlakar govori mimogrede s Fmžgar-jein v članku Ob sedemdesetletnici, namreč svoji sodomdcsetletnici. V oboh člankih prideta do veljave svojskl osebnosti obeh prijateljev ter so lep donesek k — pisanju planinskih zgodb in njih — resničnosti. Boris Rožck se spominja dvajsetletnice smrti dr. K. Juga, ki bi so razvil v največjega slovenskega planinskega vzornik.i in vodnika, da jo ostal pri življenju. S temi .članki so lepo ujemajo tudi planinske pesmi Ivo pe-rnzzijn. izmed kotorih sta zlasti zadnji dve dobri. Tako nov čas poraja tudi novo planinsko liriko: Zupančič, Šarabon Mnusor, Peruzzl... Obzornik In društveni vestnik se spominja predvsem smrti in Jubilejev planinci*. Izredno bogat in popoln pa jo pregled ln oecna slovenskih publikacij, v zvesto spremljanje vseh glasov o gorohod-fll.vu v slovenskt belotristlki je nova nota v toj planinski reviji, ki jo 30 treba toplo pozdraviti. w Premiera v operi v opernem gledališču ao letos P®,1;0*',1' Leharjevo opereto »Paganini«, kl je bila te lani na eporodu. Glavna oznaka to predstave jo da je bila v primeri z lansko voliko bolj izdelana in z nekim zagonom podana: zamenjava nekaterih glavnih vlog je pripomogla, da je delo pridobilo na plastičnosti in s tem tudi kot celota no smiselnosti. Režiser U. Zupan pa tudi igralci ao, kot smo imeli občutek. z mnogimi lastnimi domislicami opre. mili delo in mu Uko pomogli preko mrtvih pasov, ki jih .io v tej opereti preoej ču)Wtl. Dirigent S. Hnbad Je temperamentno vodil orkester, zato je bila tndi glasbena stran skladno vzporejena z dejanjem. Skoraj že noločljiva trojica P. Oolovin, Ing. E. Franz ln J. Vilfanovo so vsak s svoje strani poskrbeli za koreografijo, eceno in kostume. Imenoma sodelujočih osel. je bilo do dvajset, ki jih jo možno vsled omejenega prostora kvečjemu brez podrobnojše karak; terisUke našteti. Od teh so nekateri imeli vlogo bolj pevskega, drugi bolj ozir. čisto igralskega ziočojo in so jih t« mu primerno reševali. K prvim bi štelf R Ivančfčevo, A Korena. M. Šanclna in E Barblčevo; k drugim po L. Dronovoo, F. Lipaha, J Hiimra, A. Sancinovo. ki eo se jim pridružili, da jih naštejemo kar po vrsti, še Z. Pianeckl, M. fikabar. L. K oh al. M. Kačičeva. S.JapUeva, F. Jelnikar, J. PovSe. K Boštjančič. V. Za-mejčeva in M. Gregorin.Užitek zaso je bil vijilinski solo A. Dermcljn. S dne- lom vseh sodelujočih smo dobili prikupno rodstovo, ki jo bo občlistvo zo odiUh rado pro< hod lilo gledat. Nove knjige ^ . Nove knjige. Zadnji čas je izšlo nekaj novih knjig. Založba Slovenčeva knjižnico je izdala pravljice Rude Rudana: Nekoč je bilo z ilustracijami mlade slikarioe Mucko-ve. - Ljubljanska knjigarna piemd slova. škego dela velike slovaške javno delavke m pisateljice Elone Marothy Soltesove: D%a otroka, zapiske o svojih dveh rttroklh. -Dobra knjiga novo izvirno delo Lojzeta Zupanca: Mlini stojo. — Knjigarno Žužek pn novo pisniško zbirko Jožeta Dularja: Trepetajoča luč. — O vseh teh knjigofi bomo prinesli še posebna poročila. Alhrecht Pcnck umrl. V Progi je umrl eden vodilnih nemških geografov dr. Ai-broeht Penok, kl jo zlasti zasluzen za raziskovanje ledeno dobe. t1 V globoki žalosti sporočamo, da je o11 z Zal, kapelice sv. Ahaca, k Sv. Križu. I.jnbljana, 27. in. 1945. Zalnjoči ostali. h V globoki žalosti naznanjam, da »la se 26. marca ponesrečila moja zlata mamiea Zorka Bezgovšek roj. Obersnel in očka Hinko Bezgovšek Pogreb ho v petek dne 30. t. m. ob ■/«9 dopoldne Zal, kapele st. Nikolaja, na pok. k Sv. Križu. Ljobljana, dne 27. marca 1945. Hčerka DAŠENJKA ■ star« OBERSNEL, KRANJC Id ostalim sorodstvom. MALI rii 1_ii OGLASI Službo iiCeio I BOLJŠE DEKLE prid no in pošteno, išče postrežbe kot pomoč gospodinji pri kuhi -ali otrocih. Nairaje T centru. Ponudbe upravo »Slov.« »Center« 5t. 2032. no pod 1 Službe H I dot>« B DEKLICO, pridno in pošteno, za lažja dela, sprejmem. Napoleonov trg 6-III._(b | Prodamo j LIMONO t čojn do bro nadomešča limonin ekstrekt »Citrol«. Stekleničko prinesite s seboj. Drogcrija Ant. K o nc, Židovske nI. 1. RADIO 5 cevni, z magičnim očesom, moderno oblike, prodom. Einspielerjeva 27, le. vo, pritličje.___ Koliko ljudi je sodelovalo v prvi svetovni vojni? Po podatkih lz neke tozadevne knjige povzemamo, da se je prve svetovne vojne udeležilo M milijonov ljudi. Vojakov nn bojiSčih je bilo: lz Nemčije 13,25 milijona; iz Avstro-Ogrske 8 milijonov, iz Turčije 1,600.000, lz Bolgarije 600.000, iz Rusije 14 milijonov, iz Francije 9 milijonov, iz Veliko Britanske 7 milijonov, Iz Italije 5.2 milijona, iz Amerike 2 milijona, iz Romunijo 600.000, Iz Belgije 480.000, Iz Srbijo 600.000, iz Croe gore 50.000, iz Grčijo 200.000, lz Portugalske 40.000, lz Japonske 30.000 lz malih drfav antonte 1 milijon. Osrednjo sile so Imele torej na bojiščih 21,200.000 vojakov, ontanta pa 39 milijonov. — Padlo je vsega nkupaj 9.2 milijona vojakov. Osrednje sile so zgubile S,6 milijona vojakov, antanta pa 5,7 milijona. Odkdaj so v rabi spoznavne značke za vojake? IRgodovina spoznavne značke za identificiranje padlih in ranjenih vojakov nI tn-m stara, kot ae splošno nJalL tele zaradi povečanja števila rojakov ln večjega učinka orožja so jih uvedli v drugi polovici prošlega stoletja. Ko se je v kratki vojni leta 1866. na obeh straneh število padlih in težko ranjenih vojakov, kl jih nI bilo moči spoznati, čezmerno povečalo, — samo v avstrijski armadi ni bilo moči o usodi 54 častnikov in 12.000 vojakov nič več dognati — se Je prusko vojno ministrstvo odločilo, da uvede spoznavne značke za vojake, kar se je tudi izvršilo lota 1869. Prve predhodnice vojaških spoznavnih značk so se bile nekoj let prej pojavile v severnoameriški državljanski vojni. Tu jo nekn zveza, »krščanska komisija«, ki je preskrbovala vojake z verskim čtlvom razdelila med vojake majhno, nn trokcu krog vratu viseče pergamontne lističe, ki so mimo izreka iz sv. pisma vsebovali tudi obrazec za osebne podatke in poslednjo želje vojakov. Slične »spoznovne znako« sli »logitimacljsko tablice« Iz pergamenta Iz pooljenoga blaga ali predelane svile za vpis poslednjih želji vojakov, ®o predložili tudi pruskemu vojnemu ministrstvu v vpogled, vendar jih Je ministrstvo odklonilo. Prusko vaioo ministrstvo je sklenilo i* bo uvedlo pločevinaste znamke, kamor so bile urezane številko čete in vpisne matrike vojakov. Prvikrat se jo ta znamka, kl jo je treba nositi okrog vratu na golem telesu, pojavila v armadi dno 29. aprila 1869. leta. Leta 1870. so odšli nemški vojaki kot prvi e spo. znavniml značkami opremljeni v vojno. Avstrijska spoznavna značka v prvi svetovni vojni je bila oblaste oblike. V njo so bili urezoni potrebni podatki, predvsem številka čete ln številka vojno edtnlco. Ce je bil kak vojak Se med vojno dodeljen kaki drugi četi, so se na teblioi prvi podatki prečrtali in dodali novi podatki. Spoznavno tablice v sedanji vojni so ostale Isto oblike, le podatki so tako urejeni, da je možno slehernega vojaka tokoj identificirati. (Tagcspost.) PRAVKAR IZSLOl Dr. Blaž Svetelj: SLOVENSKA STENOGRAFIJA I. del s Poslovno pismo Cena *Z Ur. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred ikofijo 5 Miklošičeva 5 SUKNJO - predvojno blago, novo, temno-rjovo, zo srednjo postavo, ugodno prodam zaradi odpotovanja. -Ogled v Komenskega ul. 36 pri_krojaču._(l SPALNICA - orehova korenin«, z žimnlco, zo eno osebo, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod £t. 2128 | Poizvedbe Otroško KAPICA, no-vo. belo, angora modrim vzorčkom, jc bilo zgubljena v soboto dopoldne. Poštenega najditelja lepo prosim, do io vrne proti na. gradi na naslov: Cor-nič Lucijo, Zo gradom 5t._U._ MOŠKO SRAJCO sem izgubilo v ponedeljek okoli 9 zveč. od Smnr-tinske c. 4 po Prisojni ulici. Poštenego najditelja vljudno prosim, do jo vrne na Smar-tinakl c. 4 (fotograf) PŠICA, nemški ovčar (volejnk), ki sliši ime Glda, sc je zgu bila r četrtek dopol due. Jo črno-rjova sivimi progami no vratu, ima nov pas no zadrgo. Najditelj naj jo odda proti nagradi 500 lir: Ciglarjcva 1, Metla* Ludvik. koledar! Sreda, 28. sušca: Janez Kaplstran, spo- znavalec: Sikst III., papjti Guntram, kralj. Lunina sprememba: Sčip ob 18.41. Četrtek, 21. sušea: Votikl četrtek: Oirll, mučenee: Bertold, opat In ustanovitelj redo: Ivana, vdova. lekarniška služba. Nočno službo imnjo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu, Gosposvetsia cesta 4; mr. Bohtno ded., Rimska oesta »1. ^ ZATEMNITEV OD »15 DO j &Jta&M norice, V počastitev spomina blagopokojnega Turšli Ivana, posestnika Ir Drnžice, so namesto venca na grob vplačal za občinske ubožce: Grmek Frano Iz Borovnice lir 1000; Majoron Jožko, industrijalec iz Borovnico lir 500; Neimenovani lir 1000; Za velikodušna darila so borovniška občina najlepšo zahva- ^'odpornemu sklada za slepo mladino ao darovali: Neimenovana gospa v spomni blagopok. g. Fr. Lozarja lir 200, rodbina Frano Stcpišnik v počastitev spomina bla-gopokojne gospe Zofije Drolc lir »00; neime. novono gospa v dobe- namen za ozdravljenj© lir 500, neimenovan v spomin blagopok. gospe Hode Dobeie lir 200 G Franc Bonač, In-dustrljoloc v počastitev spomina g. polkovnika Valentina Oopa lir 500. — Vsem plemenitim darovalcem se iskreno zahvaljuje upra. va zavoda za slepe otroke, Ljubljana, gluho, nemnicn. Z današnjim dnem so blagajne denarnih zavodov v LJubljani odprte zo stranke od 7.30 do 10.30 dopoldne — Zdiuzenje denarnih In zavarovalnih zavodov LJ ibManske pokra. Ambulanca Interne klinike zopet posluje daljo od 1. aprila 1945 dalje In sicer razen praznikov In nedelj oc 1 do 8 riutra.i. Obiski za bolnike so dovoljen J krst tedensko ln sicer samo od četrt no 18 do 18 ob srodati, sobotah In nedeljah Pokrajinski gospodarski svet obvešča stranke, da njegov' uradi n« velikonočni ponedeljek, dne 2. aprila t- i. no poslujejo. Zahvala. Slov. Rdečemn kr.žu je daroval zn prizadete po letalskem napadu g. Anton Kojfež 1» Ljubljane. Florjanska ul. 4. lir 1000; rodbino g. Janušič Vladimira iz Ljub-liono v počastitev spomina pok. ge. Vero tileiweis TrsteniSke, lir 250. Prisrčno hvolal Za oškodovance letalskega napada je mestnemu županstvu nakazalo gdč. Kor«w Minka Iz Blatne Brezovice 100 lir. Podpornemu društvu se gluhonemo mladino sta darovali družini A in C. Jnnctlft iz Ljubljane v počastitev- spomina g. F. ho-vočiča in g. D. Vdoviča znosok lir 600. Kinematografi KINO UNION - Ljubezenski doživljaji mladega dekleta v Afriki »V tropski vročini« -Predstave ob 17 ia 19. Tel. 22 21 KINO MATICA - »Germasla« — Predstave ob 17 in 19. Tel. 22-41 KINO 8LOGA - »Fllharmoolkl. - Pred-itav« ob IT in 19 Tel. 27-30 + Umrli so nam v 72. letu starosti naša draija is najboljša mama, stara mama, *c«tra in svakinja, gospa Josipina Češnovar posestnica ln gostlloičarka Blago pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v četrtek 29. t. m. ob */• 9 dopoldne z Zal. kapela »v. Jožefa, na pokopališče k Sv. Knžn. Ljobljana, dne 27. mnrca 1945. Pavla por. Predovič, hči; Karel, Franc in Josip, sinovi; Heleno Breecljoik, sestra in sorodstvo. 500 LIR je izgubila revna begunka 26. t. m. na poti Obrtno šola Zvezda. Pošten naj-telj je naprošen, da oddo denar proti nagradi v upr. »Slov.« j Kupimo | GIPS ALABASTER kupim ali dam protivrednost. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2123. + Vsem znancei javljamo zalo ljek 26. t. m. nik DEŽNI PLAŠČ, moški, dobro ohranjen . kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 2122. HARMONIKO, klavir, sko, novo ali malo rabljeno, do 80 basov, kupim. Plačam delno s protivrednostjo. Jože Junc, šmartinsko 62 -I.jnbljana._ Vsem znancem in poslovnim prijateljem žalostno vest, da je v ponede-nenadoma umrl naš namest-ravnatelja, gospod Hinko Bezgovšek Pogreb bo v petek, dne 30. marca ob VrO dop. z Zal, kapelice sv. Nikolaja k Sv. Kri/.u. Blagega pokojnika bomo obranili v trajnem spominu! Ljubljana, dne 27. marca 1945. PRVA HRVATSKA STEDIONICA podružnica Ljubljana. ■■■■■■■■nHHHMaHaaHMHHI ZAHVALA vsem, ki ste ob bridki izgubi moje dobre, skrbne žene in matere, gospe IiUCije Pavlin stali ob strani. — Posebna zahvala vsem zo gmotno pomoč in poklonjeno cvetje ter zo spremstvo na njoni zadnji poti, ter prav vsem, ki so za blago pokojnico molili — iskreno in prisrčna zahvala! Ljubljano, dne 27. marca 1945. Zalnjoči mož ln otroci. t Sorodnikom in prijateljem »poročam, do je aj v št. Vidu nod Ljubljano mi včeraj Gospodu zaspala, stara 74 let, teta, gospa mirno v naša ljubo ZNAMKE vseh vrst -kupim. Ponudbe no upr. »SI.« pod »Fran- co« št. 2127. I Sobe iSCaio SOBO, opremljeno — iščem. Plačam tudi v živilih. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Takoj« št. 2129. SOBO s posebnim vhodom iščem. Ponudbe no npr. »Slov.« pod »Miren« St. 2110. GARSONJERO, prazno ali z nujno opremo -brez perila In postrežbe, ne daleč od Mestnega trga, iSče gospod srednjih let. Naslov v npravi »Slov.« pod št. 212L_ IZamenjanr | TRICIKELJ plašč in zračnico 26Xl'/i zamenjam. Ponudbe na upr. »bl.< pod »Brašno« št. 2153. SUKNJIČ lep, zamenjam za moko. Naslov v upr. »SI.« št. 2131. ZIMNICE, store, iro. delne, z morsko travo, zamenjam za so-menski krompir ali produin. Društveno ul. St. 6 - Vodmat. LUžNl KAMEN v za-meno za ovc« v dro-geriji Iv. Kane, nebo- tičnik._ Dva Pl.ASCA in dve zračnici, nortmitua velikost, zamenjam. Ponudbe na npr. »Slov.« pod »Živila« št. 2154. Antonija Novak vdova vlijega Šolskega nadzornika Blago pokojnico bomo v sredo spremili na zadnji poti na pokopališče k svetemu Vidu. Ljubljana, dne 27. marca 1945. Dr. Tone Bajec — in ostalo sorodstvo. + Umrlo je v 75. letu naša ljuba mama, staro mama in tašča, gospa Ivana Bajec Tngreb bo v četrtek 29. t. m. ob 10 dm>. z Zal, kapela sv. Andrejo, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. marca 1945. Žalujoči: inž. Anton, Ivo, sinova; Moro, siuaba; _Jurij, Aleoko, Jošt, vnukt._ + Med nebeške krilatce je odšla v drugem letu starosti noša nepozabna Stanka Našo malo ljubljenko bomo spremili v njen zadnji domek v sredo 28. t. m. ob tO dopoldne z Zal, kapelica sv. Frančuško. k Sv. Križu. Ljubljana, Bloke, Ravne, 27. marca 1945. Paklž Alojzij." otek; Jožeta, mamo: bratec in sestrica — ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA. Vsem, ki sle nam ob prebridki, nenadni izgubi naših ljubih lekarnarja mr. ph. in soproge Rudolfa Ramorja Viktorije roj. Dolenc ter mr. ph. in soproge Igorja Ramorja Vere .roj. Gspan stoli ob strani, pomagali pri odkopu, lih obsuli s cvetjem, počastili njih spomin z velikodušnimi darovi za dobrodelne namene, jih spremili k večnemu počitku oli se jih kokor koli spomnili, nnšn toplo zahvala. — Sv. mašo zaduSnlcs zo nnše drage roinke se bo dorovolo v sredo dne II. aprila ob 7 zjutraj v trnovski cerkvi, Ljubljana, dne 24. marea 1945. Žalujoči: Andrejfek. Gspanovi in Romorjevt z ostalim sorodstvom. Zs »LJndsko Hskorno«: Jožr Kromnrlč — Izda'atelj: Jožko KrošelJ — Urednik: Janko Hafner.