St. 26.
V Ljubljani. dne 29. Sunila 1922.
Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo
m
Izhaja vsak četptek. Naročnina:
celoletno................ . . Din 12-50
poluletno......................... . . Din 6-25
Posamezna številka............... Din 0.50
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za :
male oglase. ...................Din 0*25
uradne razglase .................Din 0*40
reklame. . . i..................Din 0-50
Uredništvo in upravništvo lista ie ¥ Ljubljani na Kongresnem trgu it. 9 (nasproti dvorca).
V vednost in ravnanje vsem
občinskim odborom žn kmet-s kim posestnikom.
Neštete vloge pošiljajo razne občine na poslanski klub SKS. glede oddaje lovov. V tej zadevi je posredoval že opetovano poslanec tovariš Drofenik, ki izporoča s tem prizadetim, ker mu je nemogoče na številna vprašanja direktno odgovarjati, nastopno:
Občinski odbor ima pravico sklepati v sklepčni seji z nadpolovično večino, in sicer v vinorejskih in sad-jerejskih krajih, kjer so zajci in fazani posebno nevarni kmetskim kulturam, da se proglasita zajec in fazan za splošna škodljivca, da se ukini varstvena doba in da so lovci dolžni, to divjačino postreliti. Tak pravilno storjeni sklep se mora predložiti okrajnemu glavarstvu v potrdilo.
Ako se lovski najemnik sklepu ne pokori, odredi politično oblastvo na zahtevo občine prisilno postrelitev omenjene divjačine na stroške lovskega najemnika.
Običajno je, da razdele lovski najemniki na podstavi podzakupa posamezne dele lovskega revirja podzakupnikom. Taki podzakupi pa so veljavni le tedaj, ako jih občinski odbor in nato okrajno glavarstvo potrdita. Ako jih občinski odbor ne potrdi, mora okrajno glavarstvo lovsko pogodbo razveljaviti in razpisati novo licitacijo. Okrajno glavarstvo razveljavi tudi v nastopnih primerih na predlog občinskega odbora lovsko zakupno pogodbo:
1.)	ako najemnik lova revir nezadostno nadzoruje;
2.)	ako najemnik divjačine zadostno ne postreli;
3.)	spričo drugih prestopkov lovskega reda;
4.)	ako izvršujejo lov neopravičene osebe in ako si najemnik lova ne pridobi prava za lovski list.
V ostalem predpisuje zakon, da se mora lov oddajati v večleten zakup, zakupu upravičenim interesentom za najvišjo ponudbo, zakupu neupravičeni se k licitaciji ne smejo pripuščati.
Občinski odbori lahko sklenejo, 'da izvrše občinski lov občina sama po izvedencih. Izvedence se mora predložiti okrajnemu glavarstvu v potrditev. V vseh drugih primerih pa mora lov po do sedaj veljavnih deželnih lovskih zakonih na licitacijo. Oblastne skupščine bodo smele lovski zakon toliko izpreme-niti, kolikor bodo krajevne prilike izpremembo zahtevale. Na naš pritisk je bilo okrajnim glavarstvom strogo ukazano, da morajo nadzirati pravilno izvrševanje lova in likvidirati škode, ki jih provzroča divjačina poljem, sadju in vinogradom.
Občine, v katerih je vinogradar-stvo ali sadjarstvo lepo razvito in se je zajec škodljivo razplodil, naj proglase zajca takoj za opasnega škodljivca, sklenejo ukinjenje varstvene dobe (Scbonzeit) ter predlo-že okrajnemu glavarstvi! svoj sklep z utemeljitvijo v potrditev. Edino na ta način je mogoče, da se obranijo kmetovalci škode, ki jim jo na-pravlja dtvjačina.
Glede zanemarjanje lovskih dolžnosti in načina oddaje lovov v zakup
je vložil poslanec Drofenik na ministra za šume in rudnike obšimo in utemeljeno interpelacijo.
0 nvozn cementa iz Avstrije.
Poslanec tovariš Josip Drofenik je podal dne 22. junija 1922. nastopno mterpelaci jo:
Gospodu ministru za trgovino in. industrijo v Beogradu.
Usojain se gospoda, ministra, prositi, da mi blagovoli v najkrajšem času na nastopno vprašanje odgovoriti:
Iz Slovenije nam prihajajo vedno prošnje glede uvoza cementa iz Nemške Avstrije, a ministrstvo za trg> vino noče izdati, dovolil vzlic odločnim izjavam tvornic v Sloveniji kakor tudi v Podsusedu, da je za leto dni vnaprej ves izdelek razprodan. Uvoz iz Dalmacijo je zaradi oddaljenega in dragega transporta povsem, nemogič.
čast mi je gospoda ministra vprašati:
1.)	Ali mu je znano, da tvornicam v Sloveniji in v Podsusedu ni mogoče kriti cementne potrebe?
2.)	Ali je voljan dovoliti uvoz cementa, za Slovenijo iz Nemške Avstrije, dokler domače tvornice ne morejo kriti potrebe?
Prosim za pismen odgovor.
Mlini in žage ob severni meji.
Vožnji na mline in žage v Avstrijo se protivi trgovinsko ministrstvo. V pogodbi z Avstrijo je odobrilo vožnjo na mline, ni pa predložilo pogodbe skupščini v potrditev. Po vztrajnem prizadevanju poslanca Mrmolje in samega ministra Pucija pijde sedaj zadeva pred vladni finančno - ekonomski odbor, ki naj odredi začasno vse potrebno, ker pogodba sedaj skupščini ne bo predložena. Na naš pritisk se predlaga tudi vožnja lesa na žage za lastno potrebo, kar bo morala odobriti še avstrijska vlada. Upamo, da bo to kratkim potem doseglo beograjsko avstrijsko poslaništvo.
Pričakujemo, da bo hvalil «Slo-venski Gospodari, ko se uredi ta zadeva, poslance SLS., češ, da so oni to dosegli. Poslanec Žebot je res dosegel, da se stvar zavlačuje, in sicer s tem, da je zmerjal uradnike, ki so imeli zadevo v rokah.
Ne moremo razumeti, kako more še kdo tem ljudem verjeti, kajti saj skoro ni misliti, da bi mogel doseči pri vladi kaj človek, ki vsak dan zmerja izvestne kroge. No pa klerikalci so premeteni, kajti mislijo si: «Slovenski Gospodar» je katoliški list, kateremu mora kmet verjeti, ker bo drugače pogubljen. Kako dolgo Jjo šlo še to tako dalje? Vse izgleda tako, da ne predolgo.
Neznosno davčno breme.
Neprekosljivi mojstri v kričanju in vpitju nad davki so naši klerikalci. Toda taki kot cerkvena miš so, če so oni tisti, ki izsesavajo slovenskega kmetovalca. Že opetovano smo bili prisiljeni pribiti to farizej-stvo klerikalcev, danes pa nas sili obupen klic izrabljenih kmetovalcev, da zopet povzdignemo svoj glas proti onemu neznosnemu davčnemu bremenu, ki v zasmeb svobode še sedaj straši kot žalosten preostanek tlačanske dobe po deželi, — proti beri.
Tam ob koroški meji žive že v liribih preprosti kmetovalci, ki še ne poznajo dobro misli kmetske osamosvojitve ter so spričo tega igrača v rokah nekrščanskih duhovnikov. En tak duhovnik predpisuje svojim župljanom tako nezaslišano visoko bero, da se mora zgražati nadnjo vsakdo.
Glede te stvari smo prejeli pismo, pisano z okorno roko, ki zasluži, da seznanimo z njim tudi širšo javnost. Med drugim je v pismu nastopno:
«Naznanjam Vam, da moram dajati 19 kg pšenice, 10 kg rži, 27 kg ovsa, sveže svinjsko pleče, enega kozlička, dva hleba sira, težka 3 kg, tri funte prediva in 50 kg sena. V celoti moram dajati trikrat toliko, kolikor je zapisano. Vse, kar sem dal od leta 1915. do leta 1920., je vredno po tržni ceni 13.600 kron, dočim je bila vredna pred vojno vsa bera le 12 kron. In kakor jjaz, tako morajo dajati tudi vsi drugi kmetje. En kmet mora dajati vrhu tega še odrto tele, drugi češnje. Od bere ni izvzetih niti 50 kočarjev, katerih vsi morajo dajati visoko bero. Prosim Vas za pomoč, kajti mi tako visoke bere ne zmoremo.»
Pa kakor je že stara resnica, da bogatini nimajo nikdar dosti in bi radi vedno le grabili, tako morajo tudi naši ubogi kmetovalci tam ob koroški meji čutiti to bridko resnico. In ne le pri beri, ampak tudi drugače morajo plačevati težke pristojbine spričo župnikove trdosrčnosti. Glede tega nam poroča spredaj, omenjeno pismo tole:
«Na veliki petek je umrl v Solčavi najstarejši mož v vasi, ki je dosegel redko starost 92 let. Ker pa je bil revež, ga g. župnik ni hotel pokopati, temveč pokopali so ga trije možje. Za pogreb zahteva g. župnik od manj premožnih ljudi j po 1000, od premožnih pa kar po 2000 kron. Za revežem pa se ne sme niti zvoniti.*
Dasi pritiska naš narod tako neznosno davčno breme, vendar se ne zgane niti en kričač v SLS. Pa kako bi se zganil, ko je SLS. osnovana le za zaščito njenih marljivih agitatorjev, toda slabih Kristusovih naslednikov.
Tovariši, na Vas samih je, da odpade to neznosno davčno breme. Izvršite odkup bere! Naš list je tozadeven postopek že temeljito pojasnil. Organizirajte se v SKS., da se obvarujete tudi pred tem neznosnim davčnim bremenom! Kmet, pomagaj si sam! Samo v tem je rešitev!
Zakon o pristojnosti okrajnih sodišč.
Zvedeli smo, da se je izdal dne 30. januarja zakon, po katerem je okrajno sodišče pristojno za spore do 1000 dinarjev, medtem ko je bilo prej pristojno le za spore do 1000 kron.
Temu zakonu ugovarja111®, ker je v nasprotju z življenskimi razmerami. Ko je bil izdan zakon, po katerem so bila okrajna sodišča pristojna za spore do 1000 kron, tedaj je vladala zlata valuta. Danes pa notira naša krona v Curihu 1.80 in je torej veljava denarja padla za več ko 5Qkrat. Pravilno bi se moral zvišati torej tudi znesek, za katerega so
pritojna okrajna sodišča, ne štirikrat, temveč petdesetkrat, to se pravi na 50.000 kron. Samo to bi odgovarjalo dejanskim razmeram.
Posledice tega neuvaževanja dejanskih razmer so posebno za kmetovalca prav občutne in ne pomenijo nič drugega kakor favorizacijo odvetnikov. Pred vojno se je mogel dobiti par volov ali pa dober konj že za 1000 kron. Kmetovalčeve kupčije so se sukale le okoli tega zneska in tudi dediščine so ga le redkokdaj presezale. Ker je bilo za vse te pravde pristojno že okrajno sodišče, je opravil kmetovalec lahko vse tozadevne pravde ali pogodbe pri okrajnem sodišču v svoji bližini z razmeroma majhnimi stroški. Tudi mu ni bilo treba najemati odvetnika in je lahko svojo tožbo narekoval pri sodišču. Večina stvari se je končala na ta način brez posebnih stroškov.
Po novem zakonu pa se ne da iztožiti pri okrajnem sodišču ruti kupnina za eno tele. Vse mora pred okrožno sodišče in že o kupnini enega teleta mora razsojati ves senat. Poleg tega mora zastopati vsako tožbo odvetnik. Kako silno se s tem vse podraži, ni treba še posebej poudarjati. V Sloveniji imamo le štiri zborna sodišča in kmetovalec je zato prisiljen, da izgubi zaradi malenkosti pri sodišču najmanj dva dni. Zopet samo veliki in nepotrebni stroški.
Iz vsega tega sledi jasno, da je treba pristojnost okrajnih sodišč določiti za take zneske, ki odgovarjajo sedanjemu času. Opozarjamo naše tovariše poslance, da posvete tej stvari svojo pozornost ter popravijo krivico, ki se godi delovnemu ljudstvu.
Pokrajinske vesti.
(Kdo prestavlja v ljubljanski škofiji duhovne?) G. Matija Škerbec je vikar v ljubljanski stolnici. Še nedavno temu je bil član izvršilnega odbora SLS. Ko je sprevidel, kakšno pogubno politiko tirajo dr. Korošec in njegovi oprode Remec, Kulovic, MoboriČ i. dr., jim je to krepko in gorko v obraz povedal, otresel prah s svojih čevljev ter odšel. Seveda, so mu veliki borci pri SLS. resnico strašno zamerili. Imali smo že opetovano priliko brati t Slo venčeve> napade na g. Skerbca. A gospodje se ne zadovoljujejo s član-kazskimi napadi. Njih maščevalnost je takšna,, kakor jO,opisuje dr. Šuster-šič v svoji knjižici. Šli so k škofu ter zahtevali od njega, da mora Škerbca prestaviti iz Ljubljane. G. dr. Jeglič, poslušen kot vedno ukazom vodilnih klerikalnih mladino v, je tudi sedaj ubogal. Znano omizje v kavarni in kleti hotela «Union» ve že na.taneao, kdaj in kako bo Škerbec prestavljen. So pa, zvedele za to tudi že pobožne dame nepobožnih prvakov. Ko je g. škerbec pri letošnji procesiji sv. Rešnjega Telesa opravljaj roditeljsko službo, se je zahotelo dami nekega odličnega politika izreči tele značilne besede: <Naj ee le šopiri Škerbec, pri prihodnji procesiji se ne bo več!> Vprašamo, ali je g. dr. Jeglič škof katoliške cerkve ali pa škof klerikalne stranke.
(Zaradi zmedenosti) je sicer znan ljubljanski «Naprej*, vendar pa prekaša v zadnjem času samega sebe. Tako se zgraža, v dopisu iz Globokega, češ, kako so naši tovariši nedosledni, ker se zavzemajo istočasno za voditelja glavarstev na Prevaljah in v Brežicah. Ljubi «Naprej» naj ne bo v strahu za naše to*»ariše in nikari naj se ne boji za njih pamet, kajti s svo-
jim zgražanjem je dokazal, da je pra\r on sam pomilovanja vreden duševni revež. Stvar je vendar za vsakega pa metnsga človeka jasna in enostavna. Ljudstvo v brežiškem okraju želi, da ostane dr. Koropec na svojem mestu. Ljudstvo v prevaljskem. okraju pa hoče, da ostane prevaljski glavar na svojem mestu. G. namestnik pa pravi kljub dani obljubi, da morata oba gospoda, zamenjati svoji mesti. In za to preziranje ljudske želje se poteguje «Naprej». Res «ljudski» list'.
(Fantazije g. Barage) je pri obe H brihtni «Naprej». G. Baragi ni všeč, da se borim o proti SLS. Takoj prane-hamo z bojem, če prevzame g. Barag-i, ta boj in če ga tudi izvede. G. Baraga se jezi dalje, ker Bi izvoz živine prepovedan :ji ker hočemo mi za kmetske pridelke dobre cene. Blagoslov njegovi jezi, ampak tako neumni mi nismo, da bi delali, drugi pa jedli. Lepo je priznanje g. Barage, da se je dotaknil verskega vprašanja le zaradi tega, ker je bilo navzočnih dosti kmetov. Drugače namreč briga g. Barago vera eno figo, ampak kadar bi se z vero nalovilo par glasov, tedaj pa bi bil še g. Baraga za vero. G. Baraga jc dalje kvasaril tudi o Vranglovcih- Naj rajši i>rebere »Kmetijski list», da bo vedel, da smo nastopili mi za odpoklic Vranglovcev ter ga. dosegli, socialin demokrati pa so glasovali proti. O agrarni reformi pa naj gospod sodrtig raje molči. Mi jo bomo izvedli, toda tako, da dobita zemljo v pni vrsti kmetovalec in kmetski delavec in šele potem, če bo zemlja preos tajala, tudi tvorniški delavec. Temu edino pravilnemu načelu pa nasprotujejo prav socialni demokrati. Čast gospodu sodru-gu zaradi priznanja, da je bil naš shod čisto drugače obiskan kot njihov. Vendar zaradi tega ni bilo treba dostavljati la.ži, češ, da je bilo na. shodu polno naših nasprotnikov. Izvajanja g-Barage so zelo zabavna in upamo, da se še kaj oglasi.	_
{Blagovica.) Zakaj vera pesa . K člankom, ki so izšli pod tem naslovom v «Kmetijskem listu», majhan dodatek! Vas Blagovica je nekako naravno središče « Črnega grabna*, kamor vodijo vsa pota okoliških oboi i i in vasi. Tu ob državni cesti se vrse in zaključujejo tudi kupčije z živino, Jesom, poljskimi pridelki i. dr._ b cerkvenega stališča pa smemo reči, da je pri nas nekaka božja pot. Vsako nedeljo obiskujejo tukajšnje jitranje cerkveno opravilo verniki iz Krasnje. Česanje. Kolovrata, Ožbolta, Got-harda da, celo iz moravške, tuhinjske in zlatopoljske župnije prihajajo ljudje k jutranji maši. Mnogi teh ljudi vstanejo »jutraj že ob treh, • nakrmijo živino,' opravijo hišna dela, potem pa <redo uro daleč in še več do Blagovice, da bi slišali tako besedo božjo, kakršno je nekoč Jezus učil. Kdor pa misli, da slišimo v Blagovici mi verniki božjo beseelo ter uživamo dušno hrano, kakršne si želimo, se bridko moti. Zato se večkrat sliši, da, je bla-goviški g- župnik popolnoma, zgrešil svoj poklic, ker ima vse potrebne lasl-nosti za kakega mešetarja. ne pa za dušebrižnika. Vsako nedeljo moramo poslušati pridigo o brezverskih časopisih, liberalcih, samostojnežih, plesu, bogatinih, sploh o vseh mogočih stvareh, katerim bi bilo mesta povsod drugod. le ne v cerkvi. O resničnem Kristusovem nauku in krščanski ljubezni do bližnjega pa slišimo malokdaj. N'' belo nedeljo nam je n. pr. povedal, da mu je drv v bližnjem gozdu zmanj: kalo, vsled česar jih je dal nasekati gozdu «za Kalom». Pri tem je dostavil: «Kdor ima dobro vprežno živino, naj mi pripelje drva iz gozda, ,za Kalom', kdor pa ne more tja. nai naloži doma voz svojih drv ter mi jih pripelje. Pa tudi organist in mežnar pravi, da ne ostane pri nas, če mu ne daste drv. Ker tako pridnega in poštenega organista, kakor ga imamo sedaj, ne dobimo nikjer več, zato Vam priporočam, da tudi njemu drva pripeljete.*
Kmetje* skrbite sa nove naročnike m naročnice svojemu glasilu I
Razširjajte vselej fn povsod zavest o potrebi kmetiške politične samostojnosti!
Prav posebna skrb se posveča pri nas vabilom in lepakom, za razne prireditve. Tako je zginilo vabilo bukoviš-'kega pevskega društva «Zarje* s stene ie par ur po nalepljenju, dočim •etijajo prav vsa vabila in vsi lepaki odinozveličavne klerikalne stranke nedotaknjeni. Tudi v tem oziru se vidi, kdo je kulturnejši in poštenejši, Kajti damo lažikristjan more poškodovati ta jo lastnino.
(Iz Tržišča.) Pri nas je zadnje čase trdovratno vztrajala med ljudstvom pretresljiva govorica, da sta zakonska Josip in Berta Zadnik v Vodah št. 21 umorila taščo, oziroma mater Marijo Debevčevo ter jo zakopala. Te govorica je močno potrjevalo dejstvo, da je Marija Debevc po beli nedelji res izginila brez sledu. Nekaterim ljudem so se zdele te govorice nemogoče in menili so, da je starka zapustila hčer in zeta, ker se niso medsebojno razumeli ter se pogosto kregali in celo tepli; drugi so zopet trdili, da bi starka, če bi odšla, gotovo vzela s seboj obleko in denar, kar je imela spravljeno pri sosedi. Vsa stvar je bila videti .silno čudno zamotana in sumiti se je dalo le kaj slabega. Zakonska Zadnik ■pa sta bila spričo vseh govorie jako mirna in egalna ter sta so med tem časom oesto zabavala po gostilnah. Resno je začel iskati mater njen sin Franc, čevljar v Mokronogu, ki je povpraševal po njej pri bližnjih in daljnih sorodnikih, prijateljih in manah, toda le brezuspešno. Zaganetka je postajala čim dalje bolj mučna, obenem pa jasna. Posegli so vmes orožniki. Takoj prve poizvedbe so jih napotile do osumljenca. Le-ta je po kratkem izvijanju priznal, da je na belo nedeljo dopoldne zagnal v taščo kladivo, jo tolkel s steklenico ter jo do smrti pobil s sekiro; nato jo je zavlekel v klet. Isto nedeljo popoldne sta šla menda z ženo, oziroma umorjenkino hčerjo, v neki hram in se tam še dobro >mela. Zvečer je tlačil zet mrtvo strankino truplo v peč; ker celega trupla ni mogel spraviti v peč, ga ,je razsekal; nato je zakuril peč, da, je truplo zgorelo. Pepel in ostanke je potem podoral na njivi, kjer so, kakor pravi,jo, našli še nekaj kosti, nekoliko .Oh je pa zanesel v Mirno. Ali je bilo povsem tako, kakor je izjavil, in koliko je na groznem umoru soudeležena tudi njegova žena, oziroma umorjenkina hči, bo ugotovila sodna preiska-;va, o kateri bomo poročali. Nečloveški morilec je prišel po osmih tednih pravici v roke. — Dne 23. maja zvečer je Sel posestnikov sin .Toško Knez s Trate v svojo sobo k počitku. Po daljšem miru je v omari nekaj zaškripalo, kar je napravilo Kneza pozornega. Vrata omare so se odprla in iz omare je hite-ila proti postelji moška postava. Knez je zavpil, skočil s postelje in skozi vrata, jih držal zaprta ter klical na pomoč. Ker ni mogel nikogar priklicati, je pustil vrata in neznanega g o? ta ter hitel na cesto, da bi dobil tam kako živo dušo v pomoč. Med tem je neznanec, seveda brez sledu izginil. Dobrega namena gotovo ni imel. — Predstoječe ee bere sicer kakor kakšne srednjeveške bajke, toda je resnica iz današnjih dni.
(Iz Cerkelj na Dolenjskem.) V m>1o prometnem kraju leži naša vas. Mimo nje teče reka Krka, čez katero do danes ni bilo mostu. Mučili so se ljudje in živina na trhlem brodu. Tedaj pa, kadar je voda precej narastla, sploh ni bilo mogoče priti z ene strani na drugo stran. Kako nekaj hudega je to, bo razumel pač vsakdo, ki ve, da imajo prebivalci na levem bregu Krke visa svoja drva, ste!jo in vinograde na njenem desnem bregu in da imajo nrebivalci na desnem bregu reke večino svojega polja na njenem levem bregu. Promet čez Krko je torej pozimi !n poleti neprestan. —- In danes? No, sedaj pa že z bolj veselim obrazom gledamo v bodočnost. Gradi se namreč novi most. Sicer bo lesen — hrastov, toda služil nam bo bol,je kot marsikje najlepši zidani most Žrtve za most — staj bo namreč 800.000 K —'je prevzelo ljudstvo na svoja ramena. Dasi posameznikom primanjkuje semintja denarja, vendar bodo prispevali k gradnji mostu vsi — razen nekaterih rrmoglavcev — zelo, zelo radi. G. podjetnik — vsa čast mu! — je obljubil, da bo most do dne 1. avgusta t. 1. gotov. Vas, okoličane, ki boste tudi deležni dobrot tega mostu, pa prosimo, da ne odpodite brez daru naših pooblaščencev, ki bodo prišli prosit pomoči. Zahtevajte pooblastilo! — Odbor za gradbo mostu čez Krko pri Cerkljah, sredi meseca junija 1922.
(Grm pri Novem mestu.) Na bin-koštno nedeljo so obiskali pod vodstvom nad uči tel j a G r č a r j a kmetski mladeniči z Barja pri Ljubljani grm-sko kmetijsko šolo. Za napredek kmetijstva vneti mladeniči so se pripeljali na kolesih, samo da bi na svoje oči videli, kako je kmetijska šola urejana 5n kaj se tam vso poučuje. Njih uka-željnosti je strokovno učiteljstvo v polni meri zadostilo in splošno se je videlo, da bi vsakdo izmed njih želel obiskovati ta zavod. Da imajo barjanski fantje toliko veselja za kmetijski napredek, je treba pripisati vnemi g. nadučitelja, k' jih je v nadaljevalni šoli primerno pripravil in navdušil. Nekoliko dni prej je obiskal g. nad-
učitelj zavod z odraslimi Šolskimi otroki. Tako bi marali delovati vsi nekdanji absolventi učiteljskega kme-tijsko-nadaljevalnega tečaja. — Na binkoštni ponedeljek so pa obiskali šolo učenci drugega letnika nižje kmeti,jske Sole v Krlževcih na HrvaŠkem. Izletnike je vodil strokovni učitelj g. Marsič. — Dne 11. junija so obiskali zavod kandidati geodetskega oddelka ljubljanske tehnike pod vodstvom g. profesorja inž. Z i d a n š k a. Ker bodo ti kandidati v svojem bodočem poklicu živeli v neprestanem stiku s kmetovalci, zato jo potrebno, da spoznajo ustroj kmetijske šole in naših kmetij. V ta namen »o obiskali tudi vzorni kmetiji tovarišev O s o 1 -n i k a v Muhaberu in A. G1 o b e 1 n i-k a v Bršljinu. — Kmetska mladina! Pripravi se pravočasno in ne zamudi prijaviti se začetkom meseca oktobra za vstop v kmetijsko šolo na Grmu. Posebno pa ne bodite Dolenjci v tem oziru malomarni, ker le s strokovno naobrazbo si olajšate svoje stališče.
(Posavsko okrožje zagrebačke so-kolske župe) priredi v nedeljo dne 9. julija svoj okrožni z 1 e t v Krški vasi pri Brežicah. Dopoldne bodo tekma in skušnje deloma na telo-vadišču v Krški vasi, deloma v Brežicah, popoldne ob štirinajstih pa po-vorka iz Brežic v Krško vas, za tem ob šestnajstih javna telovadba, kateri sledi ljudska sla vnos t. Pri tej prireditvi sodelujejo vsa posavska sokol-ska društva zagrebačke sokolske župa, za katere je udeležba obvezna. Glasbene točke bo izvajala kostanjeviška meščanska godba. Ta okrožni zlet bodi za Posavje druga preskušnja pred Ljubljano.
(Ptuj.) Tukajšnji trgovec Oskar Mo-see je tako nesramen, da razpošilja na župnije nemško pisana oznanila, v katerih ae priporoča slovenskemu občinstvu za obilen obisk. Temu gospodu svetujemo, naj se nauči slovenski, ker živi na slovenski zemlji in od slovenskih žuljev. Slovenski kmet pa bo že znal razločevati ta naduti nemčurski plevel od slovenskih trgovcev in ravnal se bo po geslu: Svoji k svojim!
(Brezmejna politična strast klerikalnih visokošolcev.) Pogreba visoko-šolca Jožeta Fadovnika pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah so je udeležil med drugimi tudi odposlanec klerikalnega društva «Danice» iz Ljubljane. Z napetostjo smo pričakovali, kaj nam bo odposlanec lepega povedal. In res, namesto nagrobnega govora smo slišali skozi in skozi političen govor, ki bi spadal tudi po klerikalnem okusu na kak <politični» shod, ne pa na odprti grob njegovega (rajnega) tovariša. Govornik, neki Vatovec, je poudarjal, kako žalujejo za umrlim vsa njegova bratska društva, toda ne zaradi tega, ker so izgubili pridnega Člana, kolego, temveč spričo tega, ker so izgubili žilavega političnega delavca. Kruta usoda ga jim je iztrgala iz njihovega kroga baš sedaj ob »mobilizaciji* njih armade, ko se začenja Iju-ta borba s številnimi sovražniki. Končno je prosil klerikalni govornik še svojega rajnega tovariša, naj prosi pri Bogu na onem svetu za srečen pre-okret njih misli. Res, značilen govor za naše klerikalce! Nič čudnega torij, če se je škandaliziral nad tem govorom vsakdo, ki ga je slišal.
Političie vesti.
(Skupščina.) V skupščini je podal zadnje dni finančni minister dr. Ku-manudi poročilo o finančnem položaju naše države. Iz poročila je razvidno, da še vedno nimamo aktivnega državnega proračuna, kar močno škoduje ugledu države v inozemstvu in provzroča tudi padec našega denarja. Vendar pa je opažati, da se razmere znatno izboljšujejo. Pričakovati je, da se s prihodnjim proračunom že doseže ravnovesje med dohodki in izdatki.
(Sporazum z Italijo) še vedno ni podpisan, ker je naša vlada sklenila, da ga podpiše samo pod pogojem, ako se izvrše šo nekatere izpremembe v načrtu pogodbe. Glavni odpor se je pojavil zlasti proti predrzni zahtevi, po kateri bi smeli Lahi sami ustanavljati na našem ozemlju laške šole, na katere ne bi imela naša uprava nobenega vpliva. Poleg tega naša vlada nikakor ne more privoliti v to, da bi dobil Zadar 15 km carinskega zaledja. Naš poslanik v Rimu je že izročil laški vladi noto z izpreminjevalnimi predlogi. Le, ako Lahi pristanejo na te izpremembe, bo vlada podpisala pogodbo ter jo predložila skupščini.
(Nov prevrat na Reki.) Z Roke prihajajo zopet vznemirljive vesti, ki napovedujejo fašistovsko pustolovščino. Italijani hočejo očividno za vsako ceno še prej, preden bi pričela poslovati z našo državo dogovorjena komisija, končno strmoglaviti Zanelio in njegovo vlado, katere člani se nahajajo še vedno v Kraljeviči na našem ozemlju. Naša vlada je bila v skupščini opozorjena na te fašistovsko priprave. Seveda Lahom tudi morebiten nov prevratni poizkus ne bo prinesel zaželenega uspeha ker se bodo morali končno vendarle umakniti z Reke.
(Nemški zunanji minister umorjen.) V soboto dopoldne je bil nemški zu-
nanji minister dr. Walter Rathenau, ko se je peljal z avtomobilom v svoj urad^ z več streli iz vojaške pištole umorjen in je bil na me6tu mrtev. Atentatorjem ae je v splošni zmešuja-vi posrečilo pobegniti. — Atentat je bil nedvomno delo pristašev bivšega Viljemovega režima, ki eo se hoteli iznebiti enega svojih najnevarnejših nasprotnikov. Minister Rathenau je bil namreč najodličnejši zastopoik nove Nemčije, ki je hladno in trezno presojal položaj ter zastopal politiko lojalnega izpolnjevanja mirovne pogodbe v mejah možnosti Bil je prepričan, da si more Nemčija le na ta način pridobiti zopet zaupanje velikih zapadnoevropskih sil. Uspehi njegove politike so s© kaj kmalu pokazali. Celo Francozi, ki so bili poprej naravnost nedostopni, so pričeli v zadnjem ijasu popuščati v svojih zahtevah in dovolili so Nemčiji odgoditev vojnih plačil. Kljub temn pa nemški nacionalisti pod vodstvom generalov Hindenburga in Ludendorffa niso bili z njim zadovoljni. Nekdanji Viljemov finančni minister dr. Helfferich je v državnem zbora celo hujskajoče govoril proti njemu, očitajoč mu, da s svojo politiko upropašča Nemčija. Rathenau ima tudi glavno zaslugo, da je bila sklenjena rusko-nemška trgovinska pogodba, ki je izzvala v vsej Evropi tako veliko razburjenje. Z njim je izgubila Nemčija vsekakor enega najbolj sposobnih in treznih politikov nove dobe.
(Take Janescu f.) V Rimu je umrl pretekli teden bivši romunski ministrski predsednik Take Joneucu, velik prijatelj naše države in odličen državnik. Za časa njegovega kabineta je prišlo tudi do zaroke našega kralja s hčerko romunskega kralja, sedanjo našo kraljico Marijo. Njegovo truplo so prepeljali v Bukarešt, ter ga pokopali na državne stroške.
(Maršal Wilson,) načelnik angleškega generalnega štaba v svetovni vojni, je postal dne 22. junija žrtev atentata. Dva mlada Irca sta ga ustrelila javno na ulici. Maršal Wilson je bil znan kot srdit nasprotnik vsakega sporazuma z Irci, s čemer si je nakopal silno sovraštvo sinfajnovcev.
(Velika prometna stavka) je izbruhnila dne 24. junija v Avstriji. V stavko so stopili vsi poštni in železniški nameščenci. Prekinjana je vsaka telefonska in brzojavna zveza z Avstrijo. Škoda, zlasti na, gospodarskem polju, bo seveda ogromna. Stavka je nastala, ker je klerikalna vlada kljub velikanski draginji odklonila zahteve nameščencev za zvišan,je plač.
(Iz neodrešene domovine.) Na Krnu so pred nekoliko dnevi do sedaj še neznani storilci poškodovali spomenik, ki so ga postavili Lahi v spomin tamkaj padlim alpincem. Ne da bi počakala na uspeh preiskave, je laška so-drga še isti dan razbila v Kobaridu spomenik slovenskega skladatelja Vo-lariča, v Trstu pa zahtevala, da se morajo iz državnih uradov odpustiti takoj še zadnji naši rojaki, ki so neobhodno potrebni za vzdrževanje prometa z jugoslovanskim zaledjem. Lahi bi morali biti samo veseli, da jih sploh imajo. Kakor kažejo vsa znamenji, se pripravljajo fašisti sedaj na svoj epohocb na Goriško. V Trstu in Istri so z uničenjem kulturnih in gospodarskih shajališč našega naroda že končali svoje divjaško poslanstvo, sedaj pa pride na vrste Goriška. Upajmo, da si bodo tamkaj razbili svoje glave.
(Atentator Stejič,) ki je izvršil pred letom bombni atentat na našega kralja v Beogradu in je bfl zato obsojan v smrt na vešalih, je odklonil vsako prošnjo za pomiloščenje. Obsodba pa je bila kljub temu predložena v odločitev kralju, ki ga je res pomilostil.
(Lakota v Rusiji traja dalje.) Pojav. Ijajo se vrhu tega nove nalezljive bolezni, kakor črne koze, garje in griža. Tifus in kolera sta že prej razsajala. Glad in neverjetna draginja zahtevata vsak dan na tisoče človeških življenj, tako da so pokopališča že premajhna in se tudi več ne uporabljajo. Ljudožrstvo se širi. Boljševiki se ne brigajo za gladujoče in bolne ljudi in po najnovejših poročilih porabljajo iz Evrope prihajajočo podporo deloma celo v svoje politične namene.
rstuo is s
(Izredni krediti in novi davki.) »Domoljub* piše, da zahtevajo razni ministri izredne kredite, med katerimi največji je oni ministrstva za javna dela s 100 milijoni dinarjev za popravo potov. K tej vesti pristavlja: To bomo plačevali! V Beogradu so pa pri direkciji plena razni ptiči, ki niso daleč od vladnih korit, ogoljufali državo za par milijard. K temu pristavljamo mi: To bomo plačevali! V Ljubljani so pa pri direkciji plena razni ptiči, ki so v najbližjem sorodstvu s SLS. okradli In ogoljufali državo za veliko milijonov. O teb goljufijah bomo še pisali. V kratkem prične delovati neka komisija. ki bo menda zelo natančno preiskala, kam so zginile milijonske vrednosti plena.
(Dovoljen uvoz obveznic predvojnih ln vojnih posojil bivše avstro-ogrske
monarhije.) Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Ministrski svet je s sklepom, z dne 12. maja 1922., D. brj 10.840. razveljavil odločbo gospoda ministra financ z dne 8. avga-sta 1920., D. br. 3916, (taik. št 6426/ /Val., Uradni list št 96 z dne 20. avgusta 1920.) o uvozni prepovedi obveznic predvojnih in vojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije iz inozemstva na ozemlje naše kraljevine. Ta odločba se je izdala, da se našim državljanom omogoči repatriiranje njihovih vrednostnih papirjev, deponira nih izvun meji naše kraljevine.
(Kmetijski tečaj za učitelje.) Pokra
jinska uprava, oddelek za kmetijstvo, priredi v času od dne 24. julija do dne 2. septembra t L sesttedenski kmetijski tečaj za učitelje na kmetijski šoli na Grmu. V ta tečaj se sprejemajo prosilci iz vse Slovenije. Prosilci morajo dokazati: 1.) da imajo najmanj pet let ljudskošolske učiteljske prakse in usposobljenostni izpit za ljudske šole; 2.) da so s kmetije doma, oziroma, da so se s kmetijstvom žo praktično pečali; 3.) da eo že po svojam dosedanjem delovanju pokazali potrebno zanimanje in dibro voljo za kmetijski pouk; 4.) da so iz kraj sv, kjer je upati, da se najprej ustanove kmetijsko-nadaljevalni tečaji, in 5.) da napravijo koncem tečaja izpit o predavani učni tvarini in si pridobe s tem izpričevalo učne usposobljenosti za strokovni pouk na kmetijsko-nadalj valnih šolali. Prosilci naj naveiejo (brez prilog) poleg tega v prošnji tudi vs« druge običajne podatke glede starosti, rojstnega kraja, dovršenih Sta dij, dosedanjega službovanja kakor tudi glede tega, ali so oženjeni ali ne. Učitelji, ki bodo sprejeti v tečaj, dobe na zavodu prosto oskrbo, obstoječo iz proste hrane (zajutrek, kosilo in večerja brez vina) in prosto stanovanje. Stroške potovanja morajo sami trpeti. Med tečajem je pouk nepretrgan (brez dopustov). Nedelje ?e porabijo za poučne izlete. Sprejeti udelež-niki se morajo z reverzom zavezati, da se bodo udeleževali pouka točno ter se ravnali v vsem po odredbah ravnateljstva. Nekolkovane prošnje za sprejem v kmetijski tečaj se naj vlagajo po šolskem vodftvu pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani, in sicer najkesneje do dne 10. julija ti.
(Na dvoletni državni vinarski in sadjarski šoli v Maribora) se prične novo šolsko leto dne 16. septembra. S šolo v zvezi je internat sa gojence. Zavodu je zlasti namen, izobraževati kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, na lastnem kmetijskem gospodarstvu. Le-ti imajo pri sprejemu prednost pred vsemi irn-gimi. S 7 dinarji kolkovane, lastnoročno pisane prošnje (na celi poli) sa sprejem se naj pošiljajo ravnateljstvu državne ■vinarske in sadjarske šole v Mariboru do dne 20. julija. Prošnji se morajo priložiti: 1.) krstni list, 2.) do-movnica, 3.) odpustnica, odnosno zad nje šolsko izpričevalo, 4.) zdravniško izpričevalo, 5.) izpričevalo o nravnosti Coni prosilci, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole), 6.) izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavezujejo plačevati stroške šolanja, 7.) obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na državno ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem domu, v nasprotnem primeru pa da bodo povrnili zavodu sprejete zneske podpor iz javnih sredstev. Za sprejem je potrebna starost najmanj dovršenih 16 let in z dohrim uspehom dovršena najmanj ljudska šola. Sprejemali se bodo tedaj le pridni, dovolj nadarjeni kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksterni-stov (izvun zavoda stamijočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi meščanske ali kake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči še enkrat preiščejo po za-vodovem zdravniku: ako njih zdravstvene stanje ni povoljno, «e odklonijo. Oskrbo valnina znaša do preklica mesečno 200 dinarjev. Plačuje se naprej v dveh enakih poluletnih obrokih, Sinovom ubožnih posestnikov se smejo dovoliti popolnoma ali do polovice prosta državna mesta. V tem primeru je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim uhožnim izpričevalom. Absolventi te dvoletne šole uživajo ttgod nost po členu 8. zakona o ustrojstvii vojske, t j. skrajšano vojaško službovanje 14 mesecev (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu.
(Vrednost našega denarja) se v preteklem tednu ni izpremenila. Vsdržujo se na prejšnji višini. Dolar velja 290 do 300 kron, italijanska lira 14-80 do 14-85, češka krona 5-80 da 5'90, francoski frank 26 do 28 kron, nemška marka 94 do 95 vinarjev, avstrijska krona 1-80 do 2 vinarja.
(Drugi ljubljanski vzorčni velesejem od dne 2. do dne 11. septembra 1922.) Svojo udeležbo je priglasilo že mnogo svetovuožnanih tvrdk; posebno bodo zastopane domače in tuje strojne vele-
tvornice v častnem številu; vsakovrstni stroji, ki bodo ves Čas r pogonu, bodo oživljali sejmišče. Zelo bogato bodo zastopane tudi usnjarske, lesne in kemične industrije s svojimi najboljšimi izdelki. Preskrbljeno bo letos tudi sicer za vse potrebe udeležencev. Ker se je lani opr.žalo pomanjkanji gorkih .jedil na sejmišču, bo letos uprava velesejma postavila velesejeniako restavracijo, v kateri se bodo po zmernih cenah dobivala tudi gorka okrepeila, preprosta in najfinejša- — Velesejemski «Vestnik» je zbudil splošno zanimanje in povpraševanje po n]+jm je tako veliko, da je izšla pru številka vzlic visoki nakladi le t dra-gem natisku. Koncem meseca izide druga številka, ki bo po svoj vsebini še zanimivejša in pestrejša od prve. Ker imajo inserati v «Vesfcniku» velik uspeh, zato priporočamo tvrdkam, tla se poslužijo te ugodne reklamne prilike. Z razdeljevanjem prostorov se je deloma že pričelo. Vsi zamudniki n." : pošljejo čimprej svoje prijavnice wadn ljubljanskega vzorčnega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta, jnteni; banski telefon št 140.
(Ljubljanski trg.) Tržni jromet spričo večjega zunanjega, povpra: vanja živahen. — Cene za kilogram: govedine, prvovrstne 68 do 70, djni" vrstne 52 kron; teletine 60 kron; svinjine, prvovrstne 86 do 90, drugo^ ir ne 80 kron; trebušne slanine 100, ribe in sala 116 do 124, masti 120 do !•';.< kron; prekajenaga mesta, prvovrstnega 90, drugovrstnega 80 kron; ko5t.ruv:.; 36 in jagnjetine 56 kron. — Plščatir • stane od 60 do 70, kokoš pa od 100 do 120 kron. Trg s perutnina ni v>-trebam primerno založen in prodaji se le bolj navadno blago. — Divjačina in ribe imajo spričo pomanjkanj..-blaga jako visoke cene. — Liter mivka stane 10 do 11, kilogram sirov- . masla 160 do 172 in kilogram čajn "v" masla 240 kron. — Moka št. 0 T>, kaša 20, ješpremj 24, otrobi 12, koruzna moka 17, zdrob: koruzni i" pšeniČni 28, ajdova moka, prvovrste • 34, drugovrstna 26, ječmen, ove-- : proso po 14, koruza 12, fižol: ribniia , 14, prepeličar 17-50, leča 44 kron r kilogram. — Gobe 35 do 10 kron kilogram. — Salata po 1 do 3 krone. Kumare po 40 do 50 kron kilogram. — Krompir 7 kron kilogram. — Jaj po 4 do 4-50 krone.
(Na živinski semenj v Ljiibij«ir.i •. dne 21. junija) j« bilo prignanih konj, 39 volov in 45 krav. Dalj''' : bilo pripeljanih na semenj tudi 21'.' prašičkov. Prvovrstnih volov na sc; mu sploh ni bilo; cena drugovrstni!« volom je bila od 32 do 3(5 kron, >! bejši živini pa od 26 do 30 kron kilogram žive teže. Kupčija s p sički je bila zelo živahna; prodali se skoraj vsi, in sicer po .jako vi?oki cent
(Vinski trg v Dalmaciji.) V Dam :
oiji je po poročilu zagrebške trgovinske in obrtniške zbornice na razpolago 200.000 hI vina, in sicer črni . mešanega in opolo, kakor tudi ok- i 2500 lil belega vina, ld pa je noma že razprodano. Cena od 160 oi 165 kron po hektogradu. Kakovo.-t zelo dobra, alkoholni odstotek zn* 11 do 13-5. Črna, rezana vina stan>-; > 130 kron po hektogradu, se držt dr.. bro in imajo 10-5 do 14 odstotka alkohola-
(Mlekarsko društvo sa ljubljansko okolico) nam izporoea: Društvena pravila so bila pred tremi meseci predi > žena oblastvu, ki jih pa do dane ni potrdilo. Res čudno! Najbrže ; pravi vzrok to, da se boji forpoit kmetske gospodarske organizacije bi rada ovirala naše društvo. Kmcf,: '. Oklenimo se društva še bolj z vnvnio. Bodimo zavedni! Sedaj, ko so po-' dice lanske suše še posebno poz>i;y > in bo sena še mnogo manj ko lar: • leto (seno je kilogram po 13 do i ! kron), vendar ne gre, da bi postavlja!i mleko v Ljubljano liter po 10 krov. Krava, ki porabi najmanj 15 kg na dan, pa da bren močnih krmil k ■ maj 5 litrov mleka. Če računamo i'-ter mleka po 14 la-on, dobimo dn-vini komaj 70 kron, krma pa stane najmanj 180 kron dnevno. Pravično i-i bilo, da bi kmetje izza dne 1. julij;! prejemali vsaj po 12 kron u lit-;-mleka, ki predstavlja povprečno v mednarodnem trgu že na domu vr :1-nost nad 16 kron.
(Klobučarska obrtna zadruga t» Slovenijo.) Dne 18. junija je bil \ Celju na pod stavi odobrenih zadriunio pravil ustanovni občni zbor «Klob; čarske obrtne zadruge za Slovenijo Zborovanje je sklical in ga vod'' g. obrtnozadružni komisar Založ-ii'. Zadružniki iz vseh krajev Sloveoi; so izražali svoje zadoščenje nad ter,.. da je prišlo vzlic mnogim zaprek« po dveinpolletnih pripravah kone.K; vendarle do ustanovitve toliko potrel-ue zadruge. Zadružna pravila so : deloma izpremenila, oziroma izpop ,! nila; tako se je določilo Celje ™ dež zadruge in zadružne pristopov so se zvišale razmeram primerno, r.-i sicer vajenška vpisnina na 10 T>ui, oprostnina na 15 Din, inkorporacii=k:. pristojbina na 100 Din. Za krit jo proračunskega primanjkljaja se je 'ki -nllo pobirati v tekočem leta člansko
Somišljeniki, pristopajte k »Ekonomu", osrednji gospodarski zadrugi!
Obrtniki In obrtnfce, naročite se na »Kmetijski Hst" In pridno mu dopisujte I
•naklado v znesku Din 12-50 za vsakega zadružnika. Za zadružnega predsednika je bil izvoljen g. Franjo Š r i -bar v Celju, za predsednikovega namestnika g. Ivan Pretner v Bra-elovčab, ostali odborniki in njih na-meetniki pa so razdeljeni primerno na posamezno dele Slovenije. Posle računskih preglednikov sta prevzela gg. Pavel Jamnik in Franc T o -pol še k. Za predsednika preizkuše-valne komisije je predlagal zbor zadružnega načelnika. Zadruga je sklenila pristopiti k »Zveri južnožtaj*-ekih obrtnih zadrug*, za svojega delegata za tekoče leto pa je izvolila g. Josipa Ravljena. Želimo, da hi dosegla zadruga najboljše uspehe pri svojem delu za blaginjo in napredek klobuSar&ke stroke.
(»Lesna zadruga«) se je ustanovila pred kratkim v Smartnu na Pohorju. Navajala bo predvsem kmete k štei-Ijivosti. Les, ki se bo posekal, se bo brez posredovalcev pošiljal naravnost •tja, kamor je namenjen. Na ustanovnem zborovanju je ravnatelj »Zadružne aveze* v Celju, Janko Lesničar, razložil kmetom važnost zadruge sploh, posehno pa »Lesne zadruge* za Po-harce. Zadruga prične poslovati že v kratkem.
(VL poročilo «Hmelja»kega društva 2a Slovenko« o stanja hmeljskih na sadov.) Ž a t e c (C. S. R.), dne 19. junija, 1922. Že dolgo zaželjeni dež je včeraj in predvčeranjim v vsem zaloškem okolišu dal hmeljskim nasadom vsaj najpotrebnejšo množino vlage, četudi je temperatura padla in so noči gkoro mrzle, kar rastlini nikakor ne ■prija. V zadnjih osmih dneh se je rastlina vkljub vročini izdatno izboljšala. V rano obrezanih nasadih je dosegla trta že vso visokost žic. Zdrava in, krepka rastlina nastavlja obilo panog. Drugi del nasadov je dosegel polovico do tri četrtine visokosti gic in je tudi precej krepak. Lepi nasadi tvorijo danes morda dve tretjini v&e e hmeljem zasajene ploskve. Zadnja tretjina je spričo bolhačeve poškodbe zelo slaba. V teh nasadih se poganjki ali šele napeljujejo na žico ali pa so komaj vzklili iz zemlje. Ali bo ta tretjina kaj obrodila., je odvisno od vremena. Stanje hmeljskih nasadov je torej danes še prav različno in neenako. Ušice se niso pomnožile in tudi drugega mrčesa nt. Hmeljski nasadi bi potrebovali sedaj zopet lepo vreme in posebno tople noči, da bi mogla rastlina, nadomestiti zamujeno, i— Hmeljska kupčija, se je nekoliko umirila in cene se pomikajo med 2800 do 8200 č. K za 50 kg. — Zveza hmeljarskih društev.
0 vremenu,
človek se je že zdavnaj priiadeval is-fcJsditi naravne zakone, po katerih se urejuje vreme. Nastala je veda vrenieno-elOTje ali meteorologija, ki nam daje
precej zanesljivo podlago za napovedovanje vremena. Ampak izkušnje te vede so dostopne 1« veščakom; lajik &i jih težko pridobi, osobito še zategadelj, ker om manjka za opazovanje potrebnih prlstrojev in podatkov. Še težje pa, je vremensko napoved poklicanih strokovnjakov hitro razširiti med one sloje, ki sa naj z njo okoristijo, to je predvsem kmetsko ljudstvo. Ker je kmetovalčevo delo, zlasti ob žetvi, zelo odvisno od vremena, zato bi bilo največje važnosti, že bi zvedel kmetovalec pravočasno, kakžno vreme bo vsaj v prihodnjih 24 do 48 urah. Meteorologične opazovalnice nam aicer lahko povedo, kakšno vreme ememo pričakovati, toda ker so opazovalnice le v velikih mestih, kako naj kmet zve ra njih napoved o pravem čaen? Več kot 48 ur naprej pa tudi me-teoroIogiSna postaja ne more značaja .Vremena povedati.
Zato bi bilo gotovo najbolje, Se bi *] sleherni, vsaj nekoliko naobraženi gospodar pridobil toliko znanja, da bi
znal presoditi, kakšno Treme se sme pričakovati
Še najzanesljivejši pripomoček za to
je barometer ali tlakomer. Mi vemo, da je pri nizkem zračnem pritisku rad dež ali veter, pri visokem pa lepo vreme. Tudi smer vetra, toplota in zračna vlaga igrajo pri tem veliko vlogo. Praktičen in precej zanesljiv instrument za opazovanje vremena za lajika je Lam-bertov polimeter, ki dA v zvezi z barometrom preoej zanesljive podatke za vremensko napoved.
Preprosto ljudstvo, ki nima na razpolago dragega kot bistro oko in zdravo pamet, si pa pomaga z opazovanjem naravo, kjer najde marsikaj, kar mu daje podlago za napoved vremena. Najbolj zanesljivo je, da opazujemo in si zapisujemo po ve8 let vsakdanje Ivreme in da vidimo, kako vreme je nastalo naslednjega dne.
S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da enaki vremenski predpogoji dajejo enake vremenske posledice. N. pr.: če je po tridnevnem južnem ali zapadnem vetrn nastalo enkrat deževje, bo tudi prihodnjič po takem vetru najbrž deževje priSlo.
To izkustivo je dalo bavarskemu župniku Matiji Smukerju povod, da je sestavil poseben vremenski koledar, ki je z razmeroma veliko gotovostjo (do 80 odstotkov) napovedoval vreme, torej z večjo gotovostjo in poprej, kakor se ga je moglo napovedati na podlagi znanstvenih opazovanj in raziskavanj.
V	naravi vlada pač nekaj vztrajnosti. In dasi pravimo, vreme je nestalno, je vendar mnogokrat, bolj vztrajno kot človek, ki ga zasmehuje. Povsod v naravi vlada red; zato vlada gototvo tudi v vremenskih pojavih. Najbolj vplilvajo na vreme astronomični zakoni in pojavi, kakor privlacljivost nebeških teles, n. pr. meseca, solnca, itd., ki urejuje tudi plimo in oseko (naraščanje in padanje) morja, rotacija zemlje in z njo ▼ zvezi centrifugalna (osrednja) sila, soln 8-ne pege, solnčni in lunin mrk itd. Ako sodeluje več takih zakonov in pojavov ob istem času, je njih učinek zelo močan; nastanejo silne nevihte, orkani, potresi L dr.
Zračni pritisk, veter, zračna vlaga in razne druge izpremembe v ozračju vplivajo tudi na človeka, živalstvo in rastlinstvo tako, da nam daje tudi njih opazovanje podlago za napoved vremena.
V	nastopnih odstavkih bomo podali kmetovalcem navodila, kako je take pojave razumevati
Vpliv meseca na vreme.
Kakor vpliva mesec na morje in pro-vzroča plimo in oseko, tako vpliva gotovo tudi na ozračje in s tem na vreme.
Vsak na& kmet dobro ve, da se o mlaju rado vreme izpremeni in da- se v tem času nastalo vreme nekako utrdi. Že stari Rimljani so imeli pregovor: »Prima et secunda dies nihil, tertia ali-quid, quarta et quinque qualis, tota lu-natio tališ*, to je: Prvi in drugi dan (po mlaju) ne pomeni nič, tretji le malo, kakršno bo četrti in peti dan, tako bo vreme ves mesec (do mlaja) ostalo. Pisec tega članka opazuje vreme že mnogo let in pritrditi mora, da je ta pregovor zanesljiv. Navadno se četrti in peti dan po mlaju vreme ustanovi in obdrži ta svoj značaj ves mesec. Opazujte in videli boste, da je to res! Ta diva dneva padeta ta mesec na 29. in 30. junija
(Avtomobilska pošta.) Na račun vojne odškodnine od Nemčije je naročilo naše poštno ministrstvo 270 avtomobilov. Avtomobili, ki jih dobimo koncem tega
meseca, se bodo razdelili med posamezna poštna ravnateljstva (Koliko je veljalo odkritje Amerike?)
Nemški matematik Feldhaus je izračunih koliko je veljalo odkritje Amerike po Krištofu Kolumbu. Po njegovem računu
je veljala vsa mesece trajajoča ekspe-dicija s tremi ladjami le 7250 dolarjev, Feldhaus je mnenja, da je dala največji del te vsote kraljica Izabela, ki je morala založiti v ta namen pri Židih svoje dragulje. Po računih v Kolumbovem dnevniku je našel Feldhaus, da je imel Kolumb kot admiral 320 dolarjev letne plače, kapitani ostalih dveh ladij so imeli po 180 dolarjev, dočim so prejemali mornarji po 30 dolarjev. Oprema ladij je veljala 2825 dolarjetv. Odkritje Amerike torej ni bilo drago. Vrednost denarja je bila tedaj pač čisto drugačna kakor je dandanes al! kakor je bila pred vojno.
(Izumiranje Francoske.) Od dne 1. januarja do dne 81. marca je bilo na Francoskem v 16 departmajih (okrajih) več smrtnih primerolv kakor pa je bilo rojstev. Samo v dveh okrajih je prese-zalo število rojstev Število smrtnih primerov. Potemtakem bi se zmanjšalo število prebivalstva na Francoskem vsako« leto za 200.000 duš. Kako silno nazaduje število prebivalstva na Francoskem, kaže nastopno: Leta 1840. je iinela Nemčija 83 milijonov ljudi, to je ravno toliko kot Francoska. Sedaj jih ima Nemčija 67 milijonov, Francoska pa le 41 milijonov, čeprav se je Nemčija zmanjšala, Francoska pa povečala. Angleška je napredovala v isti dobi od 27 na 46, Amerika od 15 na 106 in Rusija pred hrestov&kim mirom od 50 na 180 milijonov ljudi Če se Francozom ne posreči pomnožiti števila rojstev, potem je jasno, da bo prešla Francija počasi iz števila velevlasti v srednjo državo, 5e se bo mogla sploh vzdržati.
(Trgovina z bolhami.) Neki pariški starinar je izdal oglas, da plača za sto živih bolh tri franke ali približno 75 naših kron. Cim se je opazilo, da je trgovina z bolhami zelo dobičkanosna, so skoraj izdali tudi drugi starinarji slične oglase. Plačali bo za 100 živih bolh celo 10 frankov, tako, da je veljala ena bolha več ko poltretjo našo krono. Vse se je začudeno izprasevalo, čemu potrebujejo ljudje bolhe. Zagonetko so pojasnili francoski Usti, ki so naznanili, da kupuje bolhe neki tivorničar, ki izdeluje sredstvo proti bolham ter t reklamne svrhe kaže na živih bolhah učinek svojega sredstva. Žene, negujte bolhe, kajti vsaka je vTedna poltretjo krono, če dobite namreč kupca zanje!
(Raztresen poslanik.) Nemčija je imenovala novega poslanika za Ameriko, in sicer v osebi nekega profesorja Ko se je imel predstaviti novi poslanik ameriškemu predsedniku, pa je s strahom opazil, da nima svojih poverilnih listin, brez katerih ne more nastopiti svojega mesta. Kot pravi profesor je pozabil svojo listine v Berlina in čeprav se je vozil iz Hamburga v Ameriko po morju sedem dni, vendar ni opazil, da nima dokumentov, prej, dokler ni bil pred ameriškim predsednikom. Toda ta profesor je doživel več sliSnih stvari. Ko je še poučeval na univerzi o živalstvu, je prinesel nekoč dijakom neki zavitek in dejal: »Evo, prinesel sem Vam prekrasno žabo.* Ko je zavitek odmotal, pa se je silno začudil, kajti namesto žabe je bil v papirju njegov zajutrek. Takoj nato pa ga je zopet polomil, ker je rekel: «To je pa čudno, da sem prinesel zajutrek, ko vendar vem, da sem že južinal in nisem gladen.* Tedaj pa se je oglasil neki dijak, rekoč: »Pa ne, gospod profesor, da ste pojedli v raz-tresenosti — žabo?*
(Nečloveška usmiljenost) Start bur-gundaki zgodovinar Žel£ je zabeležil nenavaden primer usmiljenostL Za vlade burgundskega grofa Mahoa, v začetku 14. stoletja, je nastala velika lakota. Grof in njegova soproga sta bila zelo usmiljena in pomagala sta, kolikor sta le mogla. Grofica je izdala sploh vse, kar je imela, tako, da je slednjič ostala Se sama brez hrane. Glad pa je razsajel še nadalje. V tej sili se je odločila k strašnemu koraku, v eno sobo je dala zapreti na stotine lačnih revežev. Ko
so reveži ponoči spali, je ukazala, naj
hišo zažgo. Ne eden izmed revežev ni ušel plamenom. Zgodovinar dodaja, da je grofica sicer obupno jokala, a je bila tudi prepričana o edini pomoči, ki jo je mogla nuditi revežem. Na vsak način je bilo s to pomočjo revežem silno slabo pomagano.
(Šestkrat se oženil v osmih mesecih.) Ta rekord je dosegel neki londonski postopač. Zagovarja se tako-le: Nekoč me je srečal na ulici neznanec, ki me je vprašal, če se hočem poročiti. Vprašal sem ga, kaj dobim za to. Neznanec mi je rekel, da 20 Šterlingov (okoli 25.000 naših kron). Na to sem takoj pristal in se oženiL In to se je ponovilo še šestkrat v osmih mesecih. Postopač izjavlja, da nobene svojih žen niti videl ni in da sploh še nikoli ni občeval z ženo. Sedaj išče policija žene, ki so potrebovale skoraj vsled prepovedane ljubezni može, da si ohranijo dobro ime.
(Laški škandal) V italijanskem parla-mentu je prišel na dan nastopni škandal. Italijansko vojno ministrstvo se je pogodilo z nekim podjetjem, da mu plača za vsako izkopano in pokopano truplo padlega vojaka 60 lir. Podjetje pa je oddalo ta posel drugemu podjetju za 40 lir od trupla To podjetje je našlo zopet novo podjetje, ki je prevzelo posel za 20 lir od trupla. Podjetje. samo pa je plačevalo delavcem 17 lir od trupla. Posledica te grde kupčije s trupli je bila, da so delavci, pripadajoči najnižjim slojem, poizkušali pokopati čim več trupel Dogodilo se je, da so trupla raz-sekavali in prodajali posamezne njih kose za cela trupla S trupli so ravnali kratkomalo kakor s poleni in na poti do pokopališča so izgubljali posamezne dele trupeL Vsa stvar je vzbudila v rimskem parlamentu velik hrup, toda noben proivzročitelj te ogabne kučije ni bil kaznovan. Tudi donesek k toli hvali-sani laški kulturi!
Obrtnik,
Se vse premalo!
Še vse premalo se zaveda obrtniški stan pomena današnjega položaja, zakaj sedaj se odloča o bodoči usodi obrtništva, ker se polagajo namreč državni osnovni zakoni. Od tega, kakor bodo ti zakoni sklenjeni, bo odvisna usoda vsega prebivalstva skozi desetletja.
Na korist onega, ki sodeluje pri sestavi osnovnih zakonov, se bodo ozirali tudi osnovni zakoni. Zato je naša dolžnost, da storimo vse za sodelovanje pri graditvi države, zato moramo pospeševati konsolidacijo države.
Po krivdi prejšnjega volilnega sistema, še več pa po lastni krivdi nima obrtniški stan v našem parlamentu onega zastopstva, ki bi ga z ozirom na njegovo število in njegov pomen moral imeti. Vendar pa je zavednost nekaterih obrtnikov dosegla, da so zastopani obrtniki vsaj v SKS. in da so med njenimi poslanci tudi poklicni obrtniki. In priznati moramo tudi, da drže poslanci SKS. moško svojo besedo, ki so jo dali po združitvi obrtne organizacije s SKS. obrtnikom, da se bodo namreč vedno in dosledno potegovali za obrtniške koristi. Zaradi pretežne večine kmetskih vo-lilcev pa morajo seveda poslanci SKS. zastopati tudi v prvi vrsti kmetijske koristi. Ker se pa le-teh ne izključuje z obrtniškimi koristmi, zato bi mogli poslanci v polni
meri zastopati tudi obrtniške koristi, če bi se obrtniki sami zadostno brigali za to. V tem oziru morejo posebno uspešno nastopati razna obrtniška društva, ki bi morala vselej pravočasno dati poslancem na razpolago vse svoje predloge in podatke. Pa tudi posamezni obrtniki bi se morali z vsem zaupanjem obračati do poslancev in jih redno obveščati o vseh potrebah obrni-škega stanu, kajti le tako podprti morejo izvrševati poslanci svojo težavno nalogo v polno zadovoljnost kmetovalcev in obrtnikov.
Kmalu bomo sredi volilnega boja, ki bo odločil sestavo oblastnih skupščin. Odveč je govoriti o veliki važnosti, katero predstavljajo oblastne skupščine za obrtniški stan. V marsikaterem oziru bodo oblastne skupščine za obrinika še važnejše kakor pa je osrednji parlament.
Samo od obrtnikov je odvisno, ali bo oblastna skupščina sestavljena tako, da bo imela v svoji sredi tudi prave zastopnike obrtnikov, ali ne.	|
Prihajali bodo k obrtnikom ob volitvah zastopniki raznih strank Vsaka stranka, čeprav izrazito kapitalistična ali proletarska, bo na-glašala, da je edino ona prava zastopnica obrtnika. In prihajali bodo celo zastopniki tistih strank, ki so uvedle tudi v malem obrtu ©set 11-umi delavnik, ki so razpustile bolniške blagajne m ki niso sklenile niti enega zakona za obrtnike. Pa čim več imajo te stranke grehov napram obrtništvu, tembolj bodo vpili njih zastopniki, kakšne prijateljice obrtnika so.
Corje obrtništvu, če bo tudi tedaj še vse premalo zavedno, kajti kakor do sedaj, tako bodo tudi nadalje mogotci delali vse zakone le v svojo korist in na škodo obrtnikov.
Kako žalostne posledice nastanejo za obrntika, če je še «vse premalo zaveden*, se vidi tudi iz druge stvari. Iz časopisov se dado posneti vedno bolj določni glasovi, da se misli denar bolniških blagajn vse države osredotočiti v enih rokah, v rokah bankokratov. Obrtniki in delavci so zbirali denar, drugi stanovi pa naj s tem denarjem razpola-gajo.	v
Ta nakana se da preprečiti le, ce bodo vsi obrtniki združeni v eni močni organizaciji, pa naj bo to dosedanjim jerobom obrtnika prav ali ne. Naša pot ne gre ne na levo in ne na desno, temveč naravnost, našim ciljem nasproti, k osamosvojitvi obrtniškega stanu.
Te cilje bomo dosegli, če bomo vsi obrtniki brez izjeme zavedni, ne pa, kakor je dandanes, ko moramo pisati članek z naslovom, da so obrtniki še vse premalo zavedni.
DOBRA ŽENA IN MATI ima pri
hiši vedno nekoliko steklenic Feller-jevega prijetno dišečega «Elsafluida», ki služi dobro za drgnjenje hrbta, rok, nog in celotnega telesa ter se uporablja kot lepotilo (kosmetikuin) za negovanje ust, kože in glave. «Elsafluid» je mnogo močnejši, izdatnejši in učinkovitejši kakor francosko žganje. 3 dvojne steklenice ali
1 specialna steklenica z zamotom in poštnino vred 72 kron. Razpošilja ga: lekarnar Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 344 (Hrvaško).
Prodajo se deli umetnega mlina.
Ogleda se jih lahko pri Josipa Ja-vorniku v Dvoru na Dolenjskem.
Prodasta «e dve po 2 orala
veliki parceli zaraščenega gozda.
Proda se tudi več oralov
Prasnila daje Feliks Tavčar v Vodicah it. 64 nad Ljubljano.
Naprodaj j©
že nekoliko rabljen, a popolnoma dobro ohranjen
stroj
srednje velikosti (amerikanski sistem). Več pove lastnik Tr. BozovlCar, kovač v Podpulirci pri Skotji Loki,
Okrogel les
(hlode) smrekov, hrastov, bukov kupuje v vsaki množini
parna žaga V. Šcagnettl u Ljubljani.
V ponudbah je navesti cene.
škriljeveo.
Zastopstvo in zaloga:
& XJS6a.I*9 Maribor, Gregorčičeva ulica št. 17.
niiiirj33.juiiixiiiiiiiuxiJ?rrttTrTCT^
— t
li =P ;
s i
S : li
1! m\
Staobno podjetje in tehniška pisarna
inž. fllojz Hrooaf in inž. fllbin Černe
oblastnem) aotorizirana cioilna inienjerja
===== d aUBOflni, Krekoo trg št. 10/1. •
Projektirata in izoršujeta osa dela, spadajoča o gradbeno inženjersh« stroko:
1.	Vodne zgradbe: izrabo oodnlh sil, elektrarne, žage, mline, oodaood«, kanalizacije, obrežna zidooja itd.
2.	Hlostooe.
3.	Železnice in ceste: industrijske, poljske, Samske in žične železnice kakor tudi osakoorstne transportne napraoe.
4.	Železobetonske zgradbe: tooamižka poslopja, skladišča, hieoe, stropne konstrukcije itd.
5.	Tehnična mnenja in ocene.
6.	Zastopstvo strank o tehničnih zadeoah.
i S

^!!!!Ililll!!l!!!!!!l!illO!!l!l!!ill!!l!!!lllllllllllllllllllllinillllllllllllllIlllllllllllllllin
f^: K ,0.000.000 j SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- . riflIlTTBf«mrA ITT Tffi G«B« 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU hilliahoJtnn., Ofib&NJlUJlVU V A U hliiik Si. i.......MAJKULANTNEJE .......
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV. DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA
Rezerve okrog K 6,000.000
iJugosIovenska Matica" je nase prvo in najvažnejše o&r&mbiio društvo
ttlnelje, podp»rafte po svojih močeh obrambno društvo nJago$lovensko Matico"!
JJP Pt»vovi*gtne
(molnovke)
18 tvornice „Zeilinger" prodaja
, .JGlioiTom"
osrednja nospodarsfca zadruga i ljubi)«)!,
po nastopno navedenih cenah:
kose, dolge 65 cm . . po 62 K kose, dolge 70 cm . . po 63 K
Koks, dolge 75	cm . . po 66 K
kose, dolge 80	cm .. po 68 K
Cena kosi franko skladišče Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7.
Perilo je pri sedanji draginji nenadomestljivo. AH uporabljaš pri pranju tako milo, katero perilu ne škoduje in ga ne razjeda? Ali uporabljaš
,,Gazela" milo?
MLINI!
lode
(smrekove, borove, hrastove in drnge), nadalje
trame, deske in drva
kupuje v vsaki množini
Lavrenčič & Co.,
Ljubljana, Dunajska cesta it. 47.
Specialna tpgooina za mlinske potrebščine
■v
Cadež & Brcar
'■,";-,;" "sr Ljubljani, --mm^mmmmmij7i«iiTiuiTi Kolodvorska ulica Št. 35
priporoča svojo bogato zalogo vseh t mlinsko stroko spadajočih predmetov po najnižjih dnevnih cenah, in sicer: svilena sita X in XXX, tančico za zdrob (Grieagaze), po 24 in 32 cm široka volnena sita, pocinjeno žično tkanino (Drahtgewebe), prima gonilne jermene, mlinske kamene, amerikanska strojna olja in amerikanske strojne ms "rti, kotenino, žimnata sita itd.
Postrežba toSna in brica!	Ceniki na razpolago!
Hrastove hlode
od 2-60 dalje in
stoječe hraste
kupuje v vsaki množini lesna dražba „IHriJa'- v Ljubljani, Kralja Petra trg 8.
Trgovina sena, slame, drv, kx>ompii?ja, sadja
in vseh drugih deželnih pridelkov
ANDREJ OSET, Maribor,
Aleksandrova cesta št, 57; telefon št, 38.
t
Iščeta se za takoj dva
dobra trezna čuraja
za posestvo Grodskl pri Beogradu.
Zglasrti se je do dne 1. julija pri opravi »Kmetijskega lista".

m
(fs to to to to !» !l> to to to to to to (ft
to ^
to to to to to to to to m to to to to fc
Jadranska banka -
Delniška glavnica: Din 30,000.000*—. Rezerva: Din 15,000.000'—.
Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo,
Split, Sibenik, Zagreb.
Naslov za brzojavke: JADRANSKA. Aflllfran zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
Kupujem
po najvišjih dnevnih cenah »
iipom cvetje, i suhe gobe
in raznovrstna druga zdravilna « zelišča, korenine itd. $
H. Rohrman, *
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 27. ,
82 Cortland Street.
New York City.

Ekonom1!
osrednja gospodarska zadruga
p Ljubljani, Kolodvorsta olica št, 7
ima vedno v salagi:
debelo morsko sol, lepo suho koruzo, kristalni sladkor, milo za pranje, pšenlčne otrobe, pšenično moko št. O, pšenično moko za kuho, pšenično moko za kruh, semenski oves, koruzno moko in zdrob.
STAMPinr
A"NT.CERNO%
XJUBLjJAIWA
S^ORNTTR^
:-TrapU o^gP
po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, - - - ima v zalogi - - -
Metalokemika, d. d„
SlfMJ-mavenma ulica St g.
Zahtevajte pensfte!

Trboveljska premogokopna družba.
Glasom sklepa 49. rednega občnega zbora delničarjev Trboveljske premo gokopne družbe, ki se je vršil na Dunajtt dne 9. maja 1922„ se poviša
delniška glavnica
od K 48,000.000*- ma K 100,000.000'-
z izdajo
SS60.000 komadov nomh delnic po M 200'-- nom.
Posestnikom sedaj v prometu nahajajoči It se delnic se daje pravica opcije, in sicer
x» 3 (trt) stare delnice na 1 (eno) novo,
katera participira na poslovnem dobičku družbe od 1. januarja 1922. dalje, in sicer pod sledečimi pogoji:
3.	Opcijski tečaj novih delnic znaša SHS K 350'— tel qoei po komadu ter se ima takoj ob priliki prijave pravice opcije vplačati v gotovini, sicer se izgubi pravica opcije. Za vplačila v Avstriji je mero-dajna protivrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah.
4.	Pri prijavi se imajo predložiti plašči delnic ter priložiti dvojni
1.	za manj kakor tri stare delnice se ne daje nikake pravice opcije;
2.	pravica opcije se ima prijaviti v času od 11. junija 1922. do vštetega 3. julija 1922. za časa poslovnih ur na sledečih subskripcijskili
Slavenski banki d.d
v Jugoslaviji: pri
in sicer pri njenih poslovnicah, podružnicah in ekspoziturah: v Beogradu, Bjelovaru, Brodu n. S., Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, Z^jTlJblja/IM,
Mariboru, Monoštru (Baranja), Murski Soboti, Osijeku, Rogaški Slatini, Somboru, Sušaku, Šabacu, Šibeniku, Škofji Loki, ,Vršcu in Zagrebu ter pri Merkantilni banki v Kočevju;
na Dunaju: pri Centralni evropski deželni banki (Zentraieuropžische
Landerbank), podružnici na Dunaju; v Parizu: pri Banque des Pays de TEurope Centrale; v Ženevi: pri Lombard, Odier & Cic-, pri Darier & Co., pri Union Financiere de Geneve.
seznam, v katerem so številke delnic vpisane v aritmetičnem redu. For-mularje teh seznamov izdajajo brezplačno vsa subskripcijska mesta.
5. O pologu plaščev delnic kakor tudi o izvršenem vplačilu se izdajajo blagajniška potrdila, katera se bodo v roku, ki se objavi kesneje, zamenjala za odgovarjajoče nove delnice.
Predloženi plašči starih delnih se bodo opremili z žigom, ki bo označil, da je pravica opcije izvršena, ter se bodo takoj vrnili strankam.
Nove delnice bo mogoče prevzeti samo pri onih podpisnih mestih, kjer se bo izvršila prijava pravice opcije.
Na Dunaju, dne 12. junija 1922.
Trboveljska premogokopna družba.
22 22
22 22