88. številka.
Ljubljana, v torek 20. aprila 1897.
XXX. leto.
Ishaja vsak dan *%«»*«*r, izimsi nedelje in praznike ter velja po post i prejeman za avatro-ogersk e uzele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden ■oaec l gld. 40 kr. — Za Ljoblj ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa ae po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osna ni la plačuje se od fitiristopne petit-vrste po ti kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. Upravnistvu naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Obljube in dejanja grofa Gleispacha.
Pravosodni ministar gre i Gleifpvch ima na rado, da dosledno pozabi, kar je bil obljubil glede jezikovno ravnopravnosti pri sod ščib. Odkar sedi na ministerakena fotelja, je žs neitevilnokrat priznal, da ]e jeaikovoa kvalifikacija za sodnega uradnika neizogibno potrebna, ako beče svojo nalogo vestno izvrševati, in neitevilnokrat )o že obljub«!, da bode rri vseh imetiovanjib skrbao a poŠte val jezikovno zmožnost kompetentov, kakorkoli bi ta zmožnest bila potrebna iz slnžbenih ozirov. To stališče je tudi jedino pravo in zavzeti je mora vsak pravo-<sodni minister, ker bi sicer postal nemogoč. Grcf Gleispach pa aastopa to načelo samo v teoriji, a v praksi postopa vse drugače, namreč ravno nasprotno. Jezikovna kvalifikacija je zadnja stvar, katero upošteva pri imenovanjih, in agcdilo se je že mnogo slačajev, da je postavil na mesta, za katera je jezikovna kvalifikacija neobhodno potrebna, slo venšćine popolnoma nezmožne uradnike. Število teh slačajev je zdaj pomnožil za nov, jako drastičen slučaj.
Višji državni pravdnik v okrožji graškega nad-sodiš?a ne more svoje slnžbe dobro in vestno izvrševati, ako ni slovenščine popolnoma zmožen, kajti v to okrožje spadata razen Štajerske tudi Kranjska in Korcška. Na Kranjskem se oradu je skoro izključno slovenski, tudi na Štajerskem si je slovenščina pridobila že mnogo veljave in samo na Koroškem so jeiikovne naredbe samo na papirji ostale, ker jih juetično uradništvo dosledno prezira. Skoro polovica vsega prebivalstva v okrožji graškega nadsodišča je torej slovenske narodnosti in nič ne pretiravamo, če rečemo, da js dobra tretjina vseh aktov, katere je rešiti višjemu drž. pravdništvu, pisana v slovenskem jezika, vsled česar je brezdvomno potrebno, da je višji državni pravdnik slovenščine zmožen.
Vzlic temu je grof Gleispach posadil na mesto viftjega drž. pravdnika slovenščine popolnoma ne zmožnega nradnika, dosedanjega graškega drž. pravdnika g. Ernesta Steinerja, preziraje potrebni obzir na službo, daei je imel na razpolaganje tndi slovenščine povBem zmožnega kompetenta, ljubljanskega drž. pravdnika g. Pajka. Le-ta je marljiv in vesten uradnik, ima slovenski jezik  popolnoma v svoji
oblasti in js — kar je pri sedanjem pravosodnem ministra velike vrednosti — odločno nemškega miš ljenja. Slovenci nimamo kar nič vzroka, ljubiti g. Pajka in bi po njem tndi prav nič ne žalovali, a priznati ran moramo, da bi bil v vsakem ozira dosti bolj sposoben za meeto višjega drž. pravdnika, nego js g Steiner, kateri je našel milost pred očmi grofa Gleispacha.
To imenovanje pa ni samo zanimivo zategadelj, ker je nov dokaz, da hoče pravosedai minister z imenovanjem jezikovno nekvalifikovanih uradnikov utesniti slovensko aradovanje, nago je zanimivo tndi še v drugem oziru. Grof Gleispach postavlja na vsa važnejša mesta take uemške Štajerce, s katerimi je osebno dobro znan izza časa, ko je sam služboval v Gradci. Presenetil nas je že z ime novanji, katerib ni nihče pričakoval. Če bo šlo tako naprej, doživeli bodemo v državnsm zberu prav kmalo razprave, kakor so bile one, ki viteza Madevskema še danes po ušesih zvone.
Dejanja grofa Gleispacha pa niso samo v dijametralnom nasprotji z njegovimi obljubami, nego nasprotujejo tudi načelem sedanjega ministerstva, slovesno proglašenim o raznih prilikah. Grof Gleis pach se za ta načela prav nič ne meni, nego dokazuje vsak dan na novo, da je centralist in nemški liberalec starega kroja, kateri ne pozna časovnih potreb in misli, da sme še vedno prezirati zaHeve slovenskega naroda, kakor jih je etnel prezirali za časa Wa8erja in v dobi nemškoliberalnih minister stev. Kar je doslej ukrenil in storil grof Gleispach, vse izpričuje, da se mož ni ničesar naučil in da ni ničesar pozabil; prav zategadelj pa je očiten anahro nizem, da sedi ta mož v ministerBtva, katero si je postavilo nalogo, narediti konec narodnostnim bojem in ugediti vsem, času primernim in opravičenim za* htevam dos'ej zatiranih narodov. Grof Gleispach se trudi na vso moč, da poostri obstoječa nsrcdnoBtna nasprotstva in podkoplje vero slovanskih narodov v dobre namene sedanjega ministerstva ; zategadelj pa sodimo, da bi se ga moral grcf Badeni čim prej iznebiti, toliko bolj, ker grof Gleispach po vseh svojih političnih načelih in po svoji politični prtttklosti te spada v sedanje ministarstvo.
LISTEK.
Naši umetniki.
in •)
Alojzij Šubić
Prijatelj Vesekdo, ki je lansko jesen v tem listu priporočal »Sestanek slovenskih književnikov in umetnikov", toži v št. V. dotičnih člankov, da „reklame za umetnike ne poznamo". Pridržuje" si primeren odziv tej opravičeni tožbi v posebnem sestavka, odločil sem se, nadaljevati z opozarjanjem rojakov na nove pojave v Slovencih na polja lepih umetnestij.
Mož, katerega ime sem zapisal na vrb sestavka, ni sicer Brg ve kakšen univerzalen ženij, niti nadčloveški naskakovalec dosedanje umetniške „struje" ; a v teka kratke dobe, kar se je naselil zopet v domovini, je izvršil ipak raznovrstna slikarska dela, ki zas'užijo, da se izpregovori o njih nekoliko besedij.
Alojzij  Su bit'-,  najmlajši  iz moj petorice
*) Glej „Slov. Narod«« od 17./3. 1891. in od 1. in 2./8. 1892. Opomba pisca.
bratov Šubićev, se je narodi 1 dne 18. junija 1. 1865. Prvotne nauke si je bil prisvojit, kaker ostali njegovi bratje, v Poljanah nsd Škcfjoloko v jednoraz-redni ljudski šoli, v kateri je takrat učiteljeval še zdaj živeči ondotni župnik, č. g. Jarnej Ramovš. Oče Štefan svojega „Benjamina" sicer ni mislil dati „ na prej študirat", ali na prošnjo svojih starejših sinov J; neza in Jurija, poslal ga je v II. razred normalke v Škcfjoloko, kjer je prebil tri leta. Iz Loke se js dečko moral vrniti domov ter se ondu začeti učiti podobarstva v očetovi delalnici. A ker je isti čas njega brat Jurij cdšel na Grško slikat 8chIiemanovo palačo v Atenah in se mu je ondu v gmotnem oziru precej debro gedilo, pregovoril je očeta, naj da poslednjega svojega sina v latinske šole, za kar ncu je takrat že sloveči umetnik obljubil i denarno pedporo. Tako je prišel Alojzij Šubić na ljubljansko gimnazijo; žal, da je moral zopet ostaviti študije ter se iz III. razreda vrniti nemudoma vnovič na dom — pomagat očetu pri kiparskem delu, kajti ostali sinovi so bili vsi odsotni.
L. 1884.  je umrl oče Štefan  in predzadnji njega sin Valentin, ki je v tem prišel od vojakov,
Grško-turška vojna.
Turčija je Grški napovedala vojno in takoj začela boj. Povod je dala borba mej grškimi in turškimi vojaki okrog jezera N^zera. Borba je nastala, ker so grški regule mi vojaki prihiteli na pomoč prostovoljcem, napadajoč im tarške pozicije. S tem je Grška grešila proti določbam mejnarodnega prava in Turčija je porabila to priliko, da napove vojno, ker se more sklicevati na izzivajoče postopanje Grške in na njo zvaliti vso odgovornost.
Vojna so je i> začela, a zanesljivih podatkov o izidu dosedanjih borb Še ni, kajti popolne resnice ni izvedeti niti iz Aten, niti iz Carigrada. Tega naj čitatelji nikar ne pozebijo.
Iz Uarigrada se poroča, da je ministerski svet predlagal aultana, naj napove Grški vojno, ker postopa grška regularna vojska agresivno proti turški. Sultan je nasvet odobril in napovedal vojno. Mini-sterstvo je to sporočilo grški vladi po svojem zastopniku in po grškem poslaniku v Carigrada, kneza Maurckcrdatu, katerega je zajedno pozvala, naj on in vsi grški konzuli zapuste takoj turško ozemlje. Grškim državljanom je dovolila vlada rok 14 dnij, da odpotujejo iz Turčije. Zajedno je vlada izdala proklamacijo, v kateri naznanja, da je storila kar je bilo mogoče, da ohrani mir, a da je morala vojno napovedati, da brani svoje pravice in integriteto države. Grška je izzvala Tarčijo, ker je okupirala Kreto, in začela napadati turško vojeko na turškem teritoriju, zatorej je ona sama odgovorna za vojno. Končno naznanja vlada, da je zapovednik turške vojske Edhem paša dobil ukaz, da začne koj operacije.
Iz Aten se javlja, da je ministerski predsednik v nedeljo v parlamentu naznanil, da je Turčija napovedala Grški v« j no. Ministerski predsednik je povedal, da so vse krvave pneke na meji provzročili Turki, ker so skušali zasesti nevtralne pozicije in so napadali grško regalamo vojsko, ter razstrelili grško poštno ladjo BMacedonijoV Ob navdašenem pritrjevanji vseh etrank je vzkliknil ministerski pred -sednik: Turčija nam je napovedala vojno, in mi jo vzprtjmemo. TnrŠki poslanik Assim B<y je že zapustil Atene.
je prevzel za očetom podoba rst.vo, pri čemer mu je bil jedno leto pomočnik brat Alojzij. Ali — ker ga rezbarstvo ni tako veselilo, nego li slikarstvo, poslovil se je cd doma t -r šel I. 1885. v Kranj k slikarju Matiji Bradaški, kjer se je učil v tej stroki pet mesecev. Ko sta se brata Janez in Jurij prepričala, da ima „LcjzeB res več veselja do slikanja kakor pa do klesanja lesenih svetnikov, in ker je bsš takrat Janez Šubić dobil prefesuro na umetniško- obrtnem muzeju v Kaiserslauternu, sklenila sta, vzgojiti i najmlajšega svojega brata za slikarja. Dne 23. januvarja 1. 1887. odvedel ga je Jurij, ki se je vračal takrat zopet v Pariz, k bratu Janeza v Kaiser8lautern, kjer ga je le-ta poučeval v slikarski tehniki v svojem atelierju. Ta je Alojzij Šubić napredoval vidno v izvoljeni stroki, o čemer je najboljši dokaz, da je dobil že novembra meseca istega leta na imenovanem muzeja službo asistenta s stalno plačo. Drugo leto (1888) na to, maja meBeca ga je {'(•slalo ravnateljstvo muzeja s petorico boljših pitomčev v Monakovo, na mejnarodno obrtno razstavo, kjtr je s svojimi tovariši urejeval in deko-riral skupio razstavo „Renske Palacije". Tu je imel opravila tri mesece.   O tej  priliki se je ondu
v zvezo a katoliikoljndiko stranko Kler ikalizem ponoeneje vzdiguje gavo, kakor jo je kdaj, in lfla-dočehi se 2 njim pajdašijo. Na Danaja so stopili Mladočehi v večino, katero vodijo klerikalci a Di p »nlijem na čeln. Ponosni zagovorniki Češkega državnega prava, ki so Sli od doma, da govore s samim kraljem, so povesili svoje z »stave pred Dipaalijetn in dr. Laegerjem. Mladočehi naj ne mislijo, da jih bodo klerikalci zastonj podpirali! ČSrno velikonočno darilo prinesli so češki poslanci z Danaja. Narod Komenskega in H asa js nastopil pst oaz i dnjaštva, stopil je v slažbo stranke, ki je vedno zatirala državljansko svobodo, svobodo vede in tiska. — Pomena taka pisava dosti nima, ker realisti nimajo zaupanja pri naroda. Mladjč^he js pa politični po-lcžaj silil stopiti v sedanjo večino. Z liberalci, ki so nasprotniki češke narodnosti, pa tudi svobode, se niso mogli združiti.
Shod kmetske stranke. O Bnkoštih bode v Gradcu shod nemške kmetske stranke. SjšH se bodo njeni voditelji s Čeikega, iz Gorenje in Dolenje Avstrije, s Štajerskega in Koroškega. Tedaj bode Kirschner imel zopat priložnost pokazati svojo politično mcdroat, sedaj ko jo v državnem zbora več ne more, ker so ga volilci pri zadaj ih volitvah prezrli.
Vašatv in jezikovna naredba. Vašatvju aova jezikovna naredba ne ugaja. V časopisu BVyAehrad" jo hudo graja in češkim poslancem jako zameri, da se z naredbami zadovoljijo in ne zahtevajo, da se jezikovno vprašanja reši zakonodajnima potom. Ja zikovno naredbo slednja vladi labko zopet razveljavi. V mnogih točkah se Vašatvju jezikovna naredba ne zdi dovolj jasna.
Turki in Srbi. Turki so bili že malo v zadregi, kako bi preganjali grške prost jvoljce, kadar pridejo čaz mejo. Ridai vojaki ne .s.nojo čez in jo za njimi, ker to bi bil napad na Grško. Sedaj so pa tudi Turki iznašli sredstvo, da bodo lahko Grke napadali, a vendar še o i bod* trebi začenjati vojne. Albanski bašibozuke bodo porabili za boj proti Grkom. Bašbozuki ne spadajo k redni vojski, imajo svoje voditel|e in so večjidel prostovoljci. Tarč j a jim je -1 «U orožje, ddoma skrbi za nj;h prehranitev, deloma si pa tudi sami poiščejo. Ssdaj se bodo Turki in Grki lahko bojevali po celđ tedne ob meji, ne da bi katera vlast drugi napovedala vojno.
Vojaški ogled na Kreti T .'ao srečni Kre čani niso, da bi jim tuje čete bile naredilo mir in red iu jim dale samoupravo, kakor so jo jim obetale. Žito so pa dne 15. t. m. m ii v Kaaeji neko drugo zabavo. Gledali so lahko, kiko so vojaki šestih evropskih velevlast>j pod poveljstvom frar.oo skega polkovnika defilirali pred italjamktm admiralom, ki je imel okrog sebe zbrane admirale dragih držav. Lepo je neki bilo videti r.vzlićne u a i formo in poslušati himna šestih različnih držav, katere so svirale vojaške godba. Nekateri časopisi temu dogodku tako važnoat pripisujejo, da o njem v člankih razpravljajo. Mi seveda nobene važnosti tej vojaški paradi ns pripisujemo.
Sudan   V kratkem Aogleži v zvezi z E^ip čani poskusijo pokoriti Sudan, zlasti prisvojiti si Cntrtum in Omdurman. Angleži si pa mislijo Sudan zase pridržati in ga ne izpuste, ko bi tudi kdaj
morali ostaviti Egipt. Zato pa mislijo v Sudanu popolnoma od Egipta ločeno upravo upeljati. Egiptski podkralj ns bode v Sadanu niti po imenu gospodaril. Celo lastne poštne znamk« so is dali Angleži napraviti za Sndan. Dokler Mahii ni bil izrinil Egipčanov in Angleiav iz Sadana, js poslednji veljal za egiptsko pokrajino. Egiptski podkralj je imel tndi nafilov vladarja Sadana, Kordefaoa in Dar farja, Sudan je važen za afriško trgovino, zato bi ga pa Angleži radi popolnoma zase pridobili. Tudi js v Sadanu mnogo rodovitnih krajev. Angležem se bodo najbolje opirali Francozi, ki tudi najbolje ovirajo Angležem stalno ntrditev v Egipta. Dmgs evropske drŽave Sudan pač malo zanima.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20. aprila.
— (Volilni shod ) Za 11. volilni razred vršil se bo v sredo, dne 21. t. m., ob 7. uri zvečer v mestni dvorani na magistrata novic volilni shod. Opozarjamo, da se za ta shod ne nabijejo posebni lepaki niti ne razpošljejo posebna vabila. Z oziram na to, da je pri volitvah pričakovati boja, je pač želeti, da se volilci II. razreda tega shoda mnogoštevilno udzleže.
— (Osebne vosti) Železniška zdravnika g. dr. E i s 1 in g. T o m i t z sta stopila v pokoj in j« vodstvo južne železnice imenovalo na njiju mesti sekuadarija v dež. bolnici g. dr. H 6 g le rja. Se-kunđarijem v dež. bolnici je imenovan gosp. dr. O. Krajec.
— (Krščanskosooijalno praznovanje velikonočnega ponedeljka ) Včeraj dopoludne se jo vršil na vrtu Hafnerjeve pivovarne na Sv. Petra cesti volilni shod, kateri je bil nekako skrivaj sklical dr. Ivan E Krek, da na njem poroča o svojem delovanju v drž. zboru. Ta shod se je izvršil na jako hrapen način. Zbranih je bilo blizu 500 delavcev. Najprej je govoril dr. I. E. Krek, potem
j se js oglasil neizogibni Tur k, naposled pa je začel govoriti tudi Gostincar. Na shoda navzočni socijalni denaokratje, katerih je bilo nekaj nad 50 mož, so se GostinČarju regali, se mu smejali in mu sploh na vee mogoče načine nagajali, da ga zmotijo in osmešijo. KršSaniks socijaltste je to seveda hudo jezilo. Začeli so se prepirati s socijal-nimi demokrati, ostrim besedam so sledile psovke in naposled so krščanski socijalisti dvignili čaše in stole, palice in polena ter jeli prav nekrščaneko udrihati po socijalnih demokratih. Nastal je ljut boj. Krščanski socijalisti, katere so 8 pestmi in z jezikom prav krepko podpirale tobakarice, so kakor divjaki metali čaše mej svoje nasprotnike in bili po njih 8 stoli, jih metali ob tla in po njih skakali. Naravno je, da so se socijalni đemokratje branili, a bili so v manjšini in morali naposled zapustiti bojišče. D* ni prišla policija, bi bil boj gotovo še dosti hujše postal, zakaj ktš5anski socijalisti so pripravljali Že nože. Iz hrupa in krika se je čulo obupno klicanje: Do3 seid'a CoristenV Dos seid's Haderlumpen! Kakor se nam poroča, so krščanski možje razbili 2 miii, 44 stolov in nad 150 vrčkov. Več oseb je bilo ranjenih. Prouzroči-telji pretepa in največji razgrajači se izreče sodišča.
O prvih bojih na  meji se poroča iz Aten: Grška vojska ss   je ko j začela pomikati proti turškim pozicijam in   je prekoračila turško mejo tir zasedla vse pozicije   0d Nszera do Kntaa. Turki so napadU grške  čete   na gori Aoaljpsis,  pa so bili opetovano odbiti.    Grško brodovjs je bombardiralo Preveso.  Tarška   vojska je zasedla Ano M !uq.>, a ko je hotela za jesti na potu v Elasono ležočo Kato Meluno, so jo   Grki pregnali. Na cesti v R vini se je unela krvr jVa bitka.   Turki so uničili dva grška topa, Grki  pa 8o vzeli Torkom celo baterijo. Grška brigada je   prodrla do ravnine okrog Damasija in zasedla v le^tece V glio, kjer je Turkom vzela jedno baterijo.   Znatna grška krdela so na petu v Mentktje. Mesto   Arta je popolnoma zapuščeno.  V Syrakn se je   ii\irc* o   700  prostovoljcev,   a  tudi  na drugih meaMh so predrle v Epir čete prostovoljcev, katere \f grško prebivalstvo z navdušenjem vzprejelo.
Po tnrških virih se o teh bojih poroča vse drugače. Iz Carigrada se javlja, da je turska vojska šla z veseljem v boj. Odbila je napad grške vojske na Kranijo in po 28 ur trajajoči borbi zasedla vbo višave krog Mjluae, tako da je zdaj glavno taborišče v K.asom popolnoma zavarovano. Jedna brigada je naskokoma zavzela višavi pri Pernarju in Papi L vadi tako da je morala grška vojska bežati. Po istih poročilih so zdaj vse gtške pozicije od Meluae do Tvrnavosa v turških rokob, nekateri turški listi pa ceio poročajo, da ao Tarki zavzeli glavno grško taborišče Lariso, kar  (a ni resnično.
Londonskim listom poročajo njih specijalni izve8titelji naslednje: Grška vojska je na potu v Fibpijadec, aeverozapadno od Arte ; 800 mož je pripravljenih, da se izkrcajo v Prevesi, kjer so grške ladje ra/strelife vse utrdbe. Boja krog Malune ee je udeležilo krog 20.000 mož. Tnrki so zavzeli skoro ves prehed in dve grški utrdbi zavzeli v naskoku, a bcj za to pozicijo še ni odločen, ker so vse visočave še v grških rokah.
To so zadnje vesti o tej vojni, katera utegne postati velikanskega pomena, ako provzroči kor ti kt me; evropskimi velesilami, katera pa sicer, ako ne pride do koi ti kta, ne bo imela posebnih posledic.
V Izubijani, 20. aprila.
Novi parlament. Po Kolnarjevem , Pari amen tarisehes Jahrbuco" so v novem državnem zboru 203 novi poslanci. Nemcev je bilo v prejšnjem državnem zboru 177, v novem jih je 205, število Cehov je naraslo od 7(3 na 85, Poljakov s 58 na 71, Italijanov s 1G na 10, Slovencev s 14 na 10, Hrvatov s 7 na 9, Rusiuov s 8 na 10, Romunov s 4 na G in Srbov z 1 na 2. Obrtnikov je bilo v prejš njem dtžavnem zberu 30, v novem jih je GO, posestnikov je bilo v prejšnjem državnem zboru 146, v novem jih je 165. Števi'o učiteljev in pref^sorjev se je pomanjšalo s 40 na 37. Odvetnikov in bolež nikov šteje uova zbornica 62, prejšnja jih je 50, število zdravnikov se je v novi zbornici pomnožilo z 12 na 13, tehnikov z 8 na 12, uradnikov z 20 na 31 pisateljev in časnikarjev z 0 na 14 Pomno-ženja seveda pržhaja;o od tod, da ima novi državni zbor 72 pcahncev ve*, nego j h jo imel prejšnji.
Realistična uova večina.  .' .-i4, glasilo čeških realistov, hudo graja Mladočehe, da so stopili
v „I;arskih Atenah"   seznanil z različnimi slikarji, | ki so bili več norna  zianci Janeza Šubći, kakor i z drug'mi akademiki. Po vsem naravno je torej, da : ". mu je vzbudila želja, vstopiti v ondotno akademijo,   ki je poleg duseldorfske   najboljša  v vsej Nemčiji.   Razodevši  to  svojo  željo  bratu Janezu, kaf*>rFga je to jnko vzrado^tilo,  debil je takoj do soljeuje in dopast od ravnatelja dra. Spatza ter je v jesr.ni tukočfga  leta  šel v Monakovo  na „kra ljevsko akademijo umetnostij."    Vstopil  je v tako ixenovano „Naturklasse8, kjer se je pod vedstvom pre f. Uvsis-a, porojenpga Grka,  učil  risanja z ogljem raznovrstnih študij, portretov in aktov po naravnih živih modelih,  o čemer je dobil jako dobra sp-i'evaln. Po preteku dveh let je prestopil v tako z/ano „Malklasse",  kjer  se pitoneci uče slikanja z bojami in to po raznovrstnih načinih.   Tu, na mo-nakovski akademiji se je godilo ukaželjnemu rojaku našemi dobro,  zlasti prvo leto,  ko ga je podpiral brat Janez.  Ali drugo leto, ko je nemila smrt pokosila toli npglo njegovega podpiratelja, velenadar-jenega Janeza Sobici, estal je osiroteli mladenič v tujem mestu brez  vsakeršne  pomoči    Jurij Šubie, ki je takrat tudi že   bolehal,  mu ni mogel dajati mnogo podpore in ko je petnajst mesecev za Ja-
nezom i on l<»gel v tujo nemško zemljo, bil je njiju | najmlajši brat Alojzij popolnoma zapuščen! No, s časom sa mu je začelo obračati na bolje. Kranjski deželni zbor mu je naklonil podporo, sprva 150 gld., potem poslednje (tretjf) leto pa 200 gld., kar sicer ni bilo mnogo za živijanje v velikem mestu, ali vender nekaj.
Dovršivši svoje študije po polčetrtem lotu, t. j. po sedmih semestrih, ostavil je kr. akademijo umetnostij ter se iz Mooakovega preselil na Duiaj, kjer se je dne 2 oktob*n T. 1801. vpisal kot redni učenec v umetniško obrtao šolo c. kr. avstrijskega muzeja, da se izvežba in napravi izpit zi učitelja na H rokove i šoli. V ta namen mu je podelil deželni odbor kranjski, po posredovanju g. c. kr. svetnika Iv. Murnika štipend j 60 gld, na mesec. Po nasvetu ravnatelja, c. kr. dvornega svutnika ŠLorka je vstopil najprej v atelier prof. Kargorja, kjer je slikal portretne študije. A ker se je prepričal, da je tukaj pouk mnego slabši, nego v M makovem in je vrhu tega videl, da uživajo ženske učenke protekcijo, dočim so se moški pitomci prezirali, prestopil je začetkom dragega tečaja v oddelek za or-namentiko, kjer je poučeval prof. Krachovina. Ondu je ostal tri tečaje.  Zajedno pa je zahajal k preda -
vanjem ob anatomiji, k pouku v nmetniški zgodo vini in v geometriškem risanja ter o perspektivi in ob prirejevanja senc, iz katerih predmetov je napravil povoljne izpite. — L 1893. js vstopil v oddelek Baj>erja za lesno obrt ter ondu ostal do konca julija meseca 1. 1895. S tem je dovršil šolo c. kr. avstrijskega muzeja.
Prišedši po dolgotrajnih študijah nazaj v đomo-movino, Alojzij Šubć ni mogel dobiti nikjer službe v svoji stroki, ker baje ni bilo mesta zanj. Napo sled pa je začinilo i njemu Bolnce pred pragi Z dnem 19. septembra 1. 1896. je bil imenovan su-plentom na tnkajšnji c. kr. veliki realki ter je zajedno dobil siažbo ačitelja za risanje na novo ustanovljeni slovenski višji dekl ški šoli v Ljubljani. In glej! Ko je naaino ministerstvo iz uČilnib izkazov realkinih zaznalo o strokovnih študijah in kvalifikacijah Al. Šubicevih, pozvalo ga je, da napravi končni izpit za Btrokovne šole ter mu podelilo v to svrbo potrebno podporo; z dnem 1. febravarjem t I. šel je torej naš ,kandidat" vnovič na Dunaj na umetniško obrtao šolo, odkoder se vrne menda učitelj na strokovno šolo v Ljubljani. In s tem, upamo, bode dovršen križsv pot slovenskega umetnika, ki išče službe v svoji domovini 1 — —    (Konec prih.J
Ko je bila policija raz gnala raigrajaS«, naatala je draga idr*. Občinski evetaik Tark se je asilil v dražbo nekih obrtnikov ter s svojim nespametnim govorjenjem in zabavljanjem obndil tako ogorčenje, da ran je naposled jeden navzočnikov izrazil svoja čutila na način, da se ta izraz se danea pozna na lici Jožefa Torka: dal ma js namreč nekaj — krepkih zaušnic.
— (Volilni shod) je sklical posl. dr. Fer ■ j a n č i č v Kranj in sicer za jntri, v sredo
— (Imenovanja) Radaiški komisar g Jakob Vilic je imenovan višjim rndniškim komisarjem. G. Peter Cen čar, asistent pri namestniškem računskem cddelka v Trstn, je imenovan cficijalom.
— (Dolenjsko pevsko društvo) priredi pod vodstvom pevovodje g. Ignacija Hladnika dne 24. malega travna t. 1. v dvorani .Narodnega domau pomladanski koncert Začetek točno ob osmi ari zvečer. Vzpored: 1. •) Katkič: „S bogom more", fantazija. Brač solo g. J«kob Rems. b) Z-jc-Alfons : „Večer ua Savi". Udarjata drnŠtveni damski in so kdo v tajaburaski zbor 2. Volarič: „Domovini*. Moški zbor, tenor in bariton samospeva s h.irem-ljevanjotn klavirja Tenor solo g. Mlejnik R#jko, bar.'o i eolo g. Grajland Fran. 3 Igo. Mu. : , Hrepene nje po pomladi", dvoopev za sopran iu alt; pojati trospici Ida Vidičeva in Mat'lda M »cbo rova. 4. Volarič: „Grajska hči". M*šan zbor s tenor, sopran- la alt samospevi. Sopran solo gospa Jakobina /a tekova, att-solo gospica Z fij* Vavpoti-čeva, tenor- solo g. Rajko Miejnik. 5 F. S. Vilbar: »Kedar mi zvezda . . B-.r.ion solo, proizvaja g. Fran Grajland. G. Anton Rabinstein: „Ptičke", dvospev za anprgn in alt; poje damski pevski zbor. 7. Richard AVjgoer: „Srčto pozdravljamo dvorano krasno*, raeftan zbor iz opere „Tannbii iser". Na klavirju r p remi; a ta ^g Metod D>le«c in J »aa Vav-potič. Tamburanjo vodi g. Vladimir Kivnihar. Drugo, tretjo in peto totko spreaalja na klavirju gospod povovodja, šesto gospod VI. Ravnihar. Po koncerta ples.
— (Državno sodišče o deželnozborski vo iitvi v Celji) Pri deželnozborski volitvi v C#lji dne 23. septembra 180G. si je nemška stranka na nezakonit n a in pridobila znatno število glasov. Slovenski volilci so se po drn. Dsčku pritožili na upravno sodišče, katero je pritožbi ugoddo in spisalo, da ee je pri volitvi kršil zakon. „Sulateier. Post" objavila je v zadnji številki razsodbo drž. Sodišča v tej zadevi. Iz te razsodbe je rasvidno, da BO si Nemci prisleparili 78 glasov. Kršil s« je pa zakon s I n; da se je dovolilo ženskam glasovati po pooblasti Idi, bodisi da eo bili pooblaščeni možje dotičnih volilk aH drugi moški, da je s tem, da so dediči kot juristične osebe glasovali, dasi jim ošabno ne pristoja voblna pravica in končno s tem, da je celjski župan Stiger glasoval save s pooblastilom za Julija in Josipa lUkuecba. liida volitve ta razsodba ne tangira; poeebno in splcšao zanimivo pa je, da je drž. sodišče ž njo prienalo tudi ženskam osebno volilno pravico. Dež. zbor in dež. odbor štajerski sta doslej zastopala stališč«, da ionske sploh nimajo — izvzemši kurijo velepoeeatva — volilne pravice, sedaj pa je drž. sodišče odločilo, da jo imajo, da pa ne emejo voliti po pooblastilih, aego morajo voliti oaebno. Štajerska jo jedina de žela ne samo v Avstriji nego sploh v E /ropi, kjer jmajo žensko tako volilno pravico.
— (Umrl) je g. France Stepančič, veleposestnik v Teaanici na Goriškem. N. v m. p.!
— (Borba za jednakopravnost pri tržaški pošti ) Niaeim čitateljem je saaoa afera, katera jo nastala, ker tržaška pošta ni hotela slovenaki posojilnici nekega pisna oddati, ako ne podpiše nemško hSke odaajniee, doč-m js posojilnica zahtevala slovenske oddajnioe. Pcšui je groeila, da pošlje pismo nazaj, odkoder je prišlo in poštni ravnatelj Pokornv je izlil vso svojo jezo na deputacijo, katera ga je prišla prosit, naj se potegne za jezikovno ravnopravnost. Povepel se je do trditve, da zahtevajo slovonokih tiskovin samo nekateri agitatorji, sicer pa da se slovensko prebivalstvo zanje ne meni. Posojilnica se je radi tega naravnost pri« zožila pri trg nilskem ministarstvu in dosegla popoln uspeh. iUaisterstvo je ukazalo, da je za pis-mens in vozne pošiljatve kakor tudi za brzojavke, prihajajoče v Trst 8 »lovenskim naslovom, porabljati nemško-slovenske oddajnios. Ta ukaz ss je *akoj jel izvrševati in dolžnost slovenskih strank l*1) paziti, da se ss pozabi.
^ — (Podp. društvo za slov. visokošoloe na •Dunaju) prejelo je zadnji Čas iz domovine in od drugod raznih večjih in maujih daril, katere bode *ekom t. m. priobčilo. Večja darila so poslali: ■slavni deželni zbor kranjski 200 gld., g. France
Dolenc, trgovec v Mariboru, je poslal 108 gld. 50 kr., k tej svoti darovala je slavna posojilnica ! v Mariboru 30 gld., drago so darovali vrh Slovenci v Mariboru; is Laškega trga je posl. g. odvetnik dr. Jos Kolšek 14 gld. 50 kr. katere je nabral mej rodoljnbi v Laškem trgn. Dalje so darovali: G. I Perdan, predsednik trg. in obrt. zbornice v Ljubljani, 20 gld.; g Alojzij Kremžar, mag svetnik itd. na Danaja, lO gld ; slavna posojilnica na Vrh niki 20 gld.; si. posojilnici v L m teu in Vitanju po 10 gld.; vč. g. J-*n Karbn, žapnik v Smled niku, 10 gld ; pod motto: nM^rs- je društvo prejelo darilo 10 gld. Iskrena hvala veem blagim darovalcem, osobito ša gg Fr. D 1-t.au in dru. J. Kolšku za trud pr. nabiranju. Daljnje darove hvaležno sprejema: Vč. g. Fran . Jančar, mjnsignor, papoški č komormk. župnik nemškega vit. reda, Dauaj, I., Singerstr 7.
— (Popravek.) V sobotnem članku „SIa vansko Sokol/it vo", naj s-? glasi kosec predzadnjega odstavka mesto: „skupine in raznoterost: in zabavnosti, ravno tako igr«borilne vaje, odenta borba brez vsake prevare, vzgajajo prave sokolske zna čaje" tako le: „skupine in raznoterosti se odlikujejo po svoji raznovrstnosti in zabavnosti, ravno tako igre; borilna vaje, odkrita borba brez vsake prevare, vzgajajo prave sokolske značaje.'
* Prva ženska član okrajnega šolskega sveta.) L ovbki učiteljski zbor jy volil kot zastopnico učiteljetva gospo V:cc;»ncijo Longchamps, učitoljico voditeljico dekliške šola, v okrajni šolski svfrt. To i« pr»i slučnj ta vrste v A/atriji.
* (Redkega ptiča) je Ujela policija v Brnu, Kap«(j- fratra K^nzHacija Rusna. Zisnr'ila je moža, prav ko j* hct-:i izvršiti večjo tatvino. Preiskava je dognala, da i«a frater že precej ratvin na vesti. Ukrad-ne ruti je aajveč podaril svoji ljubici, katera se je usmrtila, izvedši za pro^enuencijo fratrovih daril. Ker so sodni zdravaiki izrekli, da je frater zdrave pum^ti. pride mož pred porotnike
* (Trgovina z ljudmi) Mej rumuoskim na rodom ;.rad*ke in lunjadike županije vlada velika ogorče»o>t. V pt sled njem t umi &o s j namreč potikal« po tistih krajih elegantne Židinje in vabile ■sjlepša lu^unska dekleta v neko torornico, kjer s« pripravljajo obveze za r&ujene vojaka na Krati. D»j*>lp pc jim po 30 gld. predujma in jim cbi-taie vao oskrbo ter 10 g?d. plače ua tfden. MdOgo de kiet s< j« dalo u et», v te lepe obljub \ a kmalu se jo r.vedrlo, da so jih Židinje odpeljale v javne hiše bukar>-škt> in rcfiiake.
* (Senzacijonelen roparski umor) se je zgoJil v nucf cd petka i>a aoboto v Bruslju. Neznani tolovaji so ne urihotapiii v h;šo neke znane, v demicoflrf* sr^ad.sjoče „dame", jo umorili in od nesli 140.000 frankov v gtovini int zlatnine tfr drog b r)r*»ocenfflt'j v vrednosti nad G0000 frrnkov.
* (Uboj radi užigalice ) V Toplem, v vasi braSoT.iko-aerrrjftflke žnptmja sta se oprla kmeta Jurij Sera in D:vid Golreki r<*di jedne užR-ilice. Prepir )9 naraa.-l ▼ pretep, ki ss je izvršil « tem da je S*m zabodel e nožem Goleskega, ki je takoj izdahnil.
Književnosti
— „Kmetovaleo" ima v št. 7. naslednjo vsebino : Varotvo sadnega drevja; Krvava uš; Kako obr/»r»imo a bka vina lanake tigstre; Kako sa iz posluj« brezobrestno posojilo za obnovitav vinogradov (lvi>»ec); Mija čebelarjenje; Varstvo eadnega drevja; i I »«-• r»či; VpraAunja in odgovor; Gospo damke »»ovice; U*adne vesti c. kr. kmetijsko družbe kranjski; Listnica uredništva j Tržno cene; Ius-ii-ar.i.
— BVienao*, br. IG. ima tole vsebino: Sd vije Srr. Kr?»njčev.č: R^surractio. — Vj. Novak: Na smrtnoj uri. — Is. Tegner (Vj. Nn^ak): Rastanak I^gborgn sa Fritbjofom. — A P. Oh-ho? (M. si, MarekovJĆ): Galeb. — Vj. KUić: „l»o i Marica". — Hrvatske narodne pjesmo. — Zmije otrovnice. — Listak.
_ I
Slovenci in Slovenke I ne zabito družbe sv. Cirila in Metoda!
Dunaj 20. aprila. Slavnostna instalacija župana dr. Luegerja se je vršila na običajni način. Ogovor namestnika Kielmansegga je bil brezbarven. Lueger je v svojem govoru zlasti povdarjal nemštvo, pa pristavil, da ga ni smeti izkoriščati za posamezne stranke. Ob 11. uri je bil Lueger pri cesarju v avdijeuciji. Velika množica mu je prirejala ovacije.
Dunaj 20. aprila. Iz ministerstva vna-njih del se čuje mnenje, da velesile mej Turčijo in Grško ne morejo posredovati. Cesar se vzlic grško turški vojni odpelje v nedeljo opoludne v Petrograd.
Budimpešta 20. aprila. Tukajšnji po litični krogi so popolnoma prepričani, da pogajanja glede kvote ne bodo imela uspeha in
da bo morala krona poseči vmes. Finančni minister Lukacs je izjavil, da takoj odstopi, če bi hotela vlada privoliti kaj več nego 34"V,.
Solun 20. aprila. Turške ladje so razstrelile grški parnik „Atene", kateri je hotel izkrcati 600 prostovoljcev in vjele parnik „Afalonija". V mestu vlada nepopisna panika, ker se je bati, da pride v pristan grško vojno brodovje in da mesto bombardira.
Atene 20. aprila. Po krvavih ljutih bojih je grška vojska zasedla prehod Heveni, turška pa M e 1 u n o in Gručo vali Jedoa grška četa je zavzela M e n e k s e. Na turški kakor na grški strani je bilo mnogo vojakov ubitih in ranjenih.
Atene 20. aprila. Prostovoljci so na raznih mestih prekoračili turško mejo. Grško prebivalstvo v Epiru je pripravljeno za revolucijo.
Carigrad 20. aprila. Dve turški diviziji sta prekoračili grško mejo. Edhem paša koncentrira okrog Tvrnavosa 60.000 mož, da prodore proti Laiissi.
Carigrad 20. aprila. V boju pri Tyrn*> vosu je bil ubit zapovednik druge divizije Abdud-Iiet paša. Gentral Abdulah je imenovan šefom generalnega štaba.
Pariz 20. aprila. V tukajšnjih političnih Krogih se splošno sodi, da se grško turška vojna ne da lokalizovati.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljub
ljani. (Konec ) X V. Zbornični svetnik Fr. Hren poroča v oOs-rkovem imenu, da je c. kr. sodišče v Ljubljani z dOfiisDm z dne IG februvarja 1897, šf. 1233 naznanilo zb.irnlci, da koncem marca 181*7 poteče tri'etca poslovna doba trgovskim msednikom Jos. Luckm^nnu, Fr. Kh Sjuvann in Avg Šfcabernt-ta. Poleg t^h je trgovski priaadmk Jos. Kurdin 1895 u.»rl V namešjenj« teh za trgovinsko sodišie določenih 4 priuedoikov pros* c. kr. sodUče zbornico, da ji v HmiHla uka/.a ministrstev za pravo lodje in trgovino z dne 3 d e mbra 18G1, št, 8!> drž. zak. predlaga G trgovcev ali j ivnih dmSaboikov kaka trgovinske dražbe, ki stanujejo v L.ubljani, so v trgovinnkem registru vpiaani in ki izjavijo, d.i sprejmejo to častio mtstJ. V ostalam moraj j predlagane! imeti vsa svojstva, ki jih usposoolj.'jf> biti voljenim v (rg)vsio in obrtniško zborun.o D >ss-daaji priseduiki se smejo zopet izvoliti, Ča imajo navedece lastnosti. S 1 januvarijem 1898 stopi novi pravilnik sodne oblasti in uovi uivilno-pravdai red . U ;i z dne 1. avgunta 1895. št. 111 in 113 drž. rak.) v veljavo. Po § 7 pravilnika «odae ob-labti bo opravljal pri deželnih sodišči!), ki izvršujejo sodstvo v trgovskh zadevah, v pravnih st/areh sodstva za sporne zadave m^sto jednega senatnega ud*, sir jkovn^aški laiški sodnik iz trgovskega ht tnu kt se h j ioiel vaeb javnih in mttaenih obravnav ud.dežavati z cdločiluim glasim ia v slučajih § 91 in Dasl. opravilnik« s)dne oblaiti nastopiti kot eod-i>ik. T^iko se bo d-lokrog laiskega Hod.uk* iz tr> govskega stanu v primeri s sedanjim cb-lokrogom kvalitativni in kvant tativno izdatno r*zš'ril. Po § 'iOsodtsouredbeuega zikonazdna 27. novembra 1896, št. 217 drž. zak. so natančnejši predpisi o načelih, po katerih se je ravnati pri predlaganju strokov-njeških laišk h sodnikov iz trgovskega stanu, o razmerju, v katerem se je pri predlogih takega laiskega sodiika ozirat« na ozebe v dot onih trgovinah, pridržani pozuejšnim ukazom. Vendpr pa priporoča c. kr. deželno kot trgovsko sed šče, da bi trgoveea in obrtn;ška zbirnica že s-idaj preudarjala te daleč segajoča d iločba omenjenih zakonov in sa nanje ozirala pri svojem predlogu. Odjek predlaga: Zbornica naj v predlog za nameščanje pr.s. d »ikov pri t gov.ikem sodišču ««prejme nastopu« gg. : Jos. Luckmanoa, Fr. Ks. Sunana, A rg. Skaberneta Jos. Perdana, Afr^d* Lidsnika, 1/. Baumgartnerja.1 — PredicK se sprejmt.
— Državne železnice   Dodatek IV. regle , mentarnim določbam in tarifam  za odpravo oseb prtljaga,  ekspresnih  pošiliatev in psov v lokalnem obratu c. kr. avstr. drž. železnic, veljavnim od dne
I. avgusta 189G. Ta dodatek postane veljaven dne 1 maia 1897. Dodatek obsega premombe in popolnitve glavnega tarifa. V kolikor 8^ ž njim poviša voznina, zadebi veljavo šale dne 10. maju 1897. Iztisi tega tar.foega didatka se dobivajo pri c kr. driavnoželezniških ravnateljstvih ia potem stacijah izvod po 5 kr. — Po razglasilu, katero ie obelo danila BWien£r Zntung" se razpisuje c«r£«dba spodnjih in zgorej h delov železniške pnge Ha lynkowcs-Ivvanie puste in stranske proge iz Teresma v Skale. Ponudbe sa vzprpjemajo pri c. kr železniškem ministarstvu na Dunaju najdlje do 12. maja 1897 ob 12. ari opoludne. Pogoji in drugi podatki so na upogled razgrnjeni pri c. kr. železniškem miniiterstvu oddelek 18 in pri železniškem uf. >.b.i^u vodstvu
II. v Tarnopclu.
Nefiste primesi, katere pridevajo Santa ln i esenci, j
•da bi jo rtbZ^e^aval1 cenejs>, povirocajo bolezni na ledicah. Ime Kld>- gavantaj« a« vsabo tkatijim, da ie pristna. To
zdravilo osvobodi vsakogar v AH urah popolnoma izvestnih intefccij. VI. (-243 — I)
Mctcorologično poročilo.
Vi', na nad morjem 30ti*2 m.
1 April	Čas npa-ruvanja	Stanje barometra v min.	i k ;i"d-raian v C	Vetrovi	Nebo	VJuknna v mm. v KA\ arah
17	T«. zvečer 7. zjntruj -j. pOpol \	tu.; 7r> 7 .'iS'3 4-7 789 fl 13-a		si s v/, h si. jv7.h. si. vzjv/.h.	skoro jas. megla pol obl	C-4
• 1H	y. zvečer T /j ti t raj 'j. popnl.	731 r. 734 4 M H	107 6 8 13 2	sr. zahod sr. jvzh. sr jvzb.	.ikoro obl. j:t: II..     i o'i) jasno	
■ ■	*.♦. zvečer 7. zjutraj 2. po pol.	731 i» 73 0 728*0	9« 55 10*0	sr. jzah. si. jvzb. si. jvzh.	jasno pol obl. dei	00
Srednja  temperahira  lobote,  nedelje   in ponedeljka 77a. !e7" in '.»;"> , ra 2 3", 0.V in 0 9" pod nor ualoo*.
ID^LiiajGka borza
dne 20 aprila 1897.
Skupni državni dolg v notah ....
Bkapni državni dolg v srebru ....
Avstrijska slata renta .......
atstrijaka kronska renta !•/, Og M-.tk.i ilata renta 4°;t......
Ogorek a kronska renta 4" , Aratro-ogorske bančne delnice
Kreditne delnice........
London vista..........
NomSki dr*, bankovci ta 100 mark
10 mark.......,       . .
20 frankov..........
italijanski bankovci......,
(I k r, cekini ........
Dne* 17. aprila 1897
4'/, državne srečke ia 1. l&vl po 250 gld Državne srečke ia 1. 1864 po 100 gld.. Donava rog. srečke 5°/# po 100 gla.   . . Zemlj. obe. avstr. **','i°'i alati iaai listi
Kreditne srečke po 100 gld.....
Ljnbljanske srečke........,
Rndolfove srečke po 10 gld.....
akcije anglc-avstr. banke po 200 gld. . Tramwav-dniAt. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati mholj........
100 gld
10O m
122 ,
100 ,
121 ,
99 .
»41 ,
9M ,
11» ,
M ,
II .
50 75 f>0 85 70 15
75 60 70 74 53 9r. 65
154	gld.	—
189	0	—
127		—
99	•	80
201	■	50
22	B	25
25	v	—
150	a	50
428		50
1	■	«7
Zahvala.
ftloboko ganjeni po izrazih iskrenega sožalja, ki bo nam žo ob bolezni in povodom smrti naše preljubljene, nepozabne matere, oziroma tafiče in stare matere, gospe
Frančiške Ureutz
dohajali, izrekamo s tem vsem prijateljem in znancem najpriarćnejSo znhvalo, posebno Se za lepe vence in za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku.
(563) Globoko žalujoča rodbina.
V Ljubljani, dna 20. aprila 18i>7.
Zahvala.
VHom prijateljem in znancem, ki so nam ob bolezni in pri smrti naSe iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, stare matere in tafiće, gospe
svoje sočntje ukazali na tako srčen način, potem '■■•■m. ki so nepozabno rajnco spremili k poslednjemu počitku in darovalcem mnogih lepih vencev, izrekamo s tem najsrčnejšo zah\a.o.
(553)
Žalujoči ostali.
Tngopolni naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem iii znancem pre/alostno vest, da je Vse-gamojročnemii dopadlo na>e^a preljubega soproga, oziroma oč>,ta, gospoda (554)
Josipa Korbaiia,
naduć telja, predsednika kraj. Sol. sveta i. t. d.
danes ob 3. uri pnpnlmlue previilencjj-a s svetimi zakramenti /a u mirajo.'e v 4^ letu nje gol s starosti v boljše življenj - poklicni:.
Pogreb ilage-a. uepo/ahlji vi-ca rajneega bodo v snelo   dne 'JI. t. m i»Q ii uri dupeludne.
.Št. Vid pri Z:itičini, dne 19. aprila 1897.
Ivanka Korban, los p. Ivanka,
soproga.
<t roka.
Najnovejše v izredno elegantnih
sprehajalnih palicah
je ravnokar doSIo in je v veliki izberi na skladišču pri
□E^r. Stampfel-M
v Ljubljani Tonhalle.
'535-3:
Bolne za lišaji
suhimi, mokrimi, tudi lnpečiroi se, ob jeduem s to boleznijo združeno mučno srbenje. k<»*e ozdravlja pod jamstvom .,l>ra. H«* brv Kiurt 11 m | rm • •, Rabi se vnanje in je neškodljivo. — Velja K gld. avitr. velj. Le se poprej poSlJe znesek (tudi v postnih znamkah), posljo po poŠti carine in poStnine prosto: HtL. n ii«-n-Drogerle, Diinzitf (Nemčija). (129-4)
Za varstvo obiia-■tva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti imam odslej to oblastvene reglstrovano varstveno znamko.
Jedino pristen
BALZAM
(Tinctura balsimica) iz iii!_-rlia   varuha  lekarue in tovarne farniuie v ličnih izdelkov
A. Thierr7 v Pregradi
pri Rogatcu-Slatlni. Po tdravstveneni «>bla»t> u pre-
skušeno in ocenjeno. NaJHtarejše, UHJreflupj*© in najcenejše ljudsko domare zdravilo, tolažeče prHaein pljučne boli, krč v želodcu itd. za notranjo in \ ii i njo vporabo. V znak pristnosti je vsaka stekleničiea zaprta s srebrnim toholcem, v kuterem je vtisnjena moja firma: . ,Aili>il 1 Ii i irrj. lekarna pri h iiic**ij m \ a-ruliu*". Vsak balzam, ki nima :«ri Htojpče »«»|«*iio iui.iui.' \arstvenp znamke, naj ■'• zavrne k< t tim manj vrrdno čim cemj.še ponarejanje. 1'aml ii»j se
t<ir«'|    »filmi  li M   «i leno    mrsi >ciin Vliainko
»Kora| Mo|i'io! 1'onarejalci in posnemovalci mojega jediro jirtstnega balzama, kakur tmli prodajalci brezvrednostoih poBarejenib, občinstvo llepecib dražih bal/.aniMk'h znunik, se bodo na podlagi zakona za varstvo znamk strogo Kodno prekinjali in kaznovali.   Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, dm|
imriirii nurio-iiikl In »• «1 re h u j <• : V i<el;n varuha leUnrna (ScIiuIm-hu-I - t;niiln'Ki'| A. ililvrrj {i* v 1'i-ej^nnl i |ol It ■«t; :\t e u • S t r. -tltil. (Jena franko za vs«ko pofitno postajo nn Avatro-i i;;.-r Ai-in je za 12 malih ali o dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K 60 vin Manj nego 12 malih ali £ dvojnih steklenic se ne poSilja. RazpoSilja su samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska.      (57 — Hi)
fjn*r~ i'ii t J nn J Hc vedno m«, im« in* un gornjo »i lenu   varslteno   lusiultn,    imirm mora
Imeli   v Zlltrtk   prJNtll4»Sif   VmhUh   hO-I. 1 . nliu.
Adolf Tli!erry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatcu-Slatini.
Ces. "kr. avstrijske      državne železnice,
Izvod iz voznega reda
■volja-tjmog-* od 1. olctoTora.
ITaatopno omei:J«nl   prihajalni Ia  o«lhnj»lnl  r»«l  oanutnl . ■ r«»«lii|»'» "r< iinIii'iii (iiMa. (15-8^
Odhod ir T.|nbljAne (jnž. kol.'. Proga cez Trbiž.
Ob 13. uri 6 min. po no41 oaobni Tlak t Trt.U, Haijklt, OsIovm, fTansouifnatr, Ljubno; . «■ H<ilBthkl » Aniadi, Iaehl, flmumlin, HolnonraT! A«a Klrln-Rpillinif v St«yr, Ijino, o* Dunaj rit AmrtMInn — Ob 7 m, 10 min ljutnj mobnl rlak ▼ Trbia, ntal.al, lUJJak, Olovno, Kr*:,»£LJ fMtn, I.jur.i).., Dunaj; 6a* M«lKthal t Holnotfraii, te* Amntatlao na Dunaj — Ob II. url f>0 rain. dopolnilne oaobni rlak ▼ Trhli, Pouiali 1, Beljak, rjj! lovoo, I.jnhi!,., 8elathal, DnnaJ — Oh 4. ori popolada« oiobni vlak » TrbU' H-ljAk, .'• '1..vci-. Ljubno; 6na Salalhal ▼ Snlno^raH, l*>n.1 -iemtnln, y„\\ t Joaa.-u, liiurnmt, BreKeno, Oir*h, Oon«»o, ffrla; ćea Kloin-Kaitllnv ▼ Stay, Unu, Muilri.>vi..«, 1'laenJ, Marijina »are, llah, FranooTO vaje, Karlova var« Prafo, lilpabu, DonaJ rla Amitsttsn.
Progo v Novo tnoato ln v Kodevje.
0b S. ari IS min. ajatraj metani vlak. — (II. 13. url A6 mirt. p* polndna m«tanl vlak. — Ob 6. uri R0 min. ave^ar metani vla>k.
Prlbod v Ljubi Jano (ju*, kol.). Proga Iz Trhli*.
0b 5 irl 68 mla. »JnlraJ otohni vlak m Dunaja via Ar ,i.u.> Ii(po»f)H», Prao;e, Krn.no«»ih varuv, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo^' Planja, Ilndejavio, SolmiKra.ia, l.lnr*, Ktavra, Omandena, ttolila, Anaaaa* Iijabna, Oolnvea, Beltaka, Kraaaenii'eat«. — Ob It. uri 35 min. Hopotniiru oeuhnl vink a Dunaja via Araatatten, Karlovih varov, Ileha, Marijinih varov II-'... Htuiejavio, Solnotrrada, t.lnea, Stajra, Pariva, Oeneve, Ouriha, Hrt rtnei, Inornntt.a, Kalla na joaeru, Ijnnd-Oaatelna, Ijjabna, Oelovoa, I.lnat Pontabla — Ob 4. ari *»*> min. popolndna oaobni vlak ■ Dunaja, Ljubo«' Seiathala, Ualjaka, Otlovea, Vraoaenafett«, Pontabla. — Ob S. ari 4 min ■vootr otobnl vlak ■ Dunaja via Amatetlen, (a LJubna, Beljaka, Oelovot. PonUbla.
Proga ls Novega mesta In ls Kofievja.
0b 8. ari 10 mla. ajatraj metani vlak. — Ob S. ari Si min. poladu« r.irtani vla>i. — Ob 8. uri SS min. aveiar metani »lak
>«llio<l la Iajnbl|arae (dra. kol.) v Kamnik.
Ob T. uri 1B min. ajatraj, ob 9. ail 5 miti. popoladn«, ob f. tv BO mla. rvooer, ob 10. ttrl 16 min. aveear. (Poaladnji vlak la v oktobru ob m- Inljaii ln praanlkLh.)
Pritaod * I.|abl|auo (drž. kol.) ia Kamnika.
0b t. ari Bf min. ajutraj, ob 11. ari 16 min. dopotudn«, ob 6. tir; 10 min. tv*6tr, ob » uri 66 min. tve.tr (Poaladnji vlak la v oktobra ob nadaljah in pravnikih i
Kot vajenec k pošti
žfli vBtopiti kje na Spodnjem Štajerskem ali Kranjskem t* I  let Ntar odaliižcii iiotl^aatulka
kateri je v brzojavljenjn že popolnoma izurjen. — Vzprejemni pogrji naj se pošiljajo upravništva wSIov. Naroda" pod znamko .,1*. 7JJ". (536—2)
Tekom 50 let od prvih avtoritet kot najboljša iiHtini vodu ~^aa priznani
Sar Anatherin
katerega Izdeluje dvorni zobozdravnik (437) dr. J. G. Popp na Dunaju. (9) V iteklenloah po gld. 140, gld. 1*— ln gld. —-50 v vseh lekarnah, droguerijah ln parfumerijah.
K graščini Bokavce (Strobelhof)
spadajoči
se iz proste roke proda.
Natančneje pri posp. dru. Franu Vok-ii,
c. kr. notarju v L ubijani. (54H—1)
Prof. dr. It. Roealor, ravnatelj c. kr. kemicno-fizijologifikega poakusali-fiča za vino- in sadjerejo v Klosterneu-burgu pri Duriaju, jo II. (f>08—iJ
železnato vino
lekarnarja PICCOLI-ja v Ljubljani
kemiCno preiukal in našel, da ima za to porubljeno izborno vino dostavek lahko prebavljivega železnega pri parata in torej v vseh onih slučajih, v katerih «t" mora vzeti takfion preparat, prav dobro Blaži,
15
THE
uurovalno društva u iivlj.iije 7 Londonu.
Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko:
Dunaj, L, Giselastrasse f Pešta, Franz - Josefsplatz
št. 1, v hifti društva. j      :.t 5 in ti, v liiSi •!rušiva.
Društvena :tktiv.t dne 81. decembra 1«95.......... kron 147,562.080'
.itm dohodki na premijah in obrestih dnt'i 31. decembra lM<).r»  .   . ,      r27,12U.5b9-— Ispla6itve  lavarovalnin  in  rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)................... , 321,614..r).10--
Vfej letom 1895 je društvo izpostavilo H7t51 polic z glavnico ... „ 82,2H7-300-— Prospekte in tarife,  na podlagi  katerih  izdaja  družba polke,  kakor tudi obrazce za
predloge, daje brezplačno
jlavna agentura v Ljubljani, na Tržaški cesti št. 3, II. nadstropje
pri <3-^7-id_ori-u. Zescliko-t^L.       (:ii9h—bi
Prostovoljna javna dražba.
Travniki, spadajoči k fid«JkOm!«U  kneza AuemperK-a bp
bodo predajali prostovoljno na javni dražbi v naatopuih dneh ob u«"' *il«>|»«iltidiie na lici parcel, in sicer:
dne 26. aprila t. I.
parcele  „črnc  fuk« v  rakovi štev. 1100/1,   1100/3, 1100/4,
1100/5, UOO/fi, 1100/2, 1100/7, 1100/8 in 1100/0 katastralne občine Trnovske in
dne 27. aprila t. I.
parcele „v 4>iii vaai pri Upali4' štev. 1161/1 in 11G1/2 katastralne občine Truov«ke.
Površje posameznih parcel znaša približno tri orale. Varščina (vadiiuii/
znaša lO0;o izklicno cene.
Natiinčnpjši pogoji izvedo se v p:sarui advokata dr. pl. Helioeppl-'1 v aj ti i »i i mi i, Gospodske ulice slev. 5.
V Ljubljani, dne" 19. aprila 1897. (651-U
Izdajatelj ia odgovorni medni k: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne11.
8647