LIST LJUDSTVU V POUK ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Izhaja vsako sredo Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; inozemstvo 64 din. Poštno-čekovni račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste. Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000—, četrt strani din 500—, '/« strani din 250—, >/«. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— Vojni požari v Evropi, Daljnem vzho Dogodki v Evropi Vojno težišče se premika proti vzhodu Jesen in zima si že podajata roko. O kaki nagli odločitvi v evropski vojni ni več govora. Glasilo italijanskega zunanjega ministra jasno priznava dolgotrajnost vojne z besedami: »Italijanski narod se je prepričal, da utegne postati vojna dolga in trda.« Zračna obračunavanja med Nemci in Angleži se sicer nevzdržno nadaljujejo, a kljub temu se premika težišče evropske vojne zopet proti vzhodnemu delu Sredozemlja. Vprašanji zasedbe angleškega otoka in za-padnega ključa do Sredozemskega morja, Gibraltarja, sta se umaknili čez noč v ozadje. V Rimu je po razgovorih s španskim notranjim ministrom Sunerjem prevladalo mnenje, da bi napad na Gibraltar potegnil neposredno tudi Španijo v vojno, kar bi pa tej deželi povzročilo velike skrbi glede prehrane. Izčrpana Španija bi v primeru vojne bila navezana le na dovoz hrane po suhem, v glavnem iz Nemčije ter Italije, ki bi ji pa težko krili vse one potrebščine, ki jih zdaj Španija po veliki večini dobiva z ameriške strani. Da se taka obremenitev prepreči, je načrt vstopa Španije v vojno preložen na čas tik pred odločitvijo sedanje vojne, ko bo Španija prikrajšana na zunanjem dovozu le nekaj tednov. Vzroki za prenos vojnega težišča z zapada proti vzhodu Vzroke za prenos odločilnega vojnega težišča z zapada proti vzhodu je iskati predvsem pri slabih izgledih, da bi zamoglo priti v do-glednem času na zapadu do kake odločitve. Istočasno, ko se je začela umikati zapadna odločitev, so razni diplomatski koraki odprli evropski vojni nove izglede na vzhodnem delu Evrope. Predvsem je padel prejšnji režim v Romuniji, ki zalaga Evropo s petrolejem. In ta Romunija je na posredovanje Nemčije ter Italije pristala na razdelitev Sedmograške in na vrnitev južne Dobrudže Bolgarom. Še tolika popustljivost Romunije napram madžarski sosedi in zagotovitev njenih novih mej od strani Nemčije ter Italije ni izmirila odnošajev med Romuni in Madžari. Krvava madžarsko-romunska razračunavanja radi manjšin sta spretno izrabili Nemčija ter Italija za vmešavanje z dvema glavnima ciljema, da zasigurata zase romunski petrolej in da odrežeta dovoz pogonskega materiala za Veliko Britanijo. Uradno sporočilo o prihodu Nemcev v Romunijo Uradno poročilo iz romunske prestolnice o prihodu nemških čet v Romunijo se glasi: Prejšnja romunska vlada je zaprosila za pomoč Nemčije za izpopolnitev izvežbanosti romunske vojske. General Antonescu (sedanji romunski diktator) je ugotovil, da je ta zamisel odlična in jo je sprejel. Nemški rajh se je odzval temu vabilu v naklonjenosti in prijateljstva polnem duhu in sklenil poslati v Romunijo vojaško odposlanstvo, katerega prvi oddelek je prispel 12. oktobra v Bukarešto pod poveljstvom generalov Hansena in Schweidela. Kaj poroča Amerika o prihodu Nemcev in Italijanov v Romunijo? Ameriško poročilo o prihodu Nemcev in Italijanov v Romunijo se glasi: Po bukareških ulicah je videti številne uniforme nemških letalcev. Nad romunsko prestolnico pa je napravilo slovesen polet okrog 150 nemških bombnikov. Po bukareških hotelih in zasebnih stanovanjih, ki jih je mnogo praznih, je pripravljeno vse potrebno za oskrbo nemških in italijanskih vojaških strokovnjakov. Po Bukarešti govore o tem, da pride v kratken v Romunijo tudi več sto italijanskih vojaških strokovnjakov, ki da se bodo nastanili delno v petrolej-ski industriji, delno v Bukarešti, delno pa v Konstanci ob Črnem morju, kjer popravljajo letališče in opremljajo tudi prostor za vodna letala. Prav tako so se širile po Bukarešti novice, da pripravljajo v Konstanci vse potrebno za oporišča za podmornice. Podmornice naj bi prišle po suhi poti ali po Donavi v razdeljenih kosih in bi jih potem v Konstanci sestavili. Toda te g >vorice uradno niso potrjene, čeprav hočejo vedeti nekateri, da so v Črnem morju že nekatere nemške podmornice. Stališče romunskih sosedov Radi kratko označenih dogodkov v Romuniji je rekel sovjetski maršal Timošenko, da se trudi Rusija z vsemi silami, da ohrani mir. Kljub temu pa se mora oborožiti in pripraviti, ker mora tudi ona računati z možnostjo zapleti jajev. Turčija izjavlja: Ako bi hotela nemška vojska skozi Balkan in Turčijo napasti angleške postojanke v Sredozemlju in morda prodreti celo do petrolejskih vrelcev v Iraku, ji Turčija ne bo dovolila prehoda skozi svoje ozemlje. Dva milijona turških bajonetov brani turške meje. Tudi Grčija se ne namerava odpovedati prijateljskim odnošajem z Anglijo. Anglija namreč jamči za grške meje. Odložitev italijanske ofenzive proti Egiptu Važna zadeva, ki zanima svet s področja Sredozemlja, je odmor v italijanski ofenzivi iz Libije proti Egiptu. Italijanski maršal Grazia-ni je zastal v prvotno zmagovitem pohodu radi tega, ker so Angleži na svojem umiku proti Marsa Matruhu ob severnoafriški obali uničili vse puščavske studence in ¿okužili vodnjake s solzavim plinom, tako da so neporabni za pitno vodo. Grazianijeva vojska je primorana, graditi lastne vodovode iz libijske strani. T£o bo italijanska armada osigurana z zadostnimi količinami vode na potu skozi puščavsko >.:om- Ije, bo zopet stopil v ospredje italijanski naval na Egipt in na Sueški prekop. To pa bo trajalo še precej časa. Iz gibanja »svobodnih« Francozov Zadnje dni je imel angleški ministrski predsednik Churchill v poslanski zbornici govor. Med drugim je omenil tudi ponesrečen napad voditelja »svobodnih« Francozov generala De Gaullea in angleške mornarice na francosko zapadnoafriško pristanišče Dakar. Churchill je priznal, da je bil dogodek pri Dakarju za Anglijo in za generala De Gaullea polomija, da pa kljub temu hoče Anglija tudi v bodoče De Gau-lleu kot zastopn"u »vojskujočih se Francozov« nuditi vso podporo. V minulem tednu se je general De Gaulle izkrcal v Duali, ki leži v francoskem afriškem Kamerunu. Kamerun je bila ena prvih francoskih kolonij, ki se je pridružila gibanju generala De Gaullea. Duala je prav blizu angleške kolonije Nigerija, tako da mu bodo Angleži tudi v bodoče lahko vsak čas priskočili na pomoč. Na Daljnem vzhodu Splošna zaostrenost Na Daljnem vzhodu v preteklem tednu sicer ni bilo novih odločilnih dogodkov, na splošno pa se je položaj glede vojne nevarnosti zaostril. Napetost med Ameriko in Japonsko narašča, kar je razvidno iz vsakodnevnih gospodarskih in vojaških ukrepov enih in drugih. Ukrepi Amerike proti Japonski Vlada Združenih ameriških držav je prepovedala izvoz pšenice v pristanišča Daljnega vzhoda, katera nadzira Japonska. Dalje je prepovedan na Japonsko izvoz bakra in jekla iz Združenih držav in iz Kanade. Medtem ko je storila japonska vlada v minulem tednu vse, da bi vsaj deloma vzpostavila znosljive odnošaje z Ameriko, slednja ne samo, da ni prav nič popustila, ampak je dne 11. oktobra popolnoma žabranila izvoz na Japonsko. Ta prepoved se tiče tudi surovega olja, katerega je predelovala Japonska v ^snein. Atentati v od Japoncev zasedeni Kitajski Predsednik kitajske vlade Vančivej, ki je bil predsednik kitajske vlade na od japonskih čet zasedenem kitajskem ozemlju, jc bil v preteklem tednu v svojem stanovanju ubit. Umor je izzval veliko vznemirjenje. Japonske oblasti so takoj začele s preiskavo o morilcu, ki se mu je posrečilo pobegniti. Isti dan je bil umorjen tudi župan mesta Šanghaj, katerega je bila postavila Vančive-jeva kitajska vlada v sporazumu z Japonci. Preiskava je dognala, da je šanghajskega župana umoril njegov osebni sluga, in sicer medtem, ko je župan spal. Tretji zločinski umor se je zgodil v šang-hajskem predmestju Homkiu, kjer je padel kot žrtev zavratnega umora neki višji japonski častnik, katerega ime pa ne objavljajo. Narodno-vzgojna naloga prosveie Stojimo na življenjski prekretnici. Vse okoli nas podrhteva v nemiru, pričakovanju ali v razočaranju. Odigravajo se veliki dogodki, ki imajo velike posledice. Tem se ne more odtegniti noben narod, ker so danes takšne prilike, da se noben narod ne more zadovoljiti z ulogo neprizadetega opazovalca. Smo li kos času, njegovim velikim zahtevam in vršečim se spremembam? To je vprašanje, ki je postavljeno pred poedince in ves narod. V svetu se vrši orjaška tekma med narodi, kakršne ne pomni zgodovina. Tekma za obstoj in veljavo. Kdor v tej tekmi propade, ne velja in ne šteje več med drugimi narodi. Podlaga zunanje veljave kakšnega naroda je njegova notranja vrednost. Kdor hoče kaj veljati pred drugimi, mora v sebi nositi notranjo veljavo. To se uresničuje pri poedincu prav tako, kakor pri narodu. Če hočemo, da bo naš na-rocTvzdržal v življenjski tekmi sedanjega časa ter ohranil ugled in čast v svetu, mora sam v sebi biti vreden te časti. Danes vladajo v svetu takšne razmere, da ni nikomur nič podeljeno, marveč vse zasluženo, s trudom in naporom zasluženo. Mesto, ki ga hoče kak narod zavzemati v svetu, si mora pridobiti in priboriti. To zmore samo močan narod, močan po duhu in telesu. Predvsem odločuje duh. Tvar, tvarne sile in gmot- ne vrednote so važne in potrebne. Niso pa vse, tudi niso prve Prvo je duh, k katerega narod živi in v katerem zmaguje. Duh ne kloni, tudi ne v oslabelem telesu in ob pomanjkanju tvarnih sredstev in gmotnih dobrin. Njegovo izvirališče in oporišče je nadčutni svet duhovnih idej in moralnih načel, ki je neuničljiv. Zato je tudi neuničljiv narod, ki živi iz duha. Tako je živel naš narod. Nosil je po pričevanju zgodovine na svojih ramah težko pezo, ki ga je večkrat pritiskala tlom, pa nikdar vrgla na tla. Trle so ga nesreče, stiske in katastrofe, pa ga niso strle. Težka stoletja je preživel naš narod. Iz nekdanje politične samostojnosti in lastne državnosti je padel na raven politične podrejenosti. Boriti se je mosal zoper raznarodovanje, ki mu je pretilo od številčno in gmotno močnejših sosedov. Mnogo je izgubil. Ni pa izgubil sebe. Ni zapravil svoje slovenske duše. In tako se je naposled uresničilo to, po čemer je naš narod vedno hrepenel, bodisi podzavestno v duši ljudstva, bodisi zavestno po svojih voditeljih. Uresničilo se je to po svetovni vojni pred 21 leti. Naš narod je podal roko svojim bratom na jugu ter z njimi vstal iz stiske in bede v močni, svobodni, nacionalni jugoslovanski državi ter še vedno stoji močan kot steber. Močni stebri so potrebni povsod, ker živi slovenska kri na slovenski zemlji. Kri in zemlja sta tvarni element in osnova narodnega obstoja in razvoja. K narodnemu življenju pa je še tudi potreben duhovni element. In to je narodna zavest. To je tisti močni steber, ki mora zanj skrbeti prava ljudska prosveta. Z jesenjo se začenja delovna sezona po naših prosvetnih društvih. Naj bi se vsa naša društva zavedala svoje velike naloge, ki jo morajo vršiti prav v teh časih. Časi stiske in trpljenja so tisti, ki kličejo po izobraževalnem in vzgojnem delu. Če je to kdaj potrebno, je nujno potrebno v dobi težkih narodnih preizkušenj. Ljudje, osobito mladina potrebuje pouka, navodila, tolažbe in pobude. Sredi med stisko in zmedo, ki danes vlada v svetu, nepoučen človek lahko in rad zablodi. Osvestiti se mora v trdnem spoznanju, kaj je danes naloga poedinca in kaj naroda, in kaj je danes potrebno, da narod vztraja- in v svoji vztrajnosti zmaga. Narodna zavest, oprta na vekovita krščanska načela, je tista sila, ki narodu kaže pot, ga vodi, tolaži, krepi in ohrabruje. Narod brez močno razvite narodne zavesti je obsojen na propad. Zato bodi gojitvi in okrepitvi te zavesti posvečeno delovanje po naših prosvetnih organizacijah ! Franjo 2ebot: Imetiiski izgledi za kodocnosi Vapredno kmetovanje se bo spet izplačalo Vsi, ki so doma iz kmečkih hiš, a se pečamo tudi z javnim delom, pazno motrimo svetovne dogodke tudi z vidika kmetijske proizvodnje (pridelovanja živeža). To vprašanje ni važno samo v sedanji trenutni časovni dobi, ampak ho važno še dolgo dobo let. Strašna vojna, ki divja že skoro po vsem svetu — hvala Bogu, ne po krivdi Jugoslavije! — uničuje živežne zaloge na veliko. Mnogi se že bojijo pomanjkanja kruha in drugih živil, ker vojska silno požre tega blaga. Kaj sledi iz tega? Kar bo bodoča leta kmet pridelal na njivi, na travniku, v sadonosniku, v vinogradu in še bolj pa v hlevu, bo iskano in bo tudi imelo ceno. In kak nauk naj slovenski kmet vzame iz tega? Izrabimo našo rodovitno slovensko zemljo v naprednem smislu! Pri nas je še vse preveč starokopitarskega načina obdelovanja zemlje. So cele občine, kjer še točno tako »po starem« plitvo orjejo, ne vedo, kakšne koristi je rigo-lanje za vsako zemljo. Bajka jim je še preiskava zemlje, kakšna gnojila so potrebna travniku, kakšna tej ali drugi njivi, kakšna vinogradu na tem bregu, kakšna na onem vrhu. Posebno pa mnogo grešijo naši ljudje glede sadjarstva, ki je ponekod tako zanikrno, da se človeku smili zapuščeno sadno drevje. In kaj šele naša živinoreja! Vlada, banovina, okraji in občine bi morale na veliko pospeševati napredno živinorejo s podporami za bike-plemenjake, merjasce itd. Drenažirati bi morali travnike, regulirati našo Pesnico, Dra-vinjo in druge reke ter potoke, ki leto za letom uničujejo rodovitne travnike. Tam okrog Pra-gerskega vidite celo pokrajino, ki leži v nemar in ne daje nobeni^ nridelkov! Vse se sedaj naenkrat — in to še v dobi krize — ne da popraviti. Ali eno je mogoče: sami si kmetje pomagajte z nasvetom drug drugemu, kaj bi bilo najbolje storiti, da bo naša slovenska zemlja drugo leto rodila več pridelkov kot navadno. Pomagajte drug drugemu posebno vi, ki imate kmetijske šole in tečaje! Letošnja jesen in zima naj služita strokovno-gospodarskemu pouku! Bog je z nami, ko naši domovini obrania lj*bi mir, ki je za sedanjo dobo največja dobrota. Bodimo mu hvaležni s tem, da smo marljivi, pridni na tej zemlji, ker s tem bomo koristili celokupni naši domovini k napredku in boljšemu gospodarstvu. Ko v drugih evropskih državah ogenj, žveplo, strupi in topovi uničujejo vse, kar je človeška roka skozi stoletja vsadila in zgradila, se je naša Slovenija in Jugoslavija doslej še izognila strašnaga vojnega uničevanja! Res morajo tudi naši slovenski ljudje doprinašati razne žrtve na oltar domovine, vendar pa, če trezno pomislimo, je Jugoslavija skoro edina dežela v Evropi, katere vojna vihra še ni zajela. Prosimo Boga, da bi našim državnikom in voditeljem še naprej dal tak razum, da bodo še naprej vodili našo usodo po potu miru! Torej: letošnja jesen, zima in zgodnja pomlad naj bodo za slovenskega kmeta in delavca velika in skrbna priprava za čim več pridelkov prihodnje leto! Slovenski strokovnjaki, na noge! Pomagajte s svojo znanostjo! Po | u g o s I a y i j i Stvarna razkritja o škodljivem vplivu judov-stva na gospodarstvo v Jugoslaviji. Nekateri vodilni srbski časopisi so začeli ostro pisati o skrajno škodljivem vplivu judovstva na ju goslovansko gospodarstvo, kar občutijo v današnjih vojnih č£sih najbolj nižji sloji. Iz teh člankov, ki so podprti z dokazi, hočemo navesti le glavno vsebino, ker trpi tudi Slovenija radi zasidranja judovstva v naše gospodarstvo in radi nadzorstva judov nad jugoslovanskim kapitalom. Iz zgoraj omenjenih srbskih poročil je razvidno, da je skoro vsa trgovina in bankarstvo v rokah judov v Zagrebu, Osi-jeku, vojvodinskih mestih, Skoplju, Banjaluki in drugih večjih krajih. Posebno imajo judje v rokah vso trgovino z živili in žitom, veletrgovino z industrijskimi izdelki in surovinami ter večino velikih bank. V vseh krajih, kjer imajo judje neomejeno gospodarsko moč, je ljudstvo z navdušenjem pozdravilo ukrep vlade, ki omejuje delovanje judov v trgovini. Judje so največji verižniki in torej največji izsesovalci ter škodljivci ljudstva, katerega gostoljubje so tako dolgo nemoteno izrabljali. Judje znajo svoje poslovne mreže silno spretno razvijati, da jim oblasti največkrat ne morejo priti na sled. Vsakdo ve, da znajo hitro menjati svoje tvrdke in se spretno skrivati, da nihče ne bi mogel dobiti točne slike o obsegu njihovega poslovanja in o njihovih kapi-talih. Tako preslepe tudi davkarije. Zlasti pa ^e radi poslužujejo sleparije, da imajo poslov- ne prostore revno opremljene in tesne, da dobi vsakdo prav nasproten vtis o stanju, kakor v resnici je. Oblasti morajo nastopiti strogo in brezobzirno, sicer se bodo judje znali na vse načine izviti izpod udarca nove uredbe. Saj se govori, da so judje že vohali vnaprej grozečo nevihto in so ponekod svoje tvrdke pravočasno prepisali na kristjane, da bi lahko še naprej pod tujim kritjem uganjali svoje veriž-ništvo in grabili velike dobičke brez ozira na ljudstvi in državo, v kateri so. Vsi, ki porfu«e4e, ne pozabile na novi vozni red veljaven o«f 6. oldebra 1940 Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: Tiskarna sv. Cirila, Maribor - ^uj Ilovice iz domačih krajev 80 letnik 50 let naročnik »Slov. gospodarja«. Dne 10. oktohra je duševno in telesno še popolnoma čil obhajal v Bočni 80 letnico rojstva Kraineev oče Franc Čeplak sredi ljubečih otrok in lepega venca vnukov in vnukinj. Dosti veselja in tudi žalosti je doživel, posebno ko mu je umrla zvesta družica in deset otrok. Štirje živi so lepo oskrbljeni. Zanimivo je, da si je troje hčerk v Hrastniku poiskalo življenjske spremljevalce. Prva mizarja, druga trgovca, tretja restavraterka gospa Ana je vsakemu Hrastničanu znana. Jubilant je, odkar je nehal ministrirati pa do pred 12 leti vozil splave na jugovzhod. Celo v Romunijo ga je nekajkrat prinesla mokra pot. Zdaj ne zamudi nobene delavniške sv. maše. Saj se kot »krmariš« tolikokrat na vodi niti nedeljske ni mogel udeležiti. Naj mu da Bog milost, da bo doživel biserni jubilej naročnika »Slovenskega gospodarja«! Župnijski izpit na bogoslovni visoki šoli v Mariboru so dne 9. in 10. oktobra položili gg.: Berden Jožef, ekspozit, Hotiza; Bratuša Alojzij, kaplan. Laško; Gabor Alojz, kaplan, Sv. Pavel pri Preboldu; Gorogranc Martin, provi-zor, Trbovlje; Jager Franc, kaplan, Pilštanj; Kušar Štefan, kaplan, Sv. Lovrenc na Dravskem polju; Laura Mihael, kaplan, Sv. Benedikt v Slov. goricah; Ornik Friderik, kaplan, Ma' ole; Prelog Ludovik, vikar. Hrastnik; Janko Škraban, kaplan, Ljubno; Vogrinec Anton, kaplan, ŽetaJe. V zadnjem hipu preprečena velika prometna nesreča. Dne 11. oktobra zvečer se je zaletel mariborski mestni avtobus v železniško zapornico na prelazu na Tržaški cesti v Mariboru. Bi'o je temno ter precej megleno in je opazil šofer, da so zapornice spuščene tik pred njimi. Ker v trenutku potegnjene zavore niso dovolj prijele, je avtobus zapornico predrl in obstal sredi na tračnicah. Položaj je bil za popotnike strahoten, ker je bilo slišati sopihanje prihajajoče lokomotive. Prišlo bi bilo do velike prometne nesreče, da ni železniški čuvaj s signali ustavil stroj. Trkstilna delavka ponesrečila. Huda nesreča je zadela v Mariboru tekstilno delavko Kristino Plečko. Na tkalnem stroju se je zlomila os pri čolničku in stroj ji je pognal čolniček z vso silo v glavo, čolniček ji je prebil čelo in so jo prepeljali reševalci v bolnišnico. Nesreča pleskarja. V mariborski stolni in župni cerkvi je padel pleskar Franc Plevanč 3 m globoko z odra in obležal nezavesten. S hudimi poškodbami na glavi je bil oddan v bolnišnico. Nesreča očeta in sina. 50 letni delavec Ivan Klet iz Prepolj v župniji Št. Janž na Dravskem polju je nakladal s svojim 19 letnim sinom Ivanom hlode na železniški postaji Rače-Fram. Pri delu sta prepozno opazila brzovlak, ki je zadel na enem koncu v hlod. Hlod je z vso silo priletel v oba delavca ter ju vrgel po tleh, pri čemer si je Klet Ivan starejši zlomil nogo in rebra ter dobil tudi poškodbe na glavi, sin pa ima zlomljeno nogo. Oba so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Najden s pečeno lobanjo. 53 letnega hlapca Antona Brglez, uslužbenega pri ptujskem gradbenem podjetju Deng, so našli pred hlevom v nezavesti in s počeno lobanjo. Menijo, da je padel v globino, ko je šel na senik, in je obležal čez noč v dežju ter nezavesti. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico v zelo nevarnem stanju in je tam tudi umrl. 78 letni starček omahnil v potok in utonil. Letos nas je Bog blagoslovil z dežjem, kakor že dolga leta poprej ne. V takem deževnem vremenu se je napotil tudi 78 letni Matija Kovač iz Pečarovec v Prekmurju k svojemu v bližini se nahajajočemu sinu. Pot ga je vodila preko zasilne brvi na potoku. Ker je bila brv mokra, je starčku spodrsnilo, padel je v narasli potok ter utonil. V vodi so ga opazili otroci, ki so opazovali deroči potok, zato so obvestili mimo idočega moškega, ki je starčka izvlekel iz vode. Njegova nesrečna smrt je po vsej okolici vzbudila veliko sočustvovanje. Pri prelaganju hlodov dobil hude poškodbe. Pred kratkim je 17 letni Požonec Štefan iz Kobilja v Prekmurju prelagal hlode. Pri delu je po nesrečnem naključju padel pod hlod, ki mu je prizadejal tako hude poškodbe, da je moral v bolnišnico. Nesreča pri sekanju drv. Pred dnevi je v Orešju pri Dolnji Lendavi v Prekmurju posestnik Nežič Milan pripravljal drva za zimo. Pri sekanju pa je imel smolo in si je sekiro z vso močjo zasadil v nogo ter si naredil tako rano, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Ob štiri prste na roki. Štiri prste na roki je odrezala cirkularka 63 letnemu tesarju Francu Lamutu iz Spodnjih Zreč pri Konjicah. Voz se je prevrnil na 26 letnega mizarskega pomočnika Avgusta Lesjaka iz Levca pri Celju in mu je pri tem zlomilo nogo. Rudar se nabodel na kol. 26 letni rudar Gregor Rančigaj iz Gotovelj pri Žalcu je padel pri Sv. Jederti nad Laškim z drevesa in se je nabodel na kol. Hudo poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico. Nesreča s puško. S puško se je obstrelil ponesreči 17 letni Jurij Šumečnik, sin posestnika Aspirin tablete, ne pozabite pogledati, da ii vsak zavitek in vsaka posamezna tableta nosi „Bayer"-jev križ, ki ga mora imeti. Ni namreč Aspirina brez „Bayer"-jevega križa. OotM rta. ood 3. hr Tini nr* 9» iz Šmihela pri Mozirju. Naboj mu je razme3aril dlan na desni roki. Podlegla poškodbi. Poročali smo, kako je odbil tovorni vlak s proge 17 letno Angelo Deželak, hčerko posestnika iz Radobja pri Laškem. S prebito lobanjo so spravili Angelo v celjsko bolnišnico, a ji ni bilo več pomoči. Po čudežnem naključju ostal živ. Elektro-monter Vinko Pogačnik je odklopil y transformatorju v Mostah na Kranjskem v naglici napačno zvezo. Po odklopitvi se je podal na devet metrov visok drog in se je pripel nanj. Komaj se je dotaknil žic, ga je zagrabil 380 voltov močan tok. Preden mu je prišla pomoč in je bila odklopljena prava zveza, je preteklo dobrih deset minut. Pogačnik se je onesvestil, ima močno opečene roke, a je ostal nekako čudežno živ. Pri spravljanju hlodov smrtno ponesrečil. Anton Sodja, 16 letni sin malega posestnika iz Mojstrane na Gorenjskem, je spravljal v bližini slapa Peričnika hlode čez visoko previsno steno. Debel hlod ga je spodnesel preko stene Ali Vam je vseeno, če ima Vaš sosed slab ali protiverski časopis? Da se njegovi otror: zastrupljajo s čitanjem opolzkih podlistkov? Staro posebnost so odpravili. Dve prastari posebnosti so nedavno odpravili na Kitajskem. Prva je bila ta, da so bolniki le tedaj plačali svojega zdravnika, če so bili zares ozdravljeni. Če je pa kdo spet zbolel, mu ni bilo treba zdravnika plačati. Druga pa je bila ta, da je moral sleherni zdravnik, kadar je kdo umrl, ki ga je on zdravil, prižgati pred svojimi vrati lučko. Tako je bilo mogoče že od daleč spoznati zdravnika, ki mu Je pomrlo največ bolnikov. Zdaj sta ti dve naredbi, ki sta bili ze zdravnike zares nerodni, a mogoče tudi koristni, vendarle odpravljeni. Dragocena ruska knjižnica v Washingtonu v Združenih državah. Parlamentarna knjižnica v Washingtonu je lastnica Junak divjine Ameriški roman * 14 Erik samo tega ni razumel, zakaj Marija že prej ni bila priglasila svojih zahtev po tej zemlji. In zakaj se ni oče naselil v tej čudoviti dolini? Skrben gospodar bi pridobil iz te rodovitne zemlje milijone. V taki deželi, kakor je Nevada, kjer prevladujejo puste pokrajine, pomeni tak kos rodovitne zemlje pravo bogastvo. V dolini je prostor za največje črede. Prvi LinScott, ki je bil odkril to zemljo in je pozneje ni mogel obdelovati, je bil gotovo Marijin dedek, o katerem je bila govorila; skrivnost, ki jo je bila hotela razodeti njemu in Rogerju, se je gotovo nanašala na Rajski dol. Po dedekovi smrti se ni nihče zmenil za to dolino, o kateri se je širila govorica, da je raj Nevade. Zakaj je Marija šele zdaj prijavila svoje zahteve po Rajskem dolu? Na to vprašanje si Erik ni mogel odgovoriti. Samo Rogerjev načrt mu je bil jasen: da si na vsak način pridrži raj Nevade. Ali je vedel, da je Marija Linscott že na poti, da prevzame svojo lastnino? Ali ga je Marijin pojav v Hillu prav tako presenetil ko dejstvo, da Erik pozna Rajski dol in je videl Linscottove mejnike? Naj bo kakor koli, dejstvo je, da je Asplet človek, ki se ne bo zlahka vdal. In to je za Marijo najbolj nevarno. Kar tesno mu je bilo pri S" ~u ob misli, da je Marija v nevarnosti. Erik je vselej, ko je mislil na Marijo, začutil v srcu neko gorkoto, kar se mu ob misli na Anito Orloga ni dogajalo, čeprav je Anito bolj poznal ko Marijo. Nekako eno leto po prevzemu posestva, se je priselil v tisti kraj stari Orloga in je postal njegov sosed. On tedaj še ni imel izkušenj, a je vkljub temu precej trezno znal presoditi ljudi in razne pojave. Stari Orloga se mu ni dopadel in je čutil do njega neko odvratnost. Zakaj, si ni mogel pojasniti. Toda Anita je bila mlada in ljubka. Erik ji je zaupal. A tudi ona je kmalu pokazala svojo pravo naravo. Tedaj je bilo konec prijateljstva. Anita si je sicer prizadevala, da bi si pridobila njegovo ljubezen, toda zaman. On je spoznal, da je njej samo do igračkanja in se ni mogel ogreti zanjo. Poznejši dogodki pa so ga popolnoma odtujili. Razmišljanje je mladeniča utrudilo, a zadremati vendar ni mogel. Zadnji doživljaj ga je preveč razburil. Vstal je. Prepričati se je hotel, ali se Marija ni mogoče vrnila. Pri zadnjih vratih je smuknil ven. No dvorišču je pazljivo pogledal okrog sebe. Marije ni bilo. Vrnil se je v gostilniško sobo. Zleknil se je po klopi, a zaspati ni mogel. Manjkalo mu je proste narave, svežega zraka, taborskega ognja. Če ni bil doma, ni nikdai in je fant padel globoko v dolino. Malo živega ga je našel njegov brat, ki je oskrbel prevoz na njegov dom v Mojstrani, kjer je radi prehudih notranjih poškodb umrl. Zahtevamo slovenski jezik! Čudno se nam zdi, da na primer v Soboti slišimo še danes v trgovinah govoriti nemško, madžarsko in pa hrvatsko. Nekaj trgovin je, ki sploh ne znajo slovenskega jezika, govorijo vam neko spake-dranko. Da bi vsaj prekmurščino obvladali. In panimivo je, da se to godi navadno v judovskih trgovinah. Imamo v Soboti zelo bogate jude, milijonarje, pa noben od teh ne da zaslužiti našim delavcem, da bi dal na primer kaj zidati. Denar so menda naložili v inozemstvu. Za Bedaj imen ne bomo navajali. V dvajsetih letih bi se ' " ko vsak naučil našega jezika, če pa morda s tujim jezikom izzivate, pa se vam to zna hudo maščevati! Mi tudi Hrvati nismo in zato ne maramo, da bi se z nami govorilo hrvatski. Imamo v rokah dvr računa od dveh judovskih trgovcev, na enem je žig, na drugem pa pisano: Plačeno in Izdaje se donosiocu ove cedule. Tudi v tem oziru bo treba narediti red! Za mrtvega proglašeni se vrnil zdrav ter vesel. Iz Marenberga nam poročajo o bolj redkem slučaju, da se je vrnil z mrtvaškim listom za rajnega proglašeni popolnoma zdrav. Julija meseca je naplavila Drava v Selnici ob Dravi mlajše moško truplo, ki je bilo že dalje časa v „vodi in v precej razpadlem stanju. Truplo so v Selnici pokopali in izstavljen je bil o pokopanem mrtvaški list, glaseč se na ime Alojz Bratuša, pekovski pomočnik iz Marenberga. Bratuša je namreč izginil neznano kam ravno ob času, ko je bil naplavljen neznani utopljenec v Selnici. Bratuševa mati, katera poseda v Marenbergu brivnico, si je ogledala neznanče-vo truplo in izjavila, da gre najbrž za njenega sina. Dne 8. oktobra pa je bil Alojzij Bratuša izgonskim potom poslan v Marenberg iz Kranja, kjer se je potepal brez posla. Zdravemu ter veselemu Lojzetu so v Marenbergu povedali, da je o njegovi smrti v Dravi bil izstavljen mrtvaški list. Njegova mati je poravnala pogrebne stroške in najela za sina mašo za-dušnico. Omenjeni Bratuša je že parkrat zginil od doma in je bil od oblasti vrnjen pristojni občini. Tokrat pa je njegova nenadna vrnitev sprožila kočljivo vprašanje: kdo bi naj bil oni utopljenec, za katerim je plačala Bratuševa mati pogreb in mašo zadušnico ter je bil izstavljen o njegovi smrti in pokopu mrtvaški list? Oblast je postavljena pred novo in težko uganko, ker so Bratuševi slučaji pri nas, ki nismo v vojnem stanju, zelo redki. Plinski vrelec. Uprava zdravilišča Slatina Radenci išče pitno vodo in je izvedla tozadevna vrtanja. V globini sto metrov so naleteli pri Bukov žlr zrelo, odpadlo blago, kupujem v vagonskih pošiljkah franco vagon nakladalna postaja. — Ponudbe na Reklam Rozman, Ljubljana, Pra-žakova 8/1. 1408 vrtanju na plinski vrelec, kateri je pognal visoko v zrak pod izrednim pritiskom zemljo in kamenje. Gre za ogljikovo kislino, ki se je nabrala v teku časa v podzemeljski duplini in je dobila ob priliki vrtanja izhod na prosto. Plinski vrelec preiskujejo, ako bi ga bilo mogoče na kak način uporabiti. Izreden pojav prirode. V Ptuju vzbuja obče občudovanje ter pozornost izreden pojav prirode v jesenski dobi na vrtu g. Berliča. Žlahtna hruška, kateri je že odletelo listje, je začela znova odganjati. Kljub hladnemu in deževnemu vremenu je pognalo drevo snežnobelo cvetje. Nekaj cvetov je že odcvetelo, a še vedno poganjajo novi. Ljudski preroki napovedujejo iz jesenskega cvetja hudo zimo. Sanatorij v Mariboru: Tyrševa ulica 19, tel. št. 23-58, je najmoderneje urejen za operacije. Enteroklinar za izpiranje debelega črevesa! Vodja Specialist kirurg dr. černič. 23 Požari V Cretu pri Celju je začela na vse zgodaj zjutraj goreti baraka, v kateri je bil tudi hlev, pri posestniku in krojaškem mojstru Baumgartner Valentinu. Vnela se je že vsa streha na hiši. Sosedi so opazili ogenj in so vzbudili domače ter so pogasili hišo in jo rešili, škode je 5000 din. Dopoldne okrog desetih se je pojavil rdeči petelin v gospodarskem poslopju posestnika in železničarja Cirila Božuna v Trnovljah pri Celju. Doma so bili samo otroci in so kričali za pomoč. Gasilci so rešili iz hleva živino. Iz goreče hiše so oteli iz predala 30.000 din gotovine. Škoda znaša 80.000 din. V Trški gorici pri Kalobju je pogorel hlev Leo-poldine Vrečko, ki je oškodovana za 50.000 din. Ogenj je nastal najbrž radi neprevidnosti neznanega popotnika, ki je prenočil na hlevu. Ponoči je nenadoma začela goreti hiša posestnika Birman Jožefa iz Prosenjakovcev v Prek-murju. Ker je bila hiša s slamo krita in večinoma lesena, je bila kmalu vsa v ognju. Zgorelo je s hišo vred tudi vse seno. pohištvo in gospodarsko orodje, škoda je precejšnja. Ker je gospodar dal poslopje v avgustu visoko zavarovati in ker so na Vaš sosed nima nobenega časopisa. Kaj boste storili? drugem mestu našli precej stvari, o katerih je trdil, da so zgorele, je padel nanj sum, da je ogenj podtaknil, radi česar so ga aretirali. Zadevo ima sedaj v rokah sodišče. V Markovcih v Prekmurju je zgorelo Gorza Adamu ostrešje s slamo kritega poslopja. Gorza je že dalj časa v Ameriki in se je naselila v hišo občinska reva Julija Kraus. Zvečer ognja ni pogasila, zato so se vnele saje, kar je povzročilo nesrečo. Poslopje ni bilo zavarovano. V Ivanovcih v Prekmurju je zgorela oslica slame. Obstojala je velika nevarnost za v bližini stoječa poslopja, pa so požrtvovalni gasilci očuvali vas pred nesrečo. Mlad tat. Prane Rožič, posestnik na Otiškem vrhu pri Dravogradu, je hranil doma v zaklenjeni omari 5400 din kot preostanek od volovskega Izkupička. Dne 7. oktobra je opazil, da mu je nekdo sunil omenjeno vsoto. Orožniki so imeli kmalu 16 letnega Antona Rogerja, ki si je koj po tatvini kupil novo obleko, čevlje in bicikel, na katerem se je odpeljal v Maribor in Slovenjgradec. Orožniki so ga prijeli v Dravogradu. Tatvino je priznal in izpovedal, da jo je izvršil v družbi 25 letnega tovariša, ki je pa pobegnil. 20 tatvin pojasnil en detektiv. Pred štirimi meseci iz Ljubljane v Maribor premeščeni policijski detektiv g. Prane Lakovič je imel te dni prav lep uspeh. Posrečilo se mu je zaslediti štiriperesno tatinsko družbo okoli 20 letnih mladeničev, ki so se vtihotapljali v spalnice in kradli, kar jim je prišlo pod roke. S skrbnimi poizvedbami je pojasnil 20 tatvin, mnoge žrtve je celo sam obvestil, da so bile okradene in tega niso vedele, dokler jim ni vrnil ukradenih predmetov. Dva člana tatinske družbe je g. Lakovič že prijel, ostala dva pa bosta tudi v kratkem v rokah pravice. Cerkveno mizico z nabiralnikom ukradel. V Usnjarski ulici v Mariboru so našli cerkveno mizico z nabiralnikom, ki je bil že odtrgan. Ugotovljeno je bilo, da je bila mizica z nabiralnikom ukradena v frančiškanski cerkvi. Koliko plena je dobil drzni tat, ni znano, gotovo pa je, da je bilo v nabiralniku precej drobiža. Hrast mu je posekal. Posestnik Kaloh iz Razva-nja pri Mariboru je prijavil radvanjskim orožnikom, da mu je posekal nekdo v njegovem gozdu pod Pohorjem 1000 din vreden hrast in ga je odpeljal na svoj dom, da bi napravil iz debla doge. Orožniki so našli na domu ovadenega hrastovo drevo. Orožniki so ga razkrinkali in mu oteli življenje. V gozdovih okrog Vrhol pri Slov. Bistrici je zadel 5. oktobra lovski čuvaj Alojzij Matuš iz Slov. Bistrice na službenem obhodu na mladega fanta, kateremu sta gledali izpod suknje cevi lovske puške. Kakor hitro je pozval čuvaj neznanca na stoj, je ta skočij za grm in nameril na preganjalca. Slednji je bil hitrejši in je ustrelil proti nasprotniku, ki je pa zbežal, a mu je na pobegu padel klobuk z glave. S pomočjo klobuka so orožniki dognali, da gre za 19 letnega Petra Tkavca z Vrhol. Našli so ga doma v postelji, ker je imel v telesu 18 šlber, pa ni pustil iz bojazni pred raz-krinjanjem, da bi bili domači poklicali zdravnika. Orožniki so mu omogočili zdravniško zdravljenje spal v zaprtem prostoru. Že v otroških letih se je nasadil na življenje v naravi. Čez čas je vstal in šel v hlev pogledat h konju. Potem je šel okrog hiše in nazadnje se je podal na ulico. Zdelo se mu je, da je za nekim razsvetljenim oknom zagledal Marijino podobo. Ni se ustavil, temveč je šel nazaj v gostilno. Zrak v sobi ga je dušil. A vznemirjalo ga ni samo to. To svidenje z Marijo ga je pretreslo in to noč je moral uvideti, da deklice ni in ne bo mogel pozabiti. Tu ni pomoči, naj si še tako dopoveduje, da Marija ni zanj ustvarjena. Sicer pa ni bilo potrebno, da bi ravno o njej bil govor. Četudi bi šlo za popolnoma tujo brezmočno osebo, bi se boril Erik z isto odločnostjo za njene pravice, kakor je storil v Marijinem primeru. Spomin na srečanje s Marijo na Walserjevem domu sploh ni bil primeren za to, da bi vzbujal navdušenje za deklico. Toda Erik je takoj našel zanjo opravičilo: mladi deklici ni težko zmešati glavo, zlasti še za Rogerja ne, ki ima tako sijajne Igralske zmožnosti. Naj bo kakor koli: Erik je sklenil, da se bo boril za Marijine pravice. V dolžnost si je štel, da ne sme dopu-Btiti, da bi Roger užival sadove svojega tatinskega početja, na kar je po grdem izdajstvu nad dekletom z gotovostjo računal. Uboga Marija! Mladeničeve misli so se spet ustavile pri njej. Neizmerno žalost je čutil, ki ga je težila ko črna mora. Marija! To ime je šepetal in v tem trenutku se mu je zajedlo v srce spoznanje, da Marijo ljubi. Vkljub vsemu! Ob tem spoznanju je vzdrhtel. V resnici? Marijo ljubi? Ali sploh ve, kaj je ljubezen? Do zdaj ni vedel, v tem trenutku pa jo je spoznal. V tej noči se je prvič zgodilo, da se mu je to čustvo zajedlo v srce in v tej noči je Erik prvič bil žrtev najbolj nasprotujočih si misli in občutkov. V trenutku je mislil na to, da Marijo ugrabi in odjezdi z njo v divjino, potem pa se je spet porogljivo in zlovoljno smejal samemu sebi. Kako je bil zdaj podoben mišljenju in čustvovanju v otroških letih! To ni bilo mišljenje zrelega moža, ki vede nikdar ne krene z ravne poti in ne pusti, da bi bežna čustva zavladala nad njim ... Potem je spet sanjal o mirnem domu v trdi zimi, ko sneg zatrpa vse izhode in so hiše do slemena v snegu — in o ljubki ženici, ki se suče okrog ognjišča. On sam dela za Benjamina lesene meče. Pri tej misli se zasmeje samemu sebi. Lesene meče? Kaj bo Benjamin z njimi? Paglavec bi se do solz smejal. K Mariji bi tekel in ji šepeta je rekel: .Marija, s tvojim možem ni vse v redu. Danes dela lesene meče, jutri bo morda izrezoval lesene pupe in zibke in bo od Willa zahteval, naj se igra z njimi. Pamet je izgubil!' ene najbolj dragocenih ruskih zasebnih knjižnih zbirk. Ta zbirka obsega okrog 80.000 zvezkov, med katerimi jih je 68 tisoč v ruskem jeziku. Mnoge med njimi so velike knjižne redkosti. Zbirko si je omislil v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja sibirski veletrgovec Judin in je v Krasnojarsku, mestu, kjer je živel, zgradil zanjo posebno poslopje. Ko je nastala nevarnost, da bi revolucija uničila to knjižnico, jo je Judin prepustil Američanom za 40.000 dolarjev. To je predstavljalo komaj eno tretjino tega, kar je bil veletrgovec svoječasno zanjo sam izdal. Drugi del Judinove zbirke je baje še vedno v arhivu v Krasnojarsku in ga doslej še niso uredili. Velik del francoskega zlatega zaklada na oto- in so mu najbrž oteli življenje, ker so poškodbe resnega značaja. Nočni tatovi odpeljali med iz desetih panjev. V mesečni noči na 11. oktober so vlomili tatovi v čebelnjak g. kanonika v Novi Cerkvi Pavla Žagarja. Odtrgali so močno obešanco in so izropali ves med iz desetih najboljših panjev. Ukradeni med so odpeljali na majhnem vozičku, ki je pokazal s svojim tirom sled in smer za tatovi. Upati je, da bodo storilci kmalu izsledeni in na varnem. Hujše krvavo dejanje. V žerovincih pri Svetinjah je prišlo do hujšega krvavega dejanja. 38 letnega Franca Miheliča je napadla na povratku proti domu skupina fantov in mu je bila prizade-jana življenjsko nevarna poškodba. Poškodovanega so spravili v ptujsko bolnišnico. Krava ukradena. V Lešanih pri Apačah pri Gor. Radgoni je bila v noči ukradena posestniku Štefanu Klenac osemletna krava. Za storilcem ni sledu. Nasilni svatje so bili obdelani z noži. Nedavno se je vršila v Trnju v Prekmurju svatba, na katero so poleg povabljencev prišli tudi nepovabljeni fantje, preoblečeni v maškare. Gostje so jih sprva bili veseli, ker so jih s svojimi šalami zabavali. Ko pa je to trajalo le predolgo, so jih začeli odganjati, da bi se gostija lahko nemoteno nadaljevala. Toda nepovabljenci se za njihove opomine niso zmenili, temveč so svoje norčije nadaljevali. To pa je nekega gosta tako razjezilo, da je potegnil nož in ga zasadil mlademu fantu Pavlu Duh med rebra. Holandska pokrajina v jeseni z mlinom na veter Vlom v blagajno. V Kranju so navrtali poklicni vlomilci blagajno »Kovine«, ki je bila v uradnih prostorih. Iz blagajne so pobrali ves denar v znesku 25.000 din. Ukradeno rezervno avtomobilsko kolo izsledeno in vrnjeno lastniku. Hugonu Uhlif, ravnatelju go-stilničarske zadruge v Laškem, je bila ukradena v Dolnjem Logatcu s tovornega avtomobila 10.000 din vredna gumijasta kolesna oprema. Ko se je mudil nekaj dni za tem g. ravnatelj v Celju v neki trgovini, je slučajno slišal dva moža, ki sta skušala gumijaste obroče, s katerimi razpolaga neki moški iz Dol. Logatca, prodati. Ravnatelj j« predal zadevo policiji, ki je dognala, da je ukradel rezervno avtomobilsko kolo neki Žagar iz DoL Logatca. Policija je ukradeno kolo zaplenila In vrnila lastniku. Vlom pri dveh inženirjih v Ljubljani. V Ljubljani je bilo v eni noči vlomljeno kar pri dveh inženirjih v Levstikovi in škrabčevi ulici. Prvi Inženir je oškodovan za 5000 din vrednosti, drugemu je bilo ukradene zlatnine kar za 40.000 din. Ker sta bila izvršena oba vloma skozi okno v pritlid« ni stanovanji, ju je zagrešil isti vlomilec. Potepuhov in delomrznežev je vedno več! (Dopis iz Slovenskih goric) Toliko potepuhov, kakor se jih v sedanji dobi klati po kmečkih naseljih, posebno tu na meji, pa še ne pomnimo! Pride ti v hišo, največkrat z robato besedo zahteva — ne prosi — jedi in pijače. Ko ga vprašaš, kakšnega poklica je, ti odgovori: »Saj vidite, brezposeln sem!« In potem sledi zabavljanje čez vse: državo, vlado, bana, škofa, duhovnike, oblasti itd. Če mu ponudiš kmet-sko delo pri hrani in primerni dnini, ti ponudbo gladko odkloni, češ da ni vajen takega dela. Moj sosed je lansko zimo tri take postopače zjutraj, ko so vstali, povabil v gozd, da bodo pomagali podajati drva iz globokega brezna do ceste. Ponudil jim je dobro kmečko hrano, domačo pijačo, še cigarete, stanovanje in 15 din dnevno. Veste kako so mu odgovorili? »Jedli in pili bi že, cigarete in 15 din bi tudi sprejeli, a drva si pa kar sami nosite iz grabna!« Mi teh bremen na kmetih ne moremo več vzdržati! Nekaj bo oblast morala storiti. Najbolje bo, da po vzorcu drugih držav brezposelne zbere občina ali banovina v posebne delavske kompanije, katere naj zaposli pri cestah, regulacijah, pri sekanju in spravljanju drv na planinah itd. Naj bodo tam pod strogim nadzorstvom in naj se jim da tudi primerna prehrana ter nekaj plače. Na drug način se ta nadloga ne bo dala odpraviti. Že sedaj se ponavljajo tatvine, vlomi in ropi drug za drugim. Nešteto je kmetij, kjer so odnesli vlomilci vso mast, moko, žito, obleko, perilo in tudi denar. Tako so posestniku Niklu v Selnici te dni ponoči pokradli iz jedilne shrambe vso svinjsko mast z mesom in drugimi jedili vred. Ob Božiču so ravno istemu kmetu pokradli lepo pitane purane. Revež je kmet ali trgovec, ki ga v dobi sedanje draginje obiščejo taki ponočni gostje in mu vse Od leve proti desni: Jugoslovanski zunanji minister Cincar Markovič, grški ministrski predsednik in zunanji minister Metaxas, turški zunanji minister Zara Zoglu ku Martinique. Po nekem sporočilu skandinavskega brzojavnega urada računa ameriški tisk s tem, da bodo Ze-dinjene države v bližnjem času zasedle francoske in holandske kolonije v Ameriki. Prihod ameriških rušilcev pred francoski otok Martinique, ki ga blokirajo Angleži, smatrajo za prvi znak, da hočejo Američani »čuvati svoje koristi«. Ti dogodki okrog Martiniquea so že zavoljo tega pomembni, ker so Francozi spravili tja velik del svojega zlatega zaklada. Govorijo o zlatih palicah v vrednosti ene milijarde dolarjev. Ta zaklad, če res obstoji, bi mogel vsekakor vzbujati zanimanje Angležev kakor Američanov. Aeroplanl v samari-tanski službi. Nemška Človek bi res lahko izgubil pamet pri takem sanjarjenju. On in Marija! Ali ga ni odposlala pri Walser-jevih zaradi Aspleta? In vendar je on imel prav! Pozneje je med Marijo in Rogerjem moralo priti do neprijetnega nastopa, ki pa Eriku ni bil znan. Zdaj Marija vsaj ve, kdo je ta Roger. A tudi to mora vedeti, kdo je Erik Folkman! Najbrž že ve. Mladenič je s tem mirnim zaupanjem zrl v bodočnost, da se je Marija spremenila. Čim bolj je poskušal premostiti razdaljo med Marijinim in svojim srcem, tem drznejši so postajali njegovi načrti. Toda nenadoma so ugasnile mavrične barve njegovega zaupanja. Temen oblak jih je zasenčil. Erik si ni mogel pojasniti, kako je prišlo do te nagle spremembe. K dvomu se je še pridružila neka nepojmljiva jeza. Ali se more zanesti na ženo, ki se je ogrevala za tega lopov-skega Rogerja? Ali ni nalašč zatiskala oči pred njegovimi lopovščinami? Erik tega ni mogel pozabiti. Teh misli se ne bi mogel rešiti in njegovo srečo bi vedno vznemirjalo nezaupanje. Ali Marija ni takoj verjela čenč, ki so se širile o njem v zvezi z Anito Orloga? Stem ga je ponižala, ker ga je postavila v vrsto čisto navadnih fantalinov. Erik je vstal in spet šel pred hišo. Hladni nočni zrak mu je dobro del. Misli so se mu uredile, živci se pomirili. Vedno je hodil po ravni poti, tudi zdaj jo bo našel. Nekaj ga mami, da bi stopil na stranpot, a tega se mora otresti. Če bi Erik zdaj poznal Marijine misli, bi kmalu našel pravo pot. Tudi deklica ni mogla spati to noč. Toda na Erika je malo mislila in četudi mu je od časa do časa posvetila bežno misel, so jo polnila popolnoma drugačna čustva kot so bila Erikova. Marija ni imela niti naj-|manjšega prijateljskega čustva do mladeniča. Njeno čustvo je bilo odvratnost, ki ga je samo za trenutek zasenčilo začudenje nad tem, da se je Erik zvečer postavil za njene pravice. Začudenje je bilo samo bežno, ker je Marija takoj iztuhtala razlago. Erik je vedno vročekrvni igralec trenutka: pretepač, ki se vedno vtika v zadeve drugih. Samo priliko išče, potem pa mu je vseeno, ali ja Anita Orloga, ali Marija Linscott vzrok divjega pretepanja in streljauja. Gotovo je tako. Tudi tedaj v Zlati jami... Kako se je že zgodilo ? Komaj se je poslovil od nje, je odšel v Brienovo gostilno in začel pretep zaradi Anite Orloga. Zdaj pa se je zaradi nje pretepal z Mehikanci. Marija se je trpko nasmehnila. Roger je res zloben človek, sam satan, toda v enem je imel prav: v presoji Erika Folkmana. Roger je dejal: ,Erik je ženskar in igralec, ki se rad igra s samokresom. Lovec je, kateremu je vseeno, ali je plen žival ali človek.' V Rogerjevih besedah je mnogo resnice, četudi je morda nekoliko pretiraval. Marija je zardela, ko je pomislila na moške nagone, ki jih ni razumela, temveč odnesejo! Orožništvo tudi vsega ne zmore, ko ima na stotine drugih poslov. Prosimo gospoda bana, da odredi nekaj odločnega proti potepuhom! Svojim kmečkim sotrpinom in trgovcem pa priporočam, da se takoj zavarujejo proti vlomski tatvini. Taka zavarovanja sprejema tudi »Vzajemna zavarovalnica«, ki je naš domač zavarovalni in slovenski zavod. Meni je tako zavarovanje zelo ugodno uredil glavni zastop »Vzajemne« v Mariboru. Za sedaj je edina uspešna pomoč proti lopovom in roparjem zavarovanje proti vlomski tatvini. Po svetu Bolgarija prenreja svoje šolstvo, in sicer po nemškem vzorcu. V to svrho je referent ministrstva prosvete, za pouk in vzgojo Tabakov obiskal Nemčijo in Italijo, da je proučil tamoš-nje šolsko ustrojstvo. Bolgarija namreč namerava svoje šolstvo povsem prilagoditi šolstvu totalitarnih držav. Francoski tovariši: pod tem imenom je ustanovljena v Franciji nova mladinska organizacija. To mladinsko gibanje ima namen, da združi vse francoske sile, ki so bile doslej razdeljene na razne politične, verske in športne organizacije. Cilj mu je: popolna obnova Francije. V to svrho hoče v mladini poživiti voljo, služiti domovini brez omejitve, častno, disciplinirano in hrabro. Mladina je uvidela, da je framasonski in socialistični internacionalizem pahnil Francijo v nesrečo, zato hoče v vseh mladinskih krogih poživiti požrtvovalno ljubezen do domovine. Izpoved katoliških dijakov v Švici. Katoliška švicarska zveza vseučiliščnikov je nedavno imela svojo letno skupščino v mestu Frei-burgu. Navzočih je bilo okoli 500 samih študentov. S tega svojega kongresa so izdali katoliški študenti oklic, v katerem med drugim izpovedujejo: »Prisegamo zvestobo vsemogočnemu Bogu, pod čigar očitnim varstvom je bila naša domovina od začetka svoje zgodovine. Zvesti švicarski tradiciji (izročilu) hočemo svoje sile posvetiti ostvarjenju krščanske ideje. Hočemo živo krščanstvo, ki bo v današnjih dneh nosilec preporoda. Ime božje ne sme biti samo svečana formula (oblika) v ustavi, marveč mora božja volja biti najvišji zakon zasebnega in javnega življenja. Splošna blaginja naj ima prednost pred zasebnim interesom.« Ali si opate pridobiti »Slovenskemu gospodarju« vsaj enega norega naročnika? Eiako |e danes sia Japonskem Dne 27. septembra je radi vedno večje pomoči Amerike Angliji bila v Berlinu podpisana vojaška trozveza: Nemčija-Italija-Japonska s ciljem, da se prepreči ameriška pomoč Angliji. S podpisom te pogodbe je Japonska nehote stopila pred oči skoraj vseh prebivalcev Evrope, kajti s pogodbo je bila tako rekoč potegnjena v krog vojskujočih se držav v Evropi. Zato je prav, da si tudi bralci »Slov. gospodarja« ustvarijo jasno sliko o vrednosti japonskega zavezništva in temu namenu naj služijo sledeče vrstice. Odvisnost Japonske od Amerike Odkar je v Evropi vojna, je Japonska postala popolnoma odvisna od Zedinjenih držav Severne Amerike. Od Nemčije ne more nič več dobiti, od Anglije pa tudi ne. Leta 1939. je japonski uvoz raznih strojev, bakra, železa in jekla iz Amerike neverjetno narasel. L. 1938. je 56% vojnega materiala, ki so ga Japonci uvozili, odpadlo na Ameriko in samo 21% na Anglijo. V letu 1939. so pa Japonci kupili od Amerike že 90% svojega celokupnega uvoza železa in jekla, 90% gasolina, 94% avtomobilov, kakor tudi velike količine Specialnega jekla in raznega drugega blaga, tako da znaša vsota, ki so jo Japonci plačali v letu 1939-Američanom za kovine, nafto itd. 10 milijonov dolarjev. Ali more Rasija nuditi Japoncem te, kar jim nudi Amerika? Ce bi Rusija, ki je svoje koristi zvezala £ koristmi Nemčije z nenapadalno pogodbo lanskega leta, dala Japoncem odvišek kovin ir nafte, bi tega blaga Japonci ne imeli s fira plačati. Oni, ki govore o možnosti, da se Japonska pridruži Rusiji, kažejo popolno nepo-znanje Japonske izvozne trgovine. Japonski izvoz namreč sestoji v glavnem iz surove svile, ki jo delajo iz uvoženih surovin, iz konzerviranih rib in sadja ter raznih otroških igračk, torej iz samih takih stvari, ki jih Rusija pod nobenim pogojem ne potrebuje in katere Rusi sami proizvajajo v zadostni količini. Japonci ne morejo oskrbovati Rusije s stroji, kvalificiranimi delavei in inženirji, kajti teh Japoncem samim zelo primanjkuje. Z eno besedo: Japonci ne morejo oskrbovati Rusije s tem, kar Rusi potrebujejo, in prav tako Rusi ne morejo nuditi Japoncem tega, kar oni potrebujejo za vojskovanje. In Kitajska? S svoje strani bi Japonci bili pripravljeni, nuditi Rusom velike ugodnosti, da bi s tem prenehala ruska pomoč Kitajski. Toda malo ii i h in mi i ii m i um i iipiimi i ii m 11 mu in mi umu verjetno je, da bi Japonci pri tem uspeli prej, preden bodo Američani začeli proti Japoncem izvajati najstrožje ukrepe. Japonski osvaje-valni cilji ne bodo mogli biti ustvarjeni, če bo Rusija oskrbovala Čankaišeka in če bo istočasno Japoncem onemogočen uvoz iz Amerike. Lahko se postavi vprašanje: *e Rusi ne morejo pomagati Japoncem, tedaj ne morejo pomagati niti Kitajcem? Toda stvar je drugačna. Kitajska se v tej vojni naslanja na svoje številčno nadmoč v ljudstvu, dočim je Japonska zasnovala svoje vojne pohode na modernem orožju. Radi tega lahko Kitajska nadaljuje svoj odpor tudi z zmanjšanim oskrbovanjem v orožju, ki ji ga nudijo Rusija, Amerika in Anglija, dočim Japonci ne morejo zmagati na Kitajskem, niti obdržati že osvojenega ozemlja, če ne bodo imeli dovolj modernega orožja m drugih za vojskovanje potrebnih pripomočkov. Namesto novega reda — nov nered Japonska je doslej uspela samo, da ustvari >nov nered« v vzhodni Aziji. Kitajska vlada, ki vzdržuje zveze z demokratskimi silami, še vedno drži v šahu vse kitajske pomembnejše sile in osebnosti. Vsi Kitajci od najnižjih do izobražencev, bankirjev in srednjega stanu, žele, da se domovina razvija na demokratski podlagi s pomočjo inozemskih posojil in urejene trgovine s tujino. Ako pa Amerika ne bo v dovoljni >eri delala na to, da obdrži svobodno Kitajsko, bo Kitajska mnogo prej padla pod oblast oliševizma, kot pa pod japonski fašizem. Japonci protestirajo Velika japonska podjetja niso do danes bila proti vojnim krogom, ker je industrija prav tako kot vojska želela dobiti oblast nad bogato Kitajsko. Dokier je zmaga na Kitajskem izgledala lahka in dokler Amerika ni nastopila proti novemu redu v vzhodni Aziji, so vsi Japonci pričakovali koristi od zasedbe Kitajske. Toda ameriška prepoved izvoza, kitajski odpor, katerega ni konec, finančna kriza in ogromni državni proračuni, katerih Japonci še niso nikdar doživeli, je vse preobrnilo. Narod protestira zaradi pomanjkanja riža, rib, zelenjave, premoga itd., radi česar ne more delati industrija, ki je vsled tega tudi spremenila svoje mišljenje. »Suhi in lačni političarji«, kakor piše vladni tisk, so začeli dvigati glave in napadati vlada Ton tiska, ki je podvržen strogi cenzuri, napoveduje, da mnogi elementi smatrajo, da je prišel njihov čas. Listi in narod so se začeli spraševati, kdaj se bo končalo fistvarjanje no- samo megleno slutila. Njene misli so zablodile od Erika spet k Rogerju. Še vedno je lebdela pred njo njegova visoka postava. V duhu je videla porogljiv smeh na njegovih ustnicah. Tat! Tat! Vkradel se je v njeno lastnino in jo hoče oropati njej in njenim mlajšim bratom in sestram. In tega človeka je nekoč tako cenila in mu zaupala! V dlani je pokopala obraz in šele čez dolgo časa je mogla premagati razburjenost, ki jo je prevzela. Nenadoma se ji je zazdelo, da je naloga, katero si je nadela, neizvedljiva. Njene misli so treščile ob voljo tega lopova, ki gotovo ne bo izbiral sredstev v borbi zoper njo. Potem pa je v duhu zagledala svoje brate in sestre, za katere mora skrbeti. Roke je vzela z obraza. Njene oči so se svetlikale v solzah. Sklenila je, da bo nadaljevala borbo za dosego svojih pravic, četudi bo morala žrtvovati življenje. Okno je bilo odprto, v sobo je prihajal evetlični duh, ki je Marijo omamljal. Temu se je pridružil vonj svežega gorskega zraka. Marija ga je s polnimi pljuči vdihavala. Vstala je in stopila k oknu. Ozrla se je na skalnate vrhove, nad katerimi so gorele zvezde. Oblaki so odplavali. Pregnal jih je veter, ki je pihal od vzhoda. Nebo je bilo jasno, polni mesec se je konal v srebrni svetlobi. Marija je zamišljena zrla obrise gora in nebeški obok. ki je bil posut z milijardami zvezd. Dolgo je sanjarila o preteklosti, sedanjosti in bo-3oč*osti. Erik Folkman ni bil deležen njenih misK. Tisti mož, ki se je ponovno pojavil pred njenimi dušnimi očmi, je bii Roger Asplet, najboljši plesalec v Cruceru, mesteeu, ; v katerem je ona dorašeala. Marija je ravno tedaj do-j zorevala v dekle in megleno začutila želje bodoče žene, ko je spoznala Rogerja. Še vedno ga je tako videla pred seboj kot prvega dne: pravilen moški obraz, raven nos, črne oči, ki so plamtele ko ogenj v vetru. Te oči so jo kmalu začarale ... Rogerja je sposnala na veselici. Nekajkrat sta zaplesala, potem pa se je Rog r ponudil za spremljevalca. Sprejela je ponudbo in ker dotedaj iz življenja ni poznala drugega, ko skrb za brate in sestre, so ji mladeničeve sladke besede odpirale nov svet. Roger se je povsod pojavil*" kjer je bila ona. Sčasoma se mu je privadila in si dopovedovala, da ga ljubi. Roger jo je obiskoval tudi na Walserjevem domu, ko je tam prebivala, in njej „s laskala njegova pozornost. Potem je prišlo spoznanje. Na nekem izletu sta zaostala za družbo: nazadnje sta zašla. Ona je šele tedaj, ko je bilo že prepozno, opazila, da je Roger uprizoril to namenoma. Fant jo je hotel poljubiti. Branila se je in ko je uvidela, da hoče Roger izrabiti njeno nemoč, se je v njej vzbudilo nekaj, kar je prej dremalo. Prisolila je Rogerju zaušnico in mu povedala take, da se je umaknil. V tem trenutku ga je zasovražila. Zbežala je. »To boste j še obžalovali,« je zaklical za njo. Zaslutila je, da jo bo prav tako sovražil ko ona njega. Roger je kmalu odpotoval. Kam je šel, nihče ni vedel. Njegov odhod pa tudi ] vojna sanitetska služba | uporablja v čedalje večji meri za prevažanje ranjencev letala, ki so se izkazala že v vojni v G ran Chacu v Juž. Ameriki, v španski državljanski vojni in med vojno na Poljskem. V teh aparatih je prostora za osem ležečih, težko ranjenih oseb ali za dva in draiet sedečih 'ažie ranjenih. — Med vožnjo oskrbuje sanitetno osebje ranjence. Letala so pobarvana belo in označena z rdečim križem. Doslej so, kakor poro^-jo nemški listi, rešila letala že mnogim tisočem možem zdravje in življenje, med njimi kakšnim 1000 ranjenim. — Vojake s streli v trebuh so mogli n. pr. v najkrajšem času, ki je trajal največ štiri »re, prepeljati v kakšen te7-\ret v zaledju k operaciji. — vega reda v vzhodni Aziji. Članek v razširjenem listu »Kokuminu« je odkrito povedal razpoloženje narodnih mas s sledečo ugotovitvijo: »Obstoji meja narodnega potrpljenja in prenašanja trpljenja. Vlada si mora postavljati cilje, katere narod v resnici lahko ustvari. Narod ne more brezkrajno trpeti. Sedanje prilike itirarfie tedenske novice na svetu. SpomrafajEiso se v nieliivait rafniiai G. župnik in duhovni .svetnik K. Knmer na zadnji poti. Zadnjift smo poročali, da je umri v Konjicah g. Karel Kumerr duhovni svetnik in upokojeni župnik. Pogreb blagopokojnega se je vršil v Konjicah 9. oktobra. Poleg ljudskih množic mu je posodilo zadnjo pot 31 gg. duhovnikov. Pogreba so se udeležili tudi mariborski gg. stolni kanoniki: Rudolf Janežič kot zastopnik škofa, dr. Ivan Žagar in dr. Jožef Mirt ter kanonik Pavel' Žagar iz Nove Cerkve. V cerkvi se je poslovil od blagega rajnega konjiški g. arhidijakon Franc Tovornik, ki je podal s prižnice pregled pokojnikovega življenja in delovanja, nakar je opravil še sv. mašo zadušnico. V pogrebnem sprevodu so bili poleg izrednega števila ljudstva zastopniki vseh uradov v Konjicah: načelstva, sodišča, občine konjiške in prihovske, davkarije in drugi številni ugledni zasebniki. Navzoča je bila tudi šolska mladina ljudske in meščanske šole z učiteljstvom. Od cerkve proti pokopališču se je razvil dolg sprevod, v katerem so bili tudi gasilci, Marijina družba, Dekliški krožek in Slovenski fantje v krojih ter z zastavami in pevski zbor. Od odprtem grobu sta se po opravljenih molitvah poslovila od pokojnika kanonik g. dr. J. Žagar v imenu pravzv. škofa in sedanji prihovski g. župnik. Smrt revice. V nedeljo, 6. oktobra, smo v š t. Lovrencu na Dravskem polju pokopali 28letno Anico Tumpej, p. d. Ručarjevo. Pokojna je bila revica od rojstva. Naj v nebesih uživa srečo, ki je mnogi iščejo na zemlji v bogastvu 1 80 letni cerkveni ključar umrl. Pretekli ponedeljek smo spremljali na zadnji poti cerkvenega ključarja in posestnika, 80 letnega Janeza Predikaka iz Lancove vasi v župniji Sv. Vid pri Ptuju. Kako je bil priljubljen, je pričal pogreto, katerega se je vkljub slabemu vremenu udeležilo mnogo faranov. Poleg tega se je pogreba udeležila vsa tukajšnja šola, saj je bil pokojni dolga leta predsednik in odbornik krajevnega šolskega odbora, kjer je z vso vnemo podpiral delo šole. Bil je tudi župan prejšnje lancovske občine. Zlasti pa se je odlikoval v službi cerkvenega ključarja, ki jo je zgledno opravljal nad 40 let. Tako je ljubil svojo farno cerkev, da je lani še sam osebno zanjo pobral vso zbirco. Peš k sveti maši ni mogel iti, zato pa se je rad pripeljal z vozom. Prav milo ga je bilo takrat videti, ko je že ves sključen rad prižigal sveče ob nedeljah pred svetim opravilom. Bil je kristjan, ki ga je danes treba iskati, vzor krščanskega moža in očeta. Upamo, da mu je Bog že prižgal za vse te zasluge večno luč. Pogreb je vodil ob asistenci dema- predstavljajo dolgo pot, kateri se ne vidi ko nee in katera nima končnega cilja.« * J Za predsednika novoustanovljenega banovin- Iz gornjih bežnih slik si lahko vsak bralec? akega prehranjevalnega urada v Ljubi jam je bil Slov. gospodarja« ustvari jasno sliko o po-?imenovan g. Franc Snoj, bivši minister, za pod-ložaju Japonske z ozirom na sedanje razmere J predsednika pa g. inž. Lambert Muri, šef bano- r vinskega kmetijskega odseka. Opaža se mrzlično diplomatsko delovanje vseh držav. Posvetovanja se vrše v Washingtonu, v Londonu, Ankari, Moskvi itd. Opazovalci pripisujejo tem posvetovanjem važne nasledke. Bukarešto je zapustila 13. oktobra večina članov angleškega poslaništva Ostali se bodo od- čega gg. župnika in kaplana g. župnik s Ptujske? SV^^"3^6111 med f«? Konstantin Ocepek. Pogret¡a sta se ude- Po podiltkih ^vtrainih opazovalcev je zbranih lefcla še p. Karel Jelusič, prejšnji tukajšnji zup-*v ro^j 400 nemških štabnih Častnikov m \ ^ ?-- arjr Gojkc^ek Ob odprtem j 20 000 VOJ4OV. Prišlo ^ v Romlaj fl Se ^ grobu se je z ginljivimi besedami poslovil od raj-f divizij nemške vojske/ J nega p Konstantin, pevski cerkveni zbor pa muj Po 1>0r0(,ilih iz JLondona je Rusija blo. ''a*oval lofr d8V;fine UP1'a? V "" daroval 100 dm za farne reveže m 50 din za šolo.* iviW4si.~airo *,,7f________. J ... Vsem za lepi dar ^krena hvala, drugim pa v P- kot^^fj^ ta^kZai poročilo, da se tudi z malim darom spomnijo re-{13 milij0n0v prebivalcev in v vojaškem pogledu I povsem nemogoče meje. ) Predsednik turške republike je sklical za 1. no-Ivember narodno skupščino. Mussolini je prisostvoval na svojem nadzoroval-• nem potovanju v minulem tednu vojaškim vajam I v črnem vrhu nad Idrijo ob navzočnosti prestolo-) naslednika Umberta. Iz Gorice se je podal v Pa- vežev in otrok ter tako najlepše počaste spomin^ pokojnega! Mati trpinka umrla v Letušu. Po dolgem in' mučnem trpljenju je odšla k večnemu Sodniku po i plačilo Marija Zaveršnik, roj. Vodovnik.J Bog jo je odpoklical ravno na prvi petek v mesecu. Koliko je rajna pretrpela za časa svoje bolez-_____ ni, to ve ljubi Bog in ona sama. Imela je namreč J ¿ovo" raka na želodcu in je iskala zdravja pri raznih $ v '1>onlorski bmu v noči na 12 oktober so po zdravnikih in bolnišnicah, a brez uspeha, ker jei italijanskih poročilih izgubili Angleži eno križar-bila bolezen že preveč vkorenmjena. Pokopali smo ^ ko> Italijani pa dve torpedovki in enega rušilca. jo prvo nedeljo v mesecu na župnem pokopališču^ ¡vfwwoihU je obiskal pred dnevi vas Baone pri v «rasiovcan ob obilnem številu sosedov in prija- f padovi, kjer živi 139 družin s 1080 otroki. Na teljev. Pokojna zapušča sina in hčerko, ki pa sta^V9ako mater wJpade povprečno sedem otrok, že oba poročena. Blagi pokojnici sveti večna luči Francoska vlada v Vichyju je sklenila, da ne - svojcem pa nase sožalje! (sme biti zaposlena nobena poročena Francozinja. Znan vinogradnik in naš dolgoletni dopismk* Vsak Francoz kl je dovrSi, m ,eto jn ne bo umrl. V starosti let je umrl pri SvBo fen- iskal zaposlitve, bo prejemal 3000 frankov me-ku na Kogu g-. Robert Košar. Rajni je bi!4se£ne rente man vinogradnik in organizator vinarskih zadrug, i Cene v Nemčiji so poskočile v sedanji vojni Bil je večkrat poslan kot gospodarski izvedenec ¿le za 3.&%> kar da so se v ¿m leJtu v inozemstvo ter je sodeloval pri sklepanju trgo-^vetoVTle vojne dvig.ni,e Mne 12 krat več kot v vinskih pogodb s sosednimi državami. Zadnja leta* sedanji vojni je pustil javno delovanje in je živel zase na svo-t' v ob!at)t! odansk in v zahodni Prusiji je po jem lepem vinogradnem posestvu pri bolfanskij iziavi pokrajinskega vodje Foersterja do danes župm cerkvi. Blagi Robert je po prevratu mnogof v'nemSkih rokah 12 miiijona hektarov zemlja, dopisoval v »Slov. gospodarja« in se je trudil je bila orej ponska Te dri ae bo tam naseiho peresom, da bi dvignil naše slovensko vinograd-f5000 nem-1 160 din, T>-3 180 din, T-4 ¡S>6 din; pri naročilu loga, za staro ceno, in sí«m 130 din, T-2 prosim navedbo cene in barve. — Paket serija »Z« 3—3.20 m štofa za moško obleko ali plašč, ženski kostum ali plašč, in sicer: Z-l 160 din Z-2 200 din, Z-3 250 din, Z-4 300 din, Z-5 360 dinarjev. Neodgovarjajoče zamenjam. Pri naročilu dveh ali več paketov primeren popust. Izrabite ugodno priliko in naročite takoj! Razpo-šiljalnica KOSMOS, Maribor, Razlagova 24/n. Mostna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor Gosposka 11. 1269 Hrastove doge vseh dimenzij in primernih hrastov kupuje Anton Birgmayer, Maribor, Aleksandrova 147 a. 1425 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 11 Čevlje, ročno delo za otroke, pletene jopice, nogavice, rokavice, čepice, tudi posteljno perje dobite najugodneje pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24. 1461 ZIMSKA BANKA | KRALJEVINE JUGOSLAVIJE ¡¡ A. D. 1 | PODRUŽNICA LJUBLJANA | M nemoteno dovoljuje posojila obrtnikom in obrtnim podjetjem REDILO ZA SVINJEJ tisočkrat preizkušeni prašek za svinje, ki vsebuje tudi ribjo moko, naglo i^di Vaše svinje in jih dela odporne proti boleznim. 1 paket 8 din, 1 kg 25 din. Dobi se v lekarni pri »Zamorcu«, Maribor, Gosposka ulica 12. 1405 OGLASI v „Slov. gospodarju" imajo naiboliš uspeh! 2«eie revmalizma, protlna 'JSf ? Nate zanje in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje, sključenje rok in nog, natezanje, trganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči, so pogosto posledice revmatizma in protina, ki se morajo odstranit! sicer bolečine še bolj napredujejo. - Nudim Vam zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, pre-snavljanje in izločevanje pospešujoče domače pitno zdravljenje, ki se na umeten način popolnoma prirodno sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati priroda poklonila bolnim ljudem. Pišite mi takoj pa dobite od mojih po vseh deželah obstoječih skladišč popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in njegovem hitrem delovanju. — Poštna nabiralnica: PRHHONN flPOTHEKE. Sudapesf 7Z, Postfach 83, H. ZB3 KUPUJE: PRODAJA: hranilne knjižice bank in hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah 1430 BANČNO KOM. ZAVOD, MARIBOR STARE KLOBUKE kupujem po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na Vaupotič Boštjan, Ljutomer 1457 1)A7A1*I Vsakovrstne odpadke železja, rUfcUl ! kovine, cunj, litine, papirja, i^MMBBMMm kupuje in plačuje po najvišjih cenah tvrdka Justin Gustinčič, Maribor, Kneza Koclja 14 in podružnica na vogalu Ptujske in Tržaške ceste. Telefon 21-30. — Kupujem tudi gumo in steklo! Kupujte pri naših inserentili i VZAJEPINil ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE: POŽAR_ VLOM_ STEKLO_ K A S K O_ JAMSTVO_ NEZGODE ZVONOVE_ ŽIVLJENJE_ K ARIT AS_ Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici Hranilnica Pravšne banovine Maribor Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vse te vloge pri tej hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in a vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno Centralo: Maribor v lastni palači na oglu Gosposke in Slovenske ulice Podružnica: Celic nasproti poŠte, prej Južnoštajerska hranilnica »Nihče naj ne misli, da bo mogoče javni red in socialni mir proti prevratnim elementom uspešno braniti, če se nemudoma ne pristopi k pogumnemu delu!« (Pij XI.) Nujno je ustvariti predvsem jasnost v tem, kaj hočemo! Hočemo ustvariti nov red! Hočemo stanovsko državo! Hočemo, da bo tudi v naši državi javni red in socialni mir In da prevratni elementi ne pridejo do moči! Naročite si knjigo »STANOVSKA DRŽAVA«! Cena knjigi je 12 din, za stroške pošiljke še 1 din, skupno torej 13 din. Pošljite nam po položnici to vsoto in Vam dopošljemo knjigo! Priporoča se TISKARNA SV, CIRILA V MARIBORU. Denar naložite najbolje in najvarneje pri (podnještajerski ljudski posojilnici o Mariboru registrovana zadruga z neomejeno zavezo i Gosposka ulica 23 Ulica lO. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000'»- Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru