Ste*. 84
(Posamezna številka S viharjev.)
V Trsku. * sol
9u mafCt
Utnlk XII s K

izhaja vsak (lun zjutraj, tudi ob nedeljah m praznikih. — Ulici sv. Frančiška AsiSkega št 20, L uadstr. - Dopisi naj se I^M; Jredniitvu. - Neirankirana pisma * ne sprejemalo, rokopisi jenejltoj i- tzdaiaUIi in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcH usta .EdincsUV — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane "drage s omejenim poroštvo^ « Trstu, ulica sv. Frar.čiika AalSkega žt. » - Telefon L-redniftva m uprs^ tt. 11-57. - Naročnina znaSa: 2a telo leto K 31-20 po^ leta K 15« meseca K 7 80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 620, pol leta K 3-60
EDI
Posamezne Številke po 3 vin., zastarele 10 vin Oglas! se :«runaJo na arittaetft v širokostl ene kolone. Cene t oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vio f osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po SO vini oglasi v tekstu lista do pet vrat K 20.—j vsaka nadaljna vrsta K M« oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 80 vin. Oglase sprejema Inseratiil oddelei .Edinosti'. NtroCnlna in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje Izključno le upravi .Edinosti-. Plača ln toži se v Trstu. Uprava tu inseratal oddala* $e nahajata v uLsv. Frančiška As. 31 20. Pošinohranilničnt račun U. Si 1.652.
imm ARHADNA POROČILA.
' (x -ft .
AVSTRIJSKO, DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglaša: NK novega.
Načelnik generalnega Štaba.
NEMŠKO.
BERGLI?*, 8. (Kor.) Veliki slavni stan Javlja: Z a p a d o o bojišče. — Armada kraljeviča £ upre lita: Pri uspešnem poizvedovanju vzhodno Merck en a smo ujeli 30 Belgijcev, severovzhodno festuberta 23 Angležev. V posameznih odsekih Je g večer oživel topovski la mino viki boj. — Armada nemškega cesarjeviča: Napadni cddelkl so privedli s sunka severno La Neuvllla, južno Berry an Baca, večje Število Francozov. V ostalem ie bHo bojno delovanje omejeno na streljanje, ki se je na zapadnem bregn Moze začasno povečalo. — Armada vojvode Albrehta: Ha lotarlnŠki meji Je razvijala francoska artiljerija med Selle ln Plalne živahno delovanje. Ne drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartlrmojster pl. Ludendorff.
BOLGARSKO. SOFIJA, 6. (Kor.) Zapadno Bltolja In pri Brattn-dolu so ponoči francoski pehotni oddelki napadli naše postojanke, a so bili odbiti. Zapadno Vardarja smo odbili več grških oddelkov. V nižini Seresa, vzhodno Koprive, je bila angleška patrulja razrušena.
Pogajanja z Romunijo.
DUNAJ, 7. (Kor.) Iz Bukarešta se poroča dne 7. t. rn. Na včerajšnji seji mirovne konference v gradu Buftea je bi! v bistvu sestavljen delavni načrt. Sestavljena bo po ena politična, vojaška, pravno-tn trEOvinsko-politlČna komisija. Zastopniki četve-rozveznih vlasti bodo predsedovali v alfabetičnem redu. Seje se ne bodo vršile več v gTadu Buftea, ampak v bližini Bukarešta se nahajajočem gradu Cotroceni.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA. jI".
Italijansko poročilo.
7. marca. — Včeraj je slabo vreme na vsej fronti preprečilo vsako bojno delovanje in tudi topovsko streljanje. Naše baterije so obstreljevale sovražne čete v dolini Brente in v ozemlju Be-irette. V dolini Lagarine in na višinah južno Ponte di Piave topovsko streljanje.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, S. (Kor.) V vodovju krog Anglije smo
potopili zopet 18.500 ton.
Bonar Law o vojnem položaju.
LONDON. 7. (Kor.) V spodnji zbornici Je predložil zakladni kancelar Bonar Lavr zakonski načrt o kreditu 600 milijonov funtov šterlin in je pri tem Izjavi!, da je to največja kreditna predloga, ki je bila p*-edfožena zbornici. Veselo dejstvo je, da ne bo potreben noben dopolnilni kredit in da bo v de-;embru dovoljena svota izdala do končnega finančnega leta. Povprečnost dnevnih Izdatkov za vojne namene od prlčetka finančnega leta do 9. februarja znaša 6,557.000 šterlin. Glede posojil afii-vancem je H2glašal govornik, da priznava, da nI pričakovati, da bi Rusija vrnila vsa posojila. Smatra potrebno, naj se počaka s to razpravo do proračuna In med tem sprejme, da bodo Rusiji dovoljena posojila pokrita. Dosedame prekoračenje izdatkov znaša 145,250.000 funtov. GJavno prekoračenje je nastalo vsled armade.
Bonar Law je dalje glede vojaškega položaja naglasak da je izginila vsa nemška kolonijalna posest. Vojaški uspeh Romunije je bil popolnoma odvisen od sodelovanja Rusije. AngUji je nemogoče, podpirati Romunijo. Sedaj sc vrše mirovna pogajanja ined Romunijo in osrednjimi vlastmi in za-rnoremo izreči le obžalovanje, da so zunanje moči onemogočile Angliji, da pomagajo tej državi.
Glede Mezopotamije in Palestine je naglašal za-kladal kancelar, da je bil tekom vojne zelo zavzet ea teorijo, da bi bila, ker se bojujejo osrednje dasti skupno kakor členi verige, ta veriga razbita, 2ko bi se razbil del te verige. Toda tu ne gre za teorije, ampak za vojaške možnosti in dvomim, ali bi bilo kedaj mosoče izvesti odločilne operacije s četami, prepeljanimi preko morja. Ko je imela dežela dovolj tonaže, nI imela dovolj zadosti izvež-banih čet In sedaj pomr.njkanje ladij onemogočaj«, da bi se prepeljale še močnejše sile na bojišče. Noben merodajen vojak ali civilist ni nikdar izustil, da zamorejo biti Angliji dogodki na vzhodu vseeno. Glede Palestine je Izjavil Bonar Lau*. da Je bil ves svet globoko ginjen, ko je dosegla palestinska ekspedicija z zavzetjem Jeruzalema svoj višek. Minister je nato nadaljeval: Operacije v Solunu so bile pogosto kritizirane; toda položaj se težko razumeva pravilno. Ako se solunske čete ne nahajajo v zadovoljivem položaju, so krivi temu dogodki v Rušili. Nikdar nismo pričakovali, da bi bile Čete samo defenzivne. Toda dogodki v Rusiji so preprečili naše načrte. Priznavamo, da zamore postali tamkajšnji položaj nevaren, toda po vseh
P O D t 1 S T E K.
Asaf ^. ..
naših informacijah bi bila ekspedicija osrednjih vlasti zelo dragocena, ker bi vsak meter, ki bi ga bile Iztrgale četam zaveznikov, plačale jako drago. Ekspedicije v Solun nikakor n! težko opravičevati. Brez nje bi bil kralj Konstantin 5e vedno na prestolu in Grška popolnoma v rokah Nemcev. Grška pristanišča bi bila na razpolago nemškim p odvod-nikom in podvodnlški problem BI postal tako težaven, da bi komaj zamogli vzdržati svoje zveze z vzhodom-
O položaju na zapadn se fe Izrazil Bonar Lav/ sledeče: Po mojem mnenju bi se bfla vojna preteklo leto končala na korist entente, ako ne bi nastopili dogodki v Rusiji- TI dogodki so strahovit udarec za zaveznike, toda Nemčija se miru, ki ga pričakuje, m približala nI« »a korak. Dogooki v Rusiji so znatno IzboljSaH položaj naših sovražnikov, toda smešno Je domnevanje, da bi zamogla Nemčija opleniti državo, kakor je Rusija. Novi položaj v Rusiji je popolnoma izpremenil položaj na zapadni fronti. V zadnjih mesecih je bilo nič manje kakor 30 divizij prestavljenih na zapadno fronto. Ako pa upoštevamo vso fronto od preliva do Adri-je, vštevši italijansko fronto, potem Imamo večje število čet.
Kredit 600 milijonov funtov šterlin je btt sprejet
soglasna
pijo v veljavo. Enake odredbe so bile odrejene tudi za mornarico.	s	, , '..Pl —1 i— -
v mo de Jaaei/o. RIO DE JANEHIO, 7. (Kor.) Tu Je bilo proglašeno obsedno stanje.	j
^ ArgeatMia za eateeto.
LONDON, 6. (Kor.) »Dafljr Crcnlcle« poroča Iz Buenos Ayresa: ArgentinsM poslanik se je vrnil v Washington. To pomeni, da je Argentinija opustila nevtralnost Poslanik je in el naročilo, da se po-jaja glede pridruženja Argentinlje akciji proti osrednjim vtestim na podlagi obojestranske pogodbe. Argentinski Izvoz bo rezerviran Izključno za en-cento, za kar dobi Argentinija premog In drugo blago, kakor tudi finančna podpora Mogoče je, da se bodo tudi argentinske vojne ladje udeleževale operacij zaveznikov.
Razne polKUne vesti.
Rešitev proračunske krize. Z Dunaja se poroča 7. t m. z nemške strani: Izprememba položaja je imela svoj vzrok v spoznanju poljskih meščanskih itr^nk, da bi njihovo sodelovanje s Cehi in Jugoslovani le škodovalo njihovim nacijonalnim ciljem. Zato so v pravem trenutka po Cehih Jim za malo časa naprtenl jarem krepko stresli s sebe in si zagotovili samostojnost postopanja. Dogovori poljskih voditeljev z vlado so že predvčerajšnjim (5. t. m.) stopili v Stadij, ki je obetal uspeh, in so bili v današnji (7 t m. dopoldne) avdijenci poljskega kluba pri cesarju popolnoma formalno potrjeni. — štirje voditelji poljskih strank, ki so prišli danes k ministrskemu predsedniku, so sklicali parlamen-
Vesti iz Rusije.
Položaj v Petrogradu. ~ ---
PETROGRAD, 7. (Kor.) Izpraznevanje Petro-grada se neprestano nadaljuje. Vprašanje preselitve sovjeta ljudskih komisarjev je najbrže istotako že definitivno odločeno. V tem slučaju bo Izvrše-valnl odbor soVjetov v Petrogradu proglašen kot najviši! vladni organ za glavno mesto. Včeraj so, bili v Moskvi najeti številni hoteli in privatne hiše, j tarno komisijo, ki je vzela na znanje poročilo kjer se nastanijo državni uradL	j predsedništva in prepustila nadaljno odločitev
PETROORAD, 7. (Kor.) Vsled podpisa mirovne j vsevkupnemu klubovemn zborovanju. Katero je pogodbe so bile ustavljene vse vojaške operacije, ] trajalo le malo časa. Rezultat je bil tak, kakor se izvzemši delovanja letalcev, ki se poslužujejo si-! je pričakoval že predvčerajšnjim, namreč sklep, cer le poizvedovalnih poletov. Nemci so se po iz- j da se Poljaki vzdrže glasovanja. Opozicijonalno praznitvl Narve zakopali 12 vrst zapadno mesta, j stališče Poljakov je precizirala izjava, ki jo je
I tačasni klubov načelnik prečital v zbornici tik pred Položa! na Finskem.	| siasovanicm. Ko so pristaši poljskih meščanskih
STOCKHOLM. 5. (Kor.) »Socialdemokratea« po- j strank ^^ zbornice, dočim so poljski socijalni roča preko Helsingforsa iz Finske: Socijalni revo-j JeiaokratjC |n <jva poljska kmetska poslanca, Hu-Iucijonarji levice, anarhisti in komunisti agitirajo f ^ in Myjak, ostali na svojih mestih, se je odl-za vojno. Od vseh delavskih in vojaških sovjetov j srai precej razburjen prizor, ker so drug za d ruse je izreklo 60 za ln 61 proti nemškim mirovnim j prjhajali k obema poslancema najodličnejši pogojem. Socijalni revolucionarji zahtevajo, naj. p^ja voditelji ter ju opominjali, da naj bosta so-preide oblast na mestno dumo. »Pravda« izjavlja, ♦ tl(jaraa s klubom, čemur se pa nista vdala. Tre-da se bo proletarijat maščeval po vzoru pariške j nutek se ^	<ja se je posL Hubik hotel da«
,----------------vmnPL hatelione ^ j pregovoriti, aH takoj nato ga je posL Myiak po-
tegnil nazaj na sedež. Obema poljskima poslancema ie posl. Stacek izrazil zahvalo v Imenu Cehov. Za ostale stranke se je le vedelo naprej, kaj store.
kemune. Anarhisti ustanavljajo vojne bataljone črnimi zastavami Dne 7. marca se snide boljše-viški kongres v svrho revizije delovnega pnjgru-ma. V petek se ie posvetoval delavski svet o delni zaplembi meščanskega premoženja ca korist so-1 pf0ti pfoj-agimsjcemu provizoriju so strnjeno gla-vjetov.	____j sovali Cehi ia Jugoslovani Izvzemši Dalmatincev.
Neodvisna vlada v vzhodni SiMrHL	j baje zaradi prometnih ovir niso mogli pravo-
AMSTERDAM, 7. (Kor.) ^Central News« poro-j časno prispeti na Dunaj, potem poslanci Cond, čajo iz Tokija z dne 6. t m.: Pri pogajanjih v Pe- j Grandi, Malfatti in GenMli. Nemški socijalni demo-kingu je bila sklenjena ustanovitev neodvisne vin- kralje so v smislu svoje izjave glasovali za 9 1, de v vzhodni Sibiriji s knezom Lvovom kot mi- a proti §§ 2 in 3. Omogočili so pa tako takojšnje nistrskim oredsednikom. V dobro poučenih london-1 retje čitanie. Za proračunski provizij In vojne sklh krogih sicer dvomijo o pravilnosti tega poro- j kredite so glasovali z nemškimi M^alci in krčila vendar pa se smatra ob sedanjih razmerah to Učanskiinl socijald dunajski naprednjakl, Ukrajind. Se vedno za mogoče.	j Romuni, Brelterjeva stranl«terpo«lanca FaidutU
in Bugatto (ta dva menda od radosti nad sijajnimi razmerami, v katerih se nahajajo prebivalstvo v Furlanijl ln begunci v begunskih taborih; — prip.
Slovanske strast.
Roman. Francoski spisal Danile! Lesuetir.
—	Marki je zelo slovit človek ln je na sijajnem
glasu, ali ne? Hm, njegova osebnost pa Je Še si-jajnejSa kot njegov glas!
Pomolčala sta nekoliko In sta si, prestrašlvši se svojih lastnih misli, strmo pogledala v očL
Končno je prefekt zmignil z ramami.
—	Ali, pomislile vendar, eksplozija b! bila ugonobila vse sk'.jpaj.
—	Gospod mark! de 3renaz je bil obveščen o preteči nevarnosti.
—	Kar dokazuje, da mu je bil zločinski naklep neznan.
—	Ali veste to tako gotovo, gospod prefekt? — je vprašal uradnik drzno. — Morda je bil njegov načrt tak, da bi rešil grofico in da bi zletel v zrak samo stari kozak; izjalovila se je samo izvrjftev
Kavkaska republika ln Turčija.
CABtfGRAD, 7. (Kor.) *Ikdam<r objavlja razgovor "s semkaj dospelimi odposlanci kavkaško - musel-manskega komiteja. Ti so Izjavili, da je bila kav-kaška republika ustanovljena nasproti duhu boljševizma. 32 kavkaških poslancev, ki so bili Izvoljeni v ustavodajno skupščino Rusije, so predstavljali v Tifllsu transkavkaški sovjet.
Amerika In japonska akdja v Sibiriji.
LONDON. 6. (Kor.) »DaUy News« poročajo, da
je končni dogovor glede intervencije Japonske v Sibiriji v principu že odločen, toda odgoden. dokler nc pride angleški veleposlanik, Id mu je naročeno, da se pri japonski vladi informira o sledečih dveh točkah: 1. Na katere proge transsiblrske železnice namerava Japonska razširiti svoje vojaško varstvo in druge odredbe. 2. Ali bo Kitajska podpirala Japonsko in v kakem obsegu.
Državni komisar za nemika zasedena ruska ozcaaija.
BEROLIN, 7. (Kor.) Glasom »Lokalanzeigerja« bo v kratkem Imenovan državni komisar za zasedena ozemlja treh baltt§kih provinc in Lltvlnske s sedežem v Berolinu. Za to mesto je določen mini-sterijalni ravnatelj pruskega kmetijskega ministrstva, grof Kayserling.
MINISTRSKA KRIZA NA ŠPANSKEM.
MADRID. 7. (Kor.) Mornariški minister le vsled nesoglasij v včerajšnjem ministrskem svetu glede sprejetih vojaških reform odstopi!.
MADRID. 7. (Kor.) Ministrski svet se Je raz-šel, ne da bi nastala kaka kriza. Oficljozna nota pravi, da so bile vojaške reforme sprejete soglasno. Njihova Izvedba je odrejena s posebnim kraljevim ukazom. Reforme pred 1. Junijem t. L ne sto-
ured.) Proglasitev Izida poimenskega glasovanja o § 3. je zbornica sprejela brez posebnega odobravanja. Češki agrarec Zahradnik Je zaklical Pirova zmaga? Clanl večine(?) so po glasovanju prisrčno častitall ministrskemu predsedniku.
Po predvčerajšnjeai Seldlerjevem govora. Predvčerajšnjemu govoru ministrskega predsednika Je pripisovati značaj znamenitosti. Ne pa veljavnosti argumentacije, vendar po nJega vsebini: 1,) po načinu, kakor je milo prosil zbornico, naj vendar sprejme provizorij in vojne kredite; 2.) po želji, da se ustanovi v parlamentu »mirovna načina«; 3.) po priznavanju potrebe rešitve narodnega vprašanja; 4.) po napovedi revizije ustave na podstavi narodue avtonomije po deželah, in slednjič 5.) po priznanja važnosti jososlovaeskega vpraša nja. — A 1.) Prošnji ministrskega predsednika Je večina zbornice — ne, to nI prav reCeno: je večina navzočih članov ugodila. Večina Je — manjšina; aH postala je veČina vsled nenavzočnostl Poljakov, ki so se »v znak protesta« odstranili. Ta način protesta sicer nI najsrečnejl, ker dosto-juiistveneil in možateU bi bU, če bi bili Poljaki osiall v zbornici in glasovafi. Vseeno pa je zmaga, pridobljena na ta način, kakor jajce jajcu podobna — :ncraličnemu polomu, Seldlerjeva vlada nima večine v zbornici. — Ađ 2} To dejstvo Je prizna! tudi g. Seidler s tem, da se je * vso svojo zgovornostjo zavzemal, naj bi se ustanovila skupina strank, ki bi tvorile nekako »mirovno večino«, izločiva politična oasprotstva za čas vojne. Ml bi pripomnili le, da vojna traja 2e štiri leta. Ce je tak domači mir dolžnost sedal Je obstajala ta dolžnost že Štiri leta, ie obstajala že ves ta čas potreba, da bi se politična vprašanja stavila ln su-spenso. la na doseči In ohranitvi takega miru bi
Najbrž takojšnja aretacija grofice
Sonjinih papirjev in ga začel natančno pregledo- j Miranove In markija de Brtaaza. Kak strahovit
M nftVTftVik
Prefekt Je, ves v skrbeh, vzel v roko listič izmed j bile posledleet
jiMiranove In n Skandal M povzročilo to, kakšal diplomatski za-
vatl
— Ali vidite, — je pripomnil uradnik, Id je spoznal listič. Bil je list najfinejšega papirja, na katerem je bil narisan natančen načrt Miranove palače.
_Predvsem mcranio zaslišati Kavečinovo, — ic
dejal prefekt.
To zaslišanje pa nI doseglo nikakršnega uspeha, kajii iz Sonje se nI dala izvleči niti besedica. Zaprli so jo In dali na razpolago sodišču, ki se je tudi bavilo s stvarjo.
Sergej Krilovski, ld ie bil tudi povabljen, ni molčal, kakor je molčala Sonja, temveč se je z brez-primerno spretnostjo ln vztrajnostjo kretal v labirintu Izogibajočih se odgovorov. Ker pri njem niso našli nič obremenjevalnega, so ga zopet izpustili.
Prefekt si nI znal pomagati iz zadrege. Najenostavneje, kar bi bil storil v vsakem drugem slučaju, bi bilo, da bi bil pri Sonji zasežene papirje
morala — bi rekli mi — sodelovati tudi vladat Ce vlada zahteva od strank, naj za sedaj pozabijo na narodna In politična nasprotstva, koliko bl bilo potem dolžnost patrljotiuaa od straal vlade, da bl
se bHa Izogibala vsemu, kar bl moglo oživljati In poojstrovati nasprotstva!! Je-ii vlada vstrezala tej patrijotičnl dolžnosti? Nl-ll ravno ona s svojimi uaredbami in ukrepi — opozarjamo n. pr. na železniško stroko, na dogovore vlade z nemškim radikalizmom, na nje prizadevanja, da bi preko parlamenta, neustavnim potom ugodila nezakonitim in pristranskim stremljenjem ene narodnosti, na škodo vseh drugih; opozarjamo na vse tisto, kar so po krivdi vladnih organov morali pretrpeti po nedolžnem slovanski narodi ravno v času te vojne, v času tiste naglašane potrebe domačega miru — ni-Il ravno vlada, pravimo onemogočala tak mir in zakrivila, da so se narodna nasprotstva vzllc vojnemu času tako neizmerno poojstri-la?! Lahko je: drugim propovedovatl vodo, sam pa piti vino! Zato pa vzbuja Seidlerjev apel v slovanskih narodih le trpka čutstva In trpke spomine____! A. 3.) O. Seidler hoče pripravljati rešitev
narodnega vprašanja in se postavlja na stališče narodne samodoločbe, priznavajoč, da ima vsak narod pravico do življenja na svojem ozemlju. Lep cilj je^ ki ga označa g. Seidler, vreden truda najboljih. Ali pot, ki jo hoče ubrati, ne dovede do cilja. Priznava načelo narodne avtonomije in samodoločbe, toda Izvesti jo hoče po kronovinah. Nu, že »Arbeiter Zeitung« mu Je povedala te dni, da je to pot polovičarstva, ki ne dovede do cilja, ker narode more pomiriti In jim dati jamstvo zasigura-nega svobodnega življenja le — privolitev lastnega državništva brez ozira na današnje deželne meje! Seidler je izbral formulo, po kateri bi pač napravili dva koraka naprej, ki pa bl puščala možnost za — korak nazaj, ali pa celo za oba koraka. Je tu zopet vladna — politika v časih, ko naj bi stranke — po zahtevi Seidlerja — puščale politična nasprotstva na strani 1 G. Seidler potrja le tisti znani rek, po katerem so avstrijski državniki s svojimi idejami vedno zaostajali za nekoliko desetletij. Bilo je časov, ko bi bili n. pr. mi Slovenci celo hvaležno sprejeli ta način rešitve. — Danes pa ga ne sprejemajo več, ker se jim je politični vid izbistril, ker so politično dozoreli, ker so jim grenke izkušnje dozorele izpoznanje svojih potreb in izpoznanje, da je za njih sprejemljiva le rešitev, kakor jo zahteva naša deklaracija ln ki jej pritrja danes ves naš nar^d na Impozantno-■lanilcstaatea način tja do zadnje gorske koče. — Gospodu Seidlerju kličemo usoden — prepozno 11 Danes se narod naš ne zadovoljuje s tem, kar mu hoče vlada — zopet zasledujoč politiko svojega sistema — milostno dovoliti le pod pritiskom razmer la v sporazumljenju s tistimi, ki bl hoteli narodno vprašanje — mej-klic poslanca Nemca Malika v predvčerajšnji seji poslanske zbornice po Seldlerjevem govoru — reševati v znamenju __i----vislic! Kako bi mogli slovanski narodi ob takih dispozicijah na nasprotni strani verjeti v pošteno voljo na pošteoo rešitev nar. vprašanja?! Ne verujemo niti v poznejše dogodke, ki bi gotovo opravičili to nevero, če bi se mi udali slren-skim glasovom! In sedaj k 5. točki, k Seldlerieve-mu naglašanju važnosti jugoslovanskega vprašanja. Tudi to naglašanje piše žalostno izpričevalo avstrijskim vladam. Zato namreč, ker je prihajala šele sedaj. Ker vidijo šele sedaj, kar je obstajalo od nekdaj. Bodimo kratki, da-si bi Imeli mnogo reči: kdor razumeva to vprašanje in v komur Je poštena volja za njega pravo reSitev za pomirjenje Jugoslovanov: ta mora ubrati pot, ki gre preko kronovinskih mej In na katero kaža naša deklaracija pot, ki vodi do samostojne državne tvorbe Jugoslovanov. Tega klanca se avstrijske vlade nc bodo mogle Izognit!.
Hrupni prizori v poslanski zbornlcL V proračunski razpravi je med drugimi govoril tudi nemški naprednjak posl. Wabcr, ki je polemizira! proti posL Seitzu, kateri je trdil, da pomenja odvzetje Dobrudže Romunski rop, in trdil, da se je Avstrija vedno prizadevala, da bi preuredila Bosno v kulturno deželo. O nadaljnih dogodkih med Waber-jevim govorom poroča »Zeit«:
PosL dr. Ryb*f kliče: Vzeli so deželo proti volji prebivalstva! (Živahni medklici poslancev Lukscha in Malika.)
Posl. Iro dr. Rybdfu: VI ste deželni zbor vrgli v zraki
PosL Malik: To Je nezaslišano!
Posl. Rybtf kliče, močno kretajoč z rokami,
proti Nemcem.
PosL MaHk: nekoliko viadišarskih poslancev na vešala, pa bo miti '
Posl. dr. Rybtf: Ali so za to vas Izmenjali, gospod Malik.
Velik hrup v zborni cL
PosL Waber: Ti gospodje tam doli se morejo kulturno povzdigniti le v zvezi z Nemčijo in Avstrijo.
PosL Gldckel (nem. soc. dem.): 2e zopet de-nandrate!
PosL Sever (nem. soc. dem.) posL Waberiu: Saj veste, da živite samo od naše milosti!
* i
Posl. Waber: Pa vendar ostanem nemški poslanec; napram inozemstvu moram nastopati pro*f sumničenjem poslanca Seitza.
Posl. Forstner: (nem. soc. dem.) Pri volitvah se. zopet vidim a VI imate na svojih zborovanjih po pet ljudi, ml pa 2000.	* ;
V hrupu in ob medklicih socijalnih demokratov !e( zaključil posl. \Vaber svoj govor, ko ga je pred-' sednik opozoril, da mu je že potekel čas za govor.*
Mirovne pogodbe pred državni zbor. Soc. dem.; poslanci Abram, Sever, Forstner ln tovariši so V, seji posl. zbornice dne 6. t m. vložili na ministrskega predsednika naslednjo interpelacijo: Po členu 11« odst. 2., črka a, temeljnega zakona o državnem zastopstvu spada presoja in odobritev! mirovnih pogodb z Rusijo in Ukrajino nedvomno v j delokrog državnega zbora. Ratifikadja pogodbenih listin se torej ne more izvršiti dokler državni zbor teh pogodb ne odobri. Državni zbor mora tembolj vztrajati na tej pravici, ker daje ruski državi vsiljeni mir razlog za najostrejšo kritiko ter je s ponovnimi izjavami avstro-ogrske vlade, da stremi monarhija na vzhodu in zapadu za sporazumnim mirom, v očitnem nasprotju. Zato vprašamo: Ali je vlada pripravljena, pred ratifikacijo mirovnih po-, godb z Rusijo in Ukrajino poskrbeti za odobritjv^ državnega zbora in v to svrho pogodbe nemudoma
predložiti državnemu zboru? »
Sumnlčenja aRelchsposte«. »Slovenec« pi5o pod tem naslovom: »Reichspostc od 6. t m. tendenciozno poroča o sestanku lirvatsko-srbskih strank v Zagrebu In porablja to priliko, da znova sumničit politiko Jugoslovanskega kluba velelzdajalstva. Zagrebški sestanek je Imel namen, da dožene, iuI je mogoče skupno sodelovanje na sestanku zasto-' panih strank, in je po temeljitem razgovoru izda! komunike, da je tako-sodelovanje mogoče. »Reichs-post« tega komunikeja, ki je bi! dne 4. t. m. v »Slovencu« in v mnogih drugih listih objavljen, ne na-, vaja, pač pa mu podtika veleizdajalske tendence, V njem pogreša »najvažnejšega*: da se bo jugoslovanska država ustvarila v okviru monarhije! V resnici je bilo za sestanek najvažnejše, da se ugotovi, ali se morejo jugoslovanske stranke koncentrirati, ali ne, in da je to mogoče. Ie komunike naznanil. Da se komunikeji o jugoslovanskih notra-njestrankarskih zadevah ne bodo delali po kopitu, ki nam ga predpisuje »Reichspost«, je razumljivo Zlasti še zaradi tega razumljivo, ker bi s tem nemirne vesti te dunajske guvernante prav nič no pomirili. Ona ne vidi naših Izjav za deklaracijo, ne vidi naših žrtev in zvestobe, ni brala Ravniharje-vega govora, da Jugoslovani radi damo državi, kar potrebuje, a sistemu da ne damo ničesar. Njej je pač v resnici za sistem In ne za državo; ona je proti jugoslovanski državi v okviru monarhije prav tako, kakor proti krfskemu paktu. Njej je vse vo» leizdajnlško, kar 11 ni po volji. In če bi slovenski narod do zadnjega moža poginil v strelskih jarkih, bi »Relchsposta z zadovoljstvom rekla: »Junaki so bili!« A bl takol pristavila: »Velelzdajalcl pa tndi!« Dovolj poznamo mišljenje nemških strank ta vse njihove svete odklanjamo, kakor ce njihovih sun^ ničenj ne bojimo.
Iz češke politike. Iz Prage poročajo: Po mnenje Čeških političnih krogov se češke strankarske raz-, mere razvijejo tako-le: Češko meščaastvo ustane vi eno veliko Češko stranko; kmetstva Ina edinstveno agrarno organizacijo za vse češke dežele; češko delavstvo se združi v edlastveu so^ djalističen tabor. Potemtakem bo koncentrirano delo vseh političnih strank v treh velikih taborih. Tako Idealno razvrščenje češke politične moči je v resnici cilj ogromne večine čeških politikov. Meščanstvo ustanovi stranko pod naslovom: češka državnopravno demokratska stranka. K tej stranki so pristopile: narodna svobodomiselna strelka (Mladočehi), del češke napredne stranke (realisti).1 državnopravna napredna stranka in moravska ljudska napredna stranka. Drugi del bivše češke napredne stranke (realistov) se priključi delavski stranki. Ujedinjenju vseskupneca češkega delav-; stva se posveča posebna pažnja. 2elja delavstva tako v socijalnodemokratičnem, kakor v taboru( narodnih socijalcev Je, da se vse delavstvo ujedi-, nI. Proti združenju so sedal v taboru socijalne demokracije edino še pristaši Smerala. No, tudi brez njih se bodo razmere razvijale normalnim potom, tako, da se narodni socijalisti združijo z' večino socijalnih demokratov v novo češko so-; cilaiistično stranko, dočlm bi Smeralova stranka s centralisti tvorila neznatno socijalno demokratično stranko disidentov. — Narodni socijalisti se pripravljajo na živahno organizacijsko delavr it O VelikinoČl bodo Imeli trodneven manHestacij<ki kongres, na katerem bo odobren novi program češkega socijalizma. Tudi po deželi se opaža izredno politično gibanje. Ceško-sk)vaška agrarna stranka^ ki po zaslugi svojega časopisja izide iz te vojne ojačena, prireja redne organizacijske seje, da izpopolnjuje svoje organizacije. To je najmočneje vsenarodna organizacija. Iz navedenega vldim^J da je le še v delavskem taboru neka negotovost Ali v primeri s prejšnjimi razmerami se more ta; konstatirati velik napredek v težnii po koncentraciji.	__.
uletljajl bl mogli nastati!----Saj se ni moglo vedeti, v katero temo bi posvetila U stvar, kaka imena bl bfla soprizadeta. kake nerodnosti bi se •opravile, ne da bi se mogle popraviti!
_Cim manj ljudi ve za to stvar, tem bolle bo,
— si je mislU; — že sedaj veva zanjo ravno dva preveč.
NajrajSI bl bil uničil vse skupaj, toda potem pa si je zopet domislil, da bi se to Ie reklo, pospešiti morda drug atentat, ki bi se potem posrečil. Zbal se je odgovornosti, po kateri bl mogel postati sokrivec.
Najti bi se pač dal izhod, ln mislil Je nanj že takoj izpočetka, toda posegel bi jako nerad po njem, namreč da bl obvestil grofa Miranovega. Ob pomisli na tak razgovor s takim človekom Je zapustila predstojnika policije vsa njegova preveja-nost in hladnokrvnost. Vendar pa se ie po dva- *
izročil preiskovalnemu sodniku. Toda kakšne bi dnevnem razmišljanju rulločil za ta korak.
Da ne M se zopet premislil, je dal takol telefo-nično povabiti grofa na razgovor, ln pol ure pozneje sta se že oba zaprla v prefektovo sobo.
_Kar vam imam sporočiti, je silno važno, toda
prepričan sem, da stvar n! tako nevarna, kakor se kaže____Brez dvoma gre za nepremišljeno dejanje. storjeno v mladostni lahkomiselnosti, za katero Je dalo povod staro prijateljstvo.
Prizadevajoč si. da bl ublažil udarec, je prefekt, ne da bi vedel, stvar povedal tako, kakor je bila
v resnicL	■ ,
Nikolaj FeodoroviČ, čigar celo orjaško telo se le takorekoč stisnilo v obligatni baržunastl naslanjač uradne sobne opreme, je s stisnjenimi obrvmi in porogljivim pogledom motril predstojnika iran-coske polidje, ki je mislil, da je treba napram njemu govorniške priprave.... napram njemu, bivšemu načelniku tretjega oddelka«, staremu sodniku, ki se že zdavnaj ni več čudil zločinskemu na-klepx
(Pride še).
AprovfzacUske stvari.
Nove odredbe glede prodaje kraha.
Dočim prihaja koruza Jako redno In vedno v za-dovoljujočl izmeri, je dohod pšenice oz. pšenićn© moke nekaj časa sem Jako nereden. Tudi v bedoče kakor se pač more domnevati, bodo prihajale zmletine turščice prav redno, a na drugo se nc more upati. Z ozirom na to, da se je izkazalo, da koruzna moka nikakor ne odgovarja upravičenim zahtevam prebivalstva glede izdelovanja kruha, je aprovizacijska komisija sklenila, da od 10. t. m. daijc porabi večjo množino koruzne moke v to, da jo razdeli med prebivalstvo In da za to skrči kra-šul odmerek. Od 10. t m. dalje bo potemtakem-dobivala vsaka oseba na dan na sto gramov kruha in 650 g koruzne moke aa teden. Da se prirede k tej uredbi sedaj veljavne krušne izkaznice, se od-4 reja, da bodo odrezki normalne izkaznice od 10. marca t. m. dalje veljali namesto za dosedanjih 50 g, samo za 25 g kruha ln da se bo 650 g koruzne moke moglo obenem z običajno tedensko nabavo živi! dobiti na živilske izkaznice od pon-delika 11. t. m. cJalte.
Stran n.
»EDINOST* ttevTB*
V Trtte« dae 9. marca lt 16
Ravnotako bodo mo?H lastniki dodatnih krušnili
frkaznic dobit! svojih 700 z koruzne moke na teden proti Izročitvi dodatne kruSne Izkaznice, veljavne <ed nedelje, 10. t. m. do vštetega Četrtka 14. t m., fen o^rezkov nove dodatne krušne izkaznice, veljavne za petek 15. in soboto 16. t. m. • Pripominja se Hrccno, da se s temi novimi odredbami odmerek zmletin. ki pripada vsak dan fcjonsumentom, ne zmanjšuje niti najmanie.
GOVEDINA.
Jutri, v nedeljo, 10. t. m., se bo prodajala govedina proti preščipnjenju št. 13 izkaznice za nakup Bies? in maščobe in proti izročitvi izkaznice St. f8, serije a, b, c, d. Na vsako izkaznico se more dobiti K mesa. Prodaja se prične ob 7 zjutraj v Naslednjih mesnicah:
Sinisaglia. Barkovlje 41. Pnntar, Gretta Zpontja, Bin, Roian
Callin, ul. Boroevič 18, Pellis, ul. Ceciiia de Rittmeyer,
Concilia, ul. B, Cellini 1, Stanislawsky, ul. S. Spiridione 7, Visintinf, ul. Cavana 22 f Borzer, pL Ti^or 7, Rodefla, uL M. del Mare, Benedettlch, ul. S. Sebastianc & Levi, ul. Beccherie 6, Bruna, ul. Beccherie 6, Polacco, ul. Beccherie 47 (samo za Žid«) Pasqualini, ul. Marije Terezije 41. •
*	Zadnik, P. S. Giovannl 6,
Martine!!!. P. Lesna 8, r Polacco, ul. Torrente 30. j Marsft, ul. Far/ieto 7,
*	Zafutta, ul. Far neto 3S. Temni, ul. Rossetti 51,
PoIH, Acquedotto 13, CasteHitz. ul. Oiulla 67, Vattovatz, ul. Giulia 17. Rodella, ul. Giulia 1, Burba ul. A. Volta 2, Periattl, ul. Barriera vecchfa 4, ViezzolI, ul. Barriera 15, Cossfeh. nI. Uro Foscolo 2, Polil. ul. Istltuto 38, Ferluga, ul. Media 45, Tapazzin. ul. Settefontane 24, Polacco. ul. Settefontane 44. Pouschč, del. RIvo 36, Delavske zadruse, u\. S. Marce, Ccmisso. ul. deli' Istria 51, Godina, Skelenj 13V
CHHF:
Prednji deli z doklado ... p?. K 16'— kt,
tadnjl deli z doHado .... po K 16*80 k*.
KONJSKO MESO.
Danes, v soboto, in jutri, v nedeljo, se bo prodajalo konjsko meso v naslednjih mesnicah: Sva-ie!. uL Gmlia 31, Rossi, ul. Parneto 3, Listek, u> industrla 8, Mlslel, ul. S. M. Maggiore 2, Tedeschf, ■t. Molin * vapore 4. Viskovich, ul. Giulia 25, Pontoni, ul. Pontona 20, Nordlo, ul. Boroevlč 7, Fabbri, ul. Lazzaretto 31, Bencich, ul. C. Colombo 1, Cu-gina. ul. Giulia 88, Vidmar, ut Industrl« 5, Pantint ul. Barriera 27. Benettini, ul. Media 34, Jelusslch, trf. OinlH 5. Butti. ul. Poste 12, Battlstella, ul. Soll-tarif Spar^jfher, ul. Madonnlna 31, Salvagno, ul. Med:r- 7, Tedeschi, ul. Poz to 18, Zerovaik, ul. Mu m 9.
CFNC:
PreJnjl deli z doklado . . . poK kf.
Zadnji deli e doklado .... po K 9*20 k«.
Prodala kuriva«
Oglfe. IV Iti na rdeč« Izkaznice.
Sv. Vid: 5t. 581—730 (ob. St 7) 9. 1 uL Morilo rt b, (cena 84 vin. kg). — Sv. Jakob: St. 3403— 1522-(ob. it. 6) 9. 3. uL Media 8, St. 2523—2642 (ob. «t 6) 11. 3 ul. Rivo 10, (cena 84 vin. kg). — KJa-din: St. I03!s—307 (ob. 5t. 6) d. Z. ul. Molin graude 20, St. 308—504 (ob. St 6) 11. 3. ul. Molin grande »0. (cena 84 vin. kg). — Rocol: St 269—405 (ob. St. 5) In št. 1—163 (ob. St 6) 9. 3. ul Media 24. (cena 84 vin. kg).
Kok. lu kg na romene Izkazale«. Staro mesto: št 661—780 (ob. št. 5) 9. 3. «L Muri 10, (cena 2i» vin kg). — Stara inlttHca: St 2873-8072 (ob. it. 5) 9. 3. ul. Media 8, St 3073—322? (ob. «t. 5) 9. 3 ul. O. B. Vico 9, (cena 20 vin. kg) — Nova mltalca: 5t. 1772—1921 (ob. §t. 5) 9. 3. ul Toro 13, (cetia 20 vin. kg).
Koks. 10 ks na irodro Izkaznico. Sv. M. M. 7?nrpj,: ?t. 108—317 (ob. St 10) 11. uL Rivo 10, St. 31 h—412 (oh. St. 10) In St. 1—105 (ob. St. !!* 9 3. ul. Concordia 5, (cena 20 vin. kgV Preden ffossHe). 2» k- na modre Izkaznice. Sv. Vid: 397—591 (ob. St. 21) 9. 3. ul. S. Te-ela 4 (cena 1 K 4* vin. za 10 kg). — Nova mitnica: »t. 133—589 (ob. St 29) o. 3. ul. Zaccaria 3, (cena 1 K 44 vin. za 10 kc). — Skedenj: št. 207—321 (ob. »t 8) 9. 3. Skedenj 129 (ceaa 1 K 66 vin. 10 kg).
slavnost.
Danes prodaja llstkcv za stojl-iča v pritličju, na rradlnatah In na I galeriji (zeieno po K 2-50) in listkov za H. galerijo Ui!a po K 2) In samo popoldne od 3 do 6 izmenjava listkov ca sedete v pritličju.
lože su razprodane.
Sedeži v pritličju so tudi razprodani, al> Betki niso Se vsi Izmenjani. Opozarja se vnovič, da le treba listke ra sedeže v pritaiju, Izdatie za Teatrn Fe»?ce, fzrscnjatl z dmzhaI za Foliieamt Rossettl. Številke sedežev, deloma tudi številke vrst ne odgrvariafo v obeh gtedafličia; z listkom za Teatro Fen!ce n! rao^a^e dobiti sedeža v pritličju v PoHteaml. Listki se Izmenjavajo samo 6e tfanes popoldne od 3 do 6 v veži Narodnega doma.
Sedeži pod galerijo (na gradlnatab} Su na I. galeriji so razprodani In sicer so pridržani za tlsie, ki so kupili listke za sedeže na gradlnatab v Teatro Fenlce. TI listki ostanejo ▼ veljavi In Hh nI treba zamenjati. Prcsl se pa. da posestniki teh listkov zasedejo svoje prostore Čim prej in n roče. ker se potem odprejo tudi stojišfa na gratf:r- tzh in na I. galeriji In bi pozneje bilo težje priti do sedeža.
Stojišča v pritličju, na gradinatab in na I. galeriji (zeleni po K 2*50) se prodajajo danes v vež? Narodnega doma in se bodo prodajali če jutri pri gledališki bte^ajnici. Že kupljeni ostanejo v veljavi. Opozarja se še enkrat, da bo pristop na stojišča pod galerijo (na gradina ta Ji) in na L galerijo dovoljen Šele, ko bodo sedeži is i o ta m žm popolnoiu«
zasedeni po posestnikih (modrih) listkov ga gradina (e. Prosi se občinstvo, naj se ravna po tej uredbi, da ne bo nepotrebne zmešnjave.
Za galerijo (to je: II. galerijo ali loggioce) se listki (IHa po K 2) prodajalo danes v veži Narodnega đona I«t se bodo prodajali še jutri pri po-sebn* gIer!a!i«V! blagajnici ori vhodu z ulicc Chioz-za. Ko bi se bilo že z zadetka računllo na Po'ite-amo, b« se bila cena nastavila nekoliko r.i2Jo; sed^i. po delni razprodaji, jc bila premeoiha iTcrrrn.TOča in to na; se rf ago hotno upoč'.eva. Kupljeni listki ostanejo v veljavi.
Za sedeže v pritličju 1» z« lore so se poraMfi, v prihranitev stroškov In radi nujnosti, ftalijauski listki. Kakor s tem, n2j se tudi blagohotno pctrpl z gledališkimi uslužbenci, ki r.e zn2?o slovenski. Poleg njih bo vsekakor poslovalo nekaj slovenskih rediteljev.
Gled&Hška blagajnica se *dpr« |u-t r i ob dopoldne. Posestnikom listkov t* sedeže ca gradinatah lu na V. galeriji se vnovfč topla priporoča, i»s| bodo čimprej na svojih prostoHb. • m •
Začetok sla v nos ti |utrl točno ob 11 dopoldne. Zamuda je izključeua, ker mora dvorana takoj po slavnostl biti spet ua razpolago gte-dallškemu podjetja. Priporoča se torej fcrezposojn?.
točnost.
Med izvajanje« sporeda ostanejo vrata
v dvorano zaprta; zakasnelim bo vstop oovoOeu ie v 10-mhiHtBeai presledku med I. I« II. tieloai sporeda.
C. kr. tames mlštvo za deželno brambo Je dognalo, da se izvršilna določila k Najvišjemu ukazu 11. 9. 1917 v javnosti zeio posostoma slabo ume-
vnjo, vsitd česar se vlaga mnogo proSenj, ki niso dovolj utenicljena. Na ta način prihajajo neopravičene prošnje od sorodnikov vojaških oseb ra popolno oproscenje voiaske službe, za premeščenjc v zaledje ali za trajno službovanje dotičnikov v etapnem območju. Zlas.tl pogostorna se obnavljajo prošnje, ki zahtevajo uvrščenje službujočih vojakov v bližini doma. Pogcstoma se tiče zadeva vojaških oseb, ki sploh ne službujejo na fronti. Najvišji lastnoročni ukaz, popolnoma jasen v besedilu, odre-jtije v poglavitnih potezah samo način vojaške upoiabe onih, ki so pridcljen! vojulo&m s« v bojni fronti In tudi glede teh na splošno samo toliko, da se jih uvrsti na taka službena inesta. ki se nahajajo izven območia vpliva sovražnega ognja. Na službujoče v etapnem ozemlju in v zaledju pa sc Najvišji ukaz ne nanaša.
Stucr!skl dor>usti dijakom srednjih 5oL C. in kr. volno ministrstvo je odredilo, da se smejo tudi v Šclskčm letu 7917/18 dovoljevati srednješolcem štiritedenski študijski dopusti. Studijski dopusti se dovoljujejo le onim dijakom, ki služijo v zaledju pri dopolr.ltvenih krdeiih, in če takega dopusta še niso imelL Dijaki, k: služIjo čez 2 leti pri volakih In sc že lani doblU štiritedenski dopust, dobijo zopet Štiritedenski študijski dopust, če prvi ne sega v letošnje žoisko leto. Dopusti z bojišča so dopustni le tedaj, č* to dopuščajo volaške razmere.
Glas Iz občinstva. Prejeli smo: Za jutrišnjo prireditev v Poliieaml. pri kateri upam, da bo ns odru kaj leii^a ne samo slišati nego tudi videt?, udano prosim cenjene dame na sedežih v pritličju, da bi blagovolile sneti ivojc sicer krasr.er a iali-bog ninoiokrat preobsežne in slkdar dovolj prozorne klobuke.	Ne-Rontgen.
DaIma:kisSut dtsfcovšČUa as deklaracije. Frančiškani O. VirtiUslav, Brusič O. Kazimir Bučlč. O. Ciril Baru&ič In O. Leonard Ruskovlč, vsi v Zadru, so priobčili naslednjo znamenito izjavo; Od početka voire pa do danes spremljamo krvavi plei. ki so ga zaplesali narodi Evrope, kakor tudi gigantske žrtve, ki fih vsak nj;h dcprinaš* svojo srečnejo bodočnost. Uverjeiii imo, da so to krvavo in pogubno vojno Izzvale v minolosti storjene krivice in pogrešku storjene feoteč. Vedno so narodi khcatt ro pravici, ker so bili Izročeni svo-jevolji iu samosill večib, aH njihov glas je bil glas vpijočega v puščavi. Svojevoljno in zlobno gluhost bijemo «tdal £e četrto leto: tonovi, možnarji, strojne puške in stotina drugih, ubijalnih in razdevajo-čili pr't>r&v v najnovej?m času. NaSa želja je, da •te «a ruševinah stare grešne Evrope postavi mlaja In nova. urejena po načelih, naglašenih o<f srečno vladajočega rimskega papeža Benedikta XV. v njegovih poslanicah vojskujočim narodom n vladarjem, usvojenih in v naš narodni program sprejetih po naših Južnoslovanskih poslancih cr; Dunaiu z njihovo deklaracijo od 30. maja, Id tU Jo popolnoma uivojamo tudi niže podpisani.
Radi podp!sa za deklaracijo — poklican orežle. Neki slovenski delavec je bil zaposlen pr; tvrdki »Danublus«, Ganz čc. Comp. na Reki ta jc h 11 v tem. svojstvn oproščen vojaščine, ker rečen? tvrdka deluje za vojno mornaricc. Val gibanja za našo deklaracijo se je seveda raztegni! tudi na Reko in podpisal je tudi rečeni delavec poleg drugih. Stvar je prišb do ušes policije, ki je takoj uvedla strogo preiskavo, ki je za onega našega delavca prinesla usoden re>;ultat. Policija na je menda smatrala za propagatorja In je bržkone pritisnila na tvrdko. Kajti dejstvo je, da je ta poslednja delavca odpustila, vsled česar mora le ta v vojaško službo in je že na pot« v Puio. Z visokih mest sc priznava, da podpisovanje deklaracije ne involvi-ra nič nezakonitega In da je to le izvajanje politične svobode državlisnov in njih pravice do uve-javljanla svojega političnega mnenja. Podrejeni organi madjarskega furerja pa sodijo drugače In c ni — nagcla^amo to — izredno inteligentni In Jostojni naš dclsvcc, (kar izhaja tudi iz spričevala tvrdke) je postal -žrtev svojega soglašanja z de-i laracijo. Tako izgledu politična svoboda posebno tudi tam. kier gospoduje — madjarsko vitežtvo.
O ta cenzura! Kakor znano, nam je politična cenzura zasegla v torkovi številki interpelacijo državnega posl?nca dr. Gregorčiča o življenjskih razmerah v soški dolini. Ker jc ljubljanski »Slovenski Narod«, objavil to interpelacijo v celoti, ne Ja bi bila zapljenjena tudi le ena sama besedica, smo to dejstvo objavili v našem listu in sicer pod istim nezaplenjenim naslovom, kakor smo ga čital. v »Slovenskem Narodu«. Cenzura pa nam Je zaplenila tudi ta v Ljubljani nezaplenjeni naslov. — Nato smo prejeli od cenzurne oblasti v včerajšnji številki objavljeni odlok o prvotni zaplembi one interpelacije. Objavili smo ta uradni odlok cenzurne oblasti dobesedno, kakor smo ga prejeli, in javnost se je mogla prepričati, da celo njen lastni odlok ni našel milosti pred slavno cenzuro: črtala nam jc namreč nekoliko besedi iz svojega !asfne:„. odloka! No, tu se pac ucha vsel Radoveuni sniv
res, kako bo cenzurna <>blast utemeljila to zaplembo. Ali bomo sploh ciobili odlok, da so bile ene besede črtane, ker bi njih objava »oškodovala
interese vojevanja in vnanjc politike«? O ti prebita cenzura! Nam črta to in ono, češ, da bi objava oškodovala take in take interese, sama nam pa pošilja c4!oT<e, katerih objava je tako strahovito nevarna! Da, res s^no radovedni na utemeljitev te zaplembe. In naj r.e misli morda cenzurna oblast, da se bomo zadovoljili s sam^ zaplembo brez utemeljitve. O ne! V smislu obstoječih predpisov zahtevamo. da nam slavna cenzurna oblast s primernim obokom uteme!ji to zaplembo, da se moremo pritožiti proti n^ej na 'pristojno n:csto. Obenem pa sporočimo stvar tudi Jugoslovanskemu klubu, da stori primerne korake in posveti nekoliko v temno poslovanje onega že zdavnaj odpravljenega in vendar še vedno obstoječega In nerazutnljivo poslujočega »Kriegsfibcrwachungs-amta«, ki daje zapleniati v Trstu ono, kar se brez pridržka lahko objavlja v LJubljani.
Voiao - pomožii urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega ju bralnega društva« v nllci Ormtia St. 39. I. risa., na levo, in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 iu pol dcp. do 12 iu pol pop. Ob tem času !e urad na razpolago strankam za vsakovrstna	v*: sestaviijn^e vlog v voino-cskrbaih ii» razrih drugih zahval«. V slučajih potrebe Im> prsltijc?« uradnik za stranka tudi osebno posredoval os pristojnih mestih.
Vojaški pogreb. V tukaifcjfl o. ta kr. rezervni bolni*ric? Zaereb *t. 1. jc R. t a umrl Josip Franzs. pešec črnovof. okr t«v. št. 5, sup. odd. CmureK rojen leta 1«S4. v Oranošcah<?) v koprskem okraju. Pogreb se bo vršil 10. marca Iz omenjene bolnišnice na vodico pokopališče.
Promet s poštnimi zavitki med Avstrijo iu ozemljem nemške poš^e	v Belgiji- Nemški
poštni uradi I1eist=op=den—Be»-g (v Belgiji), Fu-may, Gir'et in Vireux-Molham (na Francoskem) ne poslujejo od 1. februarja 191& več za promet poštnih zavitkov z Avstrijo.
Nove tobačne Izkaznice. TukajSaje c. kr. finančno ravnateljstvo javlja: Pozivaje na objavo priobJcno v tukajšnjih listih dne 3. t m. vabi sa one, ki imajo tobačno izkaznico št. 12.001 do vštevšl 20.000, da dvignejo novo tobačno izkaznico pri c. kr. car. ekspozitur! ob glavnem vhodu v svobodno luko v spodaj navedenih dnevih med 9. in 12. uro pred-poldne ali pa med 4. ia 7. uro popoldne ln sicer v sledečem redu:
V pondeljek, dne 11. marca t 1. 12.661 do 14.000, v torek, dne 12. marca c. t 14.001 do 16.000. v sredo, dne 13. marca t. L MUJOl do 18.000? v četrtek, dne 14. marca t. I. 18.001 do 20.000.
Tozadevne stranke se opozarjajo, da le brezpogojno potrebno prinesti seboj staro tofcafiao Izkaznico 1» še kako drego legitimacijo. Oni, ki so rojeni v letih 1S55 do vštevši 1900 norijo vrhu tega pokazati tudi svoje vojaške dokuneat*.
Zadušntea za patra Hliacluta Keplđ%> Ia Kopra pišejo: V ponedeljek dne 11. t nu ob ♦ uri zjutraj bo slovesna maša-zadušulca ta pokol duše. P. Hijacinta Repžča. Prijatelji Ia nauci pokojnika so vabljeni, na to počastitev pokojalkevega spomina.
Razdelitev vina ls fabolčalka aprovlzacljske ke-mislje. Zaupniki vseh okrajev tsvca uŽttntnske črte se vabljeni na pogovor, ki ae bo vrti v pisarni člana apr. kom. dr. Joeipa AbrauM aL Campanllie U v torek, dne 12. marca ob 9 4ap- Deleži, dolo-čem c krajem, h katerim ae bodo prijtopUi zaupniki, se razdelijo med ostale okraje.
Orkestralna vaja bo danes ob 5 popoldne v prostorih učHe&ičfe «1- Torraate IX Ki aadstropte*
LmetnHki večeri Prvi mnetuMfc! veter. Id ga priredi »Mednarodna »veza trtalkega Ia primorskega časnikarstva« v prid svojem« aaklaea za vdove in sirote, ae bo vrSfl v torek. 12. t. m., v gledališču Politeama Rosettf. Predprodafa vstopnic za pritličje, lože tu »edeže v pritličju t« prične danes v inseratnem uradu »Lavoratora« aa Corsu bi »Oazette« ns Passo di San OlovafmL Tudi v proda j alnici soc. demokratične kousomne aadruge. ul. del!' Istria, se bodo prodajale vstopak* za pritličje in galerijo. Pri nmetni5TnB"Večerih bodo sodelovali: Alice Andrlch-Florio, Toinon Coenkcl, Cstclla Kus-manich in Marija Polla ter Cesare Barlson, Anton Deber, Evzelij Curelich ta Karmelo DangeJl.
Lepe razmere. Četrtkov »Slovenski Narod« piše pod uaslovom »Požar v Brezovici« takole: Včeraj zvečer ob 10. uri je bil signaliziran požar na Brezovici. Gorele so vojaške barake. Koliko Škode jej bilo, še ni znano, kakor tudi ue koliko barak je bilo prizadetih. Ljubljansko gasilno ia reševalno društvo je bilo sicer poklicano ua pomoč, ni pa moglo pohiteti ne kraj nesreče, ker vojaštvo ni hotelo dati priprege. oziroma, ker bi st moralo društvo aepostavnim potom dobiti kouje. Ljubljansko gasilno društvo, kateremu bi morala vojaška uprava posvečati največjo pozornost, trpi vsled pomanjkanja krma za svoje konje in vsled vpokli-cev tako, da se na klice na pomoč iz okolice pač ne more več ozirati. Konji so tako oslabeli, da bi do Brezovice brez dvoma niti ne prišli. Avtomobila kljub raznim prošnjam vojaštvo ne dovoli. Za pripre;o bi bilo moralo društvo dobiti konje izpod Tivolija, ki so vsi že bolj mrhovina kakor Se živa klluseta. cziroma naj bi bile drnštvo brez vsake pravice rekviriralo konja prt privatnih podjetnikih. Da pod takimi okoluostml ae zadene dru-itva prav nobena krivda, je Jasno. Poleg tega jc vpoštevatl« da inta druStvo na raepotago samo 7 sasllcev. Ce « sapuste LjubHano. !e mesto brez požarne straže.
Iz poštna službe. 7. dnem 11. »srca 1 L se zopet odpre pošta! urad v Kozaai sa aedaj samo za pi-semsko pošto vštevši službeno ia zasebno reko-1 mandacDo In sa denarni (poštnonakasaični Ia po-štnohranilnični) promet Istega dne se zopet uvede denarni (poštnonakazničai ia poitaohraniinični) promet pri poštnem urad« Oradež I Ia promet z zavitki pri poštnem uradu Cepovan. Za zavitke *e omeji najvišja teža aa 10 kg Ia označba vrednosti na 100 K.
i v - -	*
Brez posebnega obvestila«
fn znancem, da je na£a
Tužnim srcem nazranjamo vsem sorodnikom pre^jubljena mati, ol. tašča in sta a mati, RJ-pt S	n B
po kratki fn :: u ci bo'e-ni rrirno izdilm !a svi jo bla^o dušo.
Pogreb preblage pokojnice se bo vršil dant«, sobota, 9. t. m f ob pop. 17. n rt^šnice mestne bolnišnice v cerkev sv. Antona in od Um na kopališče k sv. Ani v družinski grob. SV. IVAN-TRST, 8. marca 1918.
Žalujoče drufIne : Vatovec, Černigoj, Mlač In Ferletcb.
Seve pojreh&o j»edjatje Corso 47.
3 V/.


Potrtim srcem sazcanjamo \tem sorodnikom, prijateljem cem tužao vest, da j« naša preljubljena soproga, mali \m
Franka Balani
znan-mali
P®
dolgi te m«(ni bolezni, danes, mirno v Gospoda zaspala. Pogreb predrage pokojnice ae bo vrši v r eJdjo, ob 4l/t popoldne U hiše žalosti na Prošeku.
PROŠEK, 8. marca 1918.	Žalujoče dražlne:
Balanč, p!. Obereigner, Oorlap
Brez posebnega obvestila.	Vence se s hvaležnostjo odklanja.
Češko Uudievičfca Restavracija (Bosd- CrfnClII 2
kova uzorna češka gostilna v Trstu) se yiU"4AJ ■ nahaja v ui. O. OaUtti (zraven g!a\me pošte.) Slovenska postrežba in slovenski
jedilni listi.
učiteljica podufnje z rotečim uspehom, male ia rdrasla. a1®-vei7sko ia	po najhitreji in Iti i matodi.
Cena zmerna. Pojasnila od J—-7 v ul cl Chi««ra št. 27, ITI	U. stopnice aadaj na droridću,
vrata 8.	B «
do¥i?e	t tilici Barrifrm veceh!*
L B.aukovi^.	1920
UinsKa
Općina it. 450.
•odo kupujem v vsaki množini. TI n*1? 1 j o i ajv^jiii danainj .k cenah.. Zniderši
ItiU
Vreče
▼oake vrst« kupuj« JLiabič Franc. Atoli n o grande HO.	18^3
Od denes najboljše ograk^ pi
fo prodaja v Hotel« BalVai
vo
1HJ1
Fotosrcf t
Anton Jerkift pee'ujc ▼ «»r>j«_a ateljeja
Trstu. Via dni l« Pcute it 10
49
dobijo najfinejše likerje : konjak, žganje ter peliukovec p* zmernih cennh pri Jakobu PJlak, Lipaki trg, L^^ai trg h ter Te^ethoff 16.	1802
\mm\ likerji: I^^ri^oT
zmernih eeaah pri Jakob« TolL^k, lipski trg 7, Leeni trg 5 ter obrežje Te-ethofi 16
10 zmerni ceni porečno sobo. mo-lerao izdelano ter drnge bolj pri> p osto pohis vo. Brod, JPoate vecchis 26. 1908
(rodom
©:remo za dvorano
Prodam BiaieT ■ pcgriajalocn. aavesi
finejše ogledne. Brod, Poste vecchi*
divan, 6 nasla-eso ter naj-1907
vojsk se fc«4i seznanniti dieno t avrho ačenjs
Slovenski
in plesa proti TiHmpmemn rlačlu. Ponu .Vojak 383a na In- odd. Edinosti
% gOBO-
itsliiana6ine Labs pol
Mm drevesa:
dre ishra-i« vT.te
Keiun« (Oreniko;*
h - uike ce pij ene na kutno, jablane, £rašqje ia drago prodan Jomp	^
....... I
lilem
(po msž&ostl cžen]enssa)
za malo posestvo v bližini Trsta (Žavfje)
Ugodni pogoji. Posrbe pid: I. 6. no In?.
&3D6S2L
JADRANSKA BARKA
TrsS, Via Cassa <11 Ris? ar m] o 5
(Lastne posle.ij«) Kapllil bi rtsarva K 13,209.00).- j
FILIJALifi: Oueij TegcthoftttsMe 7 % Duh: ovni k. KMor, Ljubtjann. Metković, O^s^ja Split, SI oenik. Za J«-.
VLOOE NA KNJIŽICE
31 O
9 # ==
od dneva vlogo do dneva rzdiga. Henta davek
p'ačaje banka svojegs. Ohrastovanje r.ci* ua tekočem in ftiroračiinn pi eo^ovorn - Alcrele«! j teki in naVainie na fn t%-ia inesaossks trliiia
KUPrJB IN PRODAJA: rrednniUe ^arje rente, obligacije, snatarna pianaa. ptiiortte e delaire, aredke, valvte deri/e, pro«sese itd Daje PREDUJME sa Tredsoatne Mpirj« in Vn<* J«ie£e ▼ Imih skladi*? h. 8APB DEPOSm PROMESK. — — Prod ja sr-fik rssrcdne lata rje. Zavarovance ▼«nkoTr*fcnih papirjev preti kursnl tt^ibi, reriaija tre banj a ,re4k L l i hresplsdne. Stavbni kredit remfcoars kreditL
Borzna naročila. — Inkan*. MEKJAUfICA — — ESKOLTT UKIIO Telefoni; I4«i. 17M ia 257t.
• #9 1 pt^oldne
JADRALSKA.
Brao j svi:
IW
» I

f
lin - Ulo Stadion 10 - Trst
Otipu oti 8*2 zveče; napraj

(l\mm cl!
ki bi obenem opravijo ; »hišnika. Imel bi prosto Ma^ vanje, krrjavo in razsvetljavo. PJč?ca po dogovoru. — Ponutibe na: Franc DoJenc. trgovina z lesom, v S tri Loki, po?4a Škofjaloka. Gorenjsko.
ZOBOZDRAVN K
Dn J. Čermžk
v Trstu, ulica Poste vecctile 12 vogal alice deli« Poste.
Izdiranja zobov brez bo«
la&in. — Plombiranja.^
UMETNI ZOBJE —
DAROVI
— Za tolsto potrebščine aort slovenske Kole, ki se odpre ca lesen v tržaSkem lentvldskeni okraju daruje motakar SbU K 14*—» Vladko dodaja K 10'—, Tonče K ; »k paj K Denar Inani uprava.
PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH N ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE iN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠLJEJO NAJ SE V - - NAROONI DOM V TRSTU - -
po K 1,80 in po K 4.80.
Veliko tržaško skladišče, Trg Pozzo del mare 3.
MiunnsKo šospoMo dmltuo,.Narodni dom" Sv. Ivan pri Trstu
išče izurjenega gosfiiraičeria,
Čigar žena mora biti dobra kuharica. V restavraciji, h kateri spada prosto ren vrt in dvorana, se prirejajo narodne veselice in zabave, kjer se mor
mnogokrat s'reči več sto gostom. — Kavcija in pogoji po dogovoru. Ponudbe z naLa č?im naslovom naj se pošiljajo na Svetivansko gospo da;ako društvo „i^aiodni do.n" Sv, Ivan pri a*»tu. ... „