Št. 67. V Goricj, v torek due 22. avgusta 1905. Letnik VII. Izhaja vsa' torek intfobutoob 11. in i predpoldnn za iu»*sU i ^r oL 8. uri pu|\ za dezt'lo. Ako pa<)*' na ta diicva praznik izid<* dan prej ob si. 2vm5f»r. Staue po pošti prcji'rnaii ali v Gorici na dorn poSiljan cfloletno H '\, polletno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajit.se v Gorici v to- bakarnan Schwarz, v Šolskih ulicah, J*11 I ersitz v NuiiHkih ulicah in Le- han na Verdijevem tekalilöu po 8 vin. GORICA (Vefceruo izilaiije.) Uredniätvo in uprayni&tvo se nahajata v «Narodni tiskarui», ulica Vetturini h. St. 9. Dopiae je nasloviti na uredniStro, oglase in naročnino pa na ipra\ jtvo »Goric^c. Oglasi se raÖun.jO pi -»tit- vrstah in sicer ako se tinkajo 1-». . po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 8-krat po 8 vin. Ako ae večkrat tiakajo, rafiu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušio. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Ustava na Ruskem. Dan 19. avgmta t. I. zapisan bode z zlatimi črkami v ruski zgodovini. Ta dan izfiel je namreč carjev manifo.it, vsled katerega vdobi tuili vMikanska ruska dr- žava avojo ustavo. Rusk» narod vdobi torej Hvojo „državno dumo", bvoj dr- ŽHvni /bor, v kateroga bo volil avoje zastopuiko, ki bodo njegove želje in zah tevfc odločuo zSHlopali ter jih branili. Manifest, a katerim ae začenja carjev ukaz, ge glasi: „Ru ko caratvo ae jo konatituiralo iü vlrdilo ibog neporušljive Bolidarno&ti carja z narodom in naroda 8 carjem. Sporazumljenje in jedinatvo med carjem in uarodom tvorita veliko moralično silo» ki je v teku atoletij vatvarila Rasijo, da jo brani proti vsem napadom, in tvorita do sedaj jamstvo za jedinstvo, neodvia- nobt, celutnost, materijalno blagostanje in duševno razvijanje v sedanjosti in bo- dočnosti. Z Našim manifestom od dne 26 ft'bruvarja smo pozvali vbc zveate sinove domovine nateano aporazumljenje v svrho, da se spopolni driavna organizacija do- ločivši trdno vez notranjega iivljenja, in tedaj nam je bila akrb spraviti v aklad javne volilne inatitocije z vladnimi oblaBt- nijami in odpraviti med njimi vladajoča neaporazumljenja, ki so ae tako nearečno občutila v normalnem teku državnega živJjenja. Naäi predniki, carji samodržci ao vedno razmiSljali, kako bi dosegli ta cilj. Sedaj je došel čas, da se aledi njih dobrim namenom in da se pozove iz- ?oljene od vse raake dežele, da ae trajno in delavno udeleže izdelovanja zakonov in da ae v to svrho pridoda viSjim dr- žavnim inatitucijam poaebni posvelovalni zbor, kateremu bodi naloga preliminarno izdelovanje zakonskih načrtov in raz- pravljanje o iatih ter pretresanje driav- nega proračuna. Radi tega amo amatrali pripravno -- ohranivši temeljni zakon, ki vzdržuje avtokratiöno oblaat — uata- noviti „Gosudarstvennajo dumou in odo- briti red za volitve v to „dumo", razSi- rivai veljavnoat teh zakonov na vse caratvo z edinimi izjemami, ki se bodo amatrale potrebnimi za nektere kraje, ki ae nahajajo v posebnih odnošajih. Glede udeležitve delegatov velike vojvodine Finlandije na delih „GoBudar- stvennaje dame" tičočib ae caratva na sploäno, a It» vojvodine poaebuo, odredimo posebne mere. htočaBiio amo nkazali mi- nistru za notranje atvari, da nemadoma predloži Naäemu odobrenju volilai red za „Goaudarstvennajo dumo", tako, da se bodo mogii zbrali poslanci gnbernij in vojaäke provincije ob Dona uajkatmeje sredi meaeca januvarja leta 1906. Pridružujemo Bi popolnoma skrb za apopoJnjeuje orgauizacije „Goaudaratven- naje dome". Kadar bo nje bistvo doka- zalo potrebo eprememb v zadoBtitev zahtevam časa in blagostanja caratva, bomo Mi gotovo dali o pripravnem Času potrebna navodila. Mi amo averjeni, da ae bodo izvo- Ijenci vsega zanpajočega naroda, pozvani na ndelpžbo zakonodajnih del in na vlado, izkazali pred vso Rnsijo vrednimi car- skega zaapanja, po katerem so bili po- vabljeni sodelovati na tern velikem delu, ki je v popolnem aklada z ostalimi insti- lacijami; a od naa natanovljene carske oblastnije bodo vedno koristonosno in z vnemo iodf»lovale z naSim delom za blagor naäe velike skupne iratere Rusije, za ntrjenje 'jedinatva, varnosti in velikosti carstva, kakor tndi za mirnost in pro- apevanje naroda. Proseč Goapodovega blagoalova nad deli inatitacijp, ki smo jo Mi ustanovili in z neomajnim zaopanjem v božjo miloat in v nezmotljivost zgodovinakih usod, ki jib je Božja Previdnost določila naäi dragi domovini, apamo za trdno, da bo Rasija a pomočjo Bopa vsemogočega in z zdraženimi silami vseh avojih ainov zmagonoano izSIa iz tfžkih poskušenj, ki jih trpi sedaj, in da se njena moč pre- rodi v veličini in alavi svoje tisočletne zgodovine. Dano v Petrovem dvorn dne 6J19 avgusta 1905 I. in 11. 1. Našega vladanjau. Iz členov, ki določajo kompetenco, delokrog, pravice poslancev, naöin vod- atva razprav in sklepanja ltd., priobčujemo tu te-le najvaznejäe toöke: Clen II. Duma aeatoji iz členov, ki jih je izvolilo prebivalstvo carstva za dobo pet let po posebnih volilnih do- ločbah. Člen III. Na temelja carBkega ukaza zamore biti duma razpuščena, preden je minola petletna zakonodajna doba; vendar mora iati ukaz doloöili termin novih volitev. Člen VII. Za sklepčnoat dame je neobhodno potrebna navzočnoat: v ple- narnih aejab vaaj tretijne ölenov, ? sejah odaekov pa polovica. ^ Člen Vlll. StroSke za vzdrževanje dame bo pokrival caraki aaklad. Člen IX. Duma voli iz avoje arede predaednika in podpredaednika za eno leto. Po tej dobi moreta biti iata zopet izvoljena. ¦ Člen XU. 0 temeljnih vpraäanjih, ki zahtevajo delavnoat dume, Be bo vr- Silo poavetovanje v posebnih aejah, ka- terih se bodo vdeleževali podpredbednik dume, predsedniki odsekov, tajnik dume in njegov nameatnik pod predaedstvom predaednika. Člen XIV. Členi dume imajo po- polno avobodo mnenja in govora ? vseh vpraäanjih, ki zadevajo kompetenco dume. Člen XV. Členi dume zamorejo iz- gubiti avojo avobodo le na temelju aod- nijskega naloga in se jih radi dolgov ne sme aretovati. Člen XXIII. Členi dume bodo do- bivali iz državnnga zaklada za öasa za- aedanj deset rubljev na dan ; vrhu tega ae bo dvakrat na leto plaöevala vožnja od njihovega bivališča do Petrograda in nazaj, o čemer ae bo zaračunavalo 5 ko- pejk za verato. Člen XXIV. Ministri in predstojniki raznih oddelkov ne morejo biti öleni dume, imajo pa pravico, da prisostvujejo sejara ter pojaanujejo vprašanja, oaebno ali pa potom drugih dostojanstvenikov. Člen XXXIII. V kompetenco dume apadajo: 1.) Vsa vpraäanja, ki se tičejo izdavanja novih zakonov ter spremembe dopolnitve, začaane odprave, oziroma po- polne odprave obatojeöih zakonov ter doloöitev, sprememba in odprava perso- nalnih stanov z njihovimi tozadevnimi proračuni. 2.) Proračuni miniaterstev in upravnih atrok, državnega proračuna in vsake vrate nakazov, ki niao označeni v proračunu. 3.) Poročilo najviäe kontrole glede uporabe državnega proraöuna. 4.) Vsa vprašanja glede prodaje kakega dela javnih dohodkov in državnih posestev. 6.) Gradnja železnic po državi. 6.) Usta- novljenje delniških družb v onih slučajih, v katerih potrebujejo ustanovitelji kakih dispenz od obstoječih zakonov. 7.) Vsa vpraäanja, ki jih dumi predlože poaebni caraki ukazi. Člen XXXIV. Duma ima pravico, iz- delovati zakonake načrte, ki zadevajo od- pravo ali spremembo obatojeöib zakonov in ki zadevajo izdajo novih zakonov. Ti zakonaki načrti ne smejo pa tikati te- meljev obatoječega reda t driavi, v ko- likor so iati določeni po državnih os- novnih zakonih. Glen XXXVII. Vaak ölen dume iz- gubi svoj mandat v nastopnih slučajih: 1.) V slučaju, ako izgnbi svoje pravice kakor ruaki državljan. 2.) V sluöaju, ako valopi v aktivno vojsko ali pa v državno alužbo kakor uradnik a stalno plačo. 3.) V alučaju, ako izgubi aktivno volilno pravico. Člen XL. Zakonski načrti, ki ao bili v plenarnih sejah dume z dvetretijnsko večino odklonjeni, se vrnejo pristojnemu mini§teratvu v svrho, da jih isto de en- krat pretrese in vnovič predloži dumi ako car v to privoli. Člen L. Ako ne bo državni svet mogel odobriti aklepa dume, se bo do- tična stvar na temelja iklepa plenarne seje državnega aveta mogla predloiiti po- sebnemu odaeku, katerega člene izvolita v plenarnih sejah duma in driavni svet v enakem itevilu ic obeh zbornic. Ta komiaija bo delovala pod predsedstvom predsednika driavnega aveta, oziroma predsednika oddelka ter bo imela svrho, da vzpo8tavi BOglasje med nazorom dr- iavnega aveta in sklepom dume. Tak ela- borat, ki ga je specijalni odsek soglasno vaprejel, pride potem pred plenarno sejo dume in driavnega sveta. Ako ni v po- aebnem odaeku priälo do aporazuma, bo moral a atvar takoj priti zopet v plenarno sejo dria.nega sveta. Ostali členi o uvedenju driavne dume določajo : Če se o kakera pred- metu ni moglo razpravljati vsled dvakrat naatopivše neaklepönosti, je ta predmet predloiiti driavnema zboru, ne da bi trebalo glaaovati o tern. V sluöaju, da se razprava preveö razteza, ima driavni svet določiti akrajni termin za aklepanje. Če do tega tormina ne pride do glaao- vanja, bo mogel driavni svet razprav- ljati o dotiöni stvari, ne da bi bil po- treben v to kakov aklep dume. lnterpelacije morajo imeti najmanje 30 podpisov in jih mora predsednik pred- kot mi ubogi reveži. Ti znajo vse učeno in znanstveno dokazati in imajo vedno zadnjo besedo. A n č k a: Prav imam tudi jaz, prt je raztrgan. Leaka: Porezan. A n č k a: Zakaj si ne kupiš ria- očnikov? Potrebuješ jih, to je gotovo. Lenka: Prihodnjič jih kupim in jih podarim tebi kot božično darilo, da boš ložje našla svoje delo. A n č k a : Oho, jaz že vem sama kaj je moje delo. Imam bolj e oči kot je tebi ljubo in vidim več n.ot ti veš. Misliš, da nisem nikdar videla, katera mačka poliže smetano z mleka, predno je dobi gospa na mizo? Lenka: (Oiasno in jezno.) Kaj! In to mi praviš ti! Ti! Drži raje jezik za zobmi in bodi vesela, če se o tebi nič ne reče. Ti .... ti .... (Si drži predpasnik pred oči z jokajočimgiasom.) Ker imam tako slab že- lodec in si denem kapljico mleka v kavo, ktero moram piti takoj ko vstanem, pa hoče taka mlečnozoba......(JoCe.) Ančka: Lepa kapljical (Sesmeje.) LISTKK. Luknja v namiznem prtu. Šaloigra v enem dejanju. — Nemški spisal I. Nemo. (Daljc.) Četrti prlzor. (Lojzika, Lenčka, Ančka). (Ančka vstopi; hodi zelo počasi zdeha.) Lenka: (jezno.) No, podvizi vendar! Laziš kakor polž. Kje si bila toliko časa? Celo uro si izostala. Otroci so bili ves čas sami, in skoraj bi se bila zgodila nesreča. Poglej ta namizni prt! Kako se bo gospa jezila! Marjetka ga je pore- zala, in Ida je Lojziko suvala, — ne bom se čudila, če nam slednjič še oboli. — To je že preveč! Ančka: Po zraku vendar ne morem leteti, hitela sem kar sem mogla, vstavila pa se nisem nikjer. Kje je Mar- jetka? Lojzika: (Čmemo.) Na vrtu z Ido. Lenka: Kaj bo rekla gospa, ko pride domov! To bo krik! Taka škoda! Ančka: Kaj morem jaz za 10, če Marjetka kaj poškoduje med tem, ko mene ni zraven! Kje je vendar tista luknja? (Ogleduje.) Hoho, ta luknjica! To je vse? Jaz sem že mislila, da od ce- lega prta ni ostalo druzega kakor sam rob. (Ogleduje prt še cnkrat pazljivo.) Sicer pa ne verjamem, da je prt porezan; okoli in okoli luknje je vse tako tanjko; prt je na tem mestu raztrgan ! Lojzika: Ne, ni res! Marjetka ga je porezala! Ančka: Motiš se Lojzika; tega ni naredila Marjetka, prt ni porezan. Lenka: Oslarija! Lizika je sama videla I A n č k a : Lojzika naj vidi kar hoče; prt je raztrgan, to se dobro vidi! Lojzika: Če jaz kaj rečem, je tudi res; si razumela? Lenka: Ne jezi se, Lojzika. Ančka rada odgovarja. (Airfki.) Sramuj se! Prt je porezan, ti pravim! Ančka: Če tudi tisočkrat rečeš, vseeno ni res. Prt je raztrgan. Lenka: Porezan je, pa je konec. A n č k a: Seveda, ti misliš da si kakor gospa, in da mora vsak molčati, ko ti odpreš svoja velika usta. Lenka: Če ne veš drugega po- vedati kot same surovosti, potem je bolje, da čuvaš svoj dolgi jezik. Ančka: Čakam, da mi das v tem lep izgled. Starost ima povsod prvo mesto. Lenka: Neotesana deklina! Ančka: Neotesana? Če pravim, da je prt raztrgan? Kdor ima oči, pač lahko vidi, da imam jaz prav. Lojzika: Lenka ima tudi oči kakor ti in vendar pravi, da nimaš prav. Lenka: Ah, seveda, dandanes ve pišče veliko, veliko več kot stara koklja. Ti mlečnozobo punče, ti! A n č k a : Bodi vendar enkrat pa- metna, Lenka, in oglej si natanjko to luknjo. Če bi bila luknja z nožem na- rejena, bile bi vse nitke gladko odrezane, tukaj pa vidiš, da je vse polno razno- vrstnih nitk. Tukaj se razločno vidi, da prt ni porezan, ampak raztrgan. Lenka: (Porogljivo.) Tako učeni Iju- dje kakor ti so seveda veliko bolj rnodri ložiti plenumu dame, če je interpelacija vsprejeta z večino glasov, potem jo je izročiti resortu. Najdalje t enem mesecu po vsprejemu interpelacije morajo mi- nistri ali njih funkcijonarji podati zahte- vana pojasnila, ali pa priobčiti vzroke, zakaj da ne morejo še podati pojasnil. Ako dnma ne odobri odgovora na inter- pelacijo z a/s veöine, predloži državni t dotično stvar carju. Politični pregled. Mlnlstrl prl oesarju, V nedeljo zveöer priäla sta v läl k eesarju minister za znnanje zadeve, grof Goluchowski ia ministeraki predsednik baron Gautach v spremstvu svojih tajni- kov Mini8tra bila sta včeraj vsprejeta od C68arja ter povabljena potem na obed. Danes se vräi pod predaedstvom cesarjevim kronaki svet, ki se bo bavil, kakor pravijo, z ogrsko krizc. Cestr na Češkem. „Korresp. Wilhelm" poroöa, da pride cesar dne 2. septembra popoludne v Stekno. Dne 3. bo cesar v vaški cerkvi pri službi božji ter obiäöe popoludne Pisek. Dne 4., 5., 6. in 7. septembra Be bodo vršile vojaäke vaje. Dne 8. bo cesar v malteški samoatanski cerkvi v Strakonicu pri raaäi, obiäöe potem tamoänjo tovarno za lese ter napravi izlet v Winterberg. Dne 8. obiäöe vladar Škodove rndnike v Plznu, nakar se vrne zopet na Danaj. f Dr. Bareuthar Vsenemäki državni poslanec dr. Bareother je v öetrtek y Freiburgu umrl. Novl ölanl go«po»ke zbornloe, V goaposko zbornioo so poklicani kot člani za celo Življenje siedeöi : Redni profeaor na öeäki aniverzi v Pragi, dvorni svetnik dr. Alb in Bras; deželni poslanec dr. M a t. C a m p i t e 11 i; gräko-katoliäki Skof v Przemislu, Kon- ätantin Czechowicz; komornik, veleposestnik Rudolf grof Czernin pi. Chudenitz; sekcijski avetnik Viljem Exner; nadprokarator prve avstrijske hranilnice na Dunaju, Moric F a b e r ; profesor na öeäki univerzi v Pragi, dvorni svetnik dr. Iran G e - bauer; tajni sretnik Hago baron Glanz pl. E i c h a ; Superintendent in drž. poalanec dr. Teodor Haase; inful. opat premonatratenzov dr. G i 1- bert Jan. Helmer; predaednik apravnega sveta „Stabilimento tecnico" r Trsta, Jan. J u r i j vitez pl. Hütte- rott; vodja jastičnega ministerstva dr. Franc Klein; tovarnar Franc K f i ž i k ; dnnajski vseuöiliäki profeaor, dvorni svetnik dr. Viktor pl. Lang; knez nadprior malteäkega viteäkega reda Bai lli Henrik princ Lichten- stein; vitnz LoHchin pl. Eben- g r e n t h ; inlul deželni prelat, generalni in veliki mojsler vitežkega reda križarjev z rdečo zvezdo pri Sv. Franöisku, F r. Marat; komornik, veleposestnik Franc baron p 1. Moll; akademiöni kipar, prof. J o ž e f Myslbek; predsednik liberške trgov. in obrtne zbornice, tovarnar Alojzij Neumann; tajni svetnik in komornik Rarol Erwein grof Nostiz-Rieneck; tajni svetnik, biväi poalanik Marij baron Pasetti pl. Friedenbarg; biväi minister Alojzij baron pl. Spens Booden; deželni poslanec S t a n i s 1 a v grof S t a d- n i c k y ; knez veliki mojster malteäkega vitežkega reda Galeazzo Maria Uboga Lenka! Toda tako okusna čašica kave je vendar sladka tolažba, kaj ne Lenčka? Še včeraj mi je rekla gospa: „Mleko pa je danes za čudo redko." „Da gospa," sem rekla, „pri gospodinji, kjer sem zadnjič služila, ni bilo prav nič boljše. Dandanes ko ves živež ponarejajo, so začeli nazadnje še krave ponarejati." — rA kaj še\ je rekla gospa, „mačka je vsega tega kriva, mačka je polizala smetano." (Smejoč.) Ha, ha, Debela mačka, ki hodi po dveh nogah, kaj ne, Lenčka! Lenka: Ne, to je strašno, neza- slišno, tako ne pustim z menoj delati. — Že petnajst let služim v tej hiši, in taka šmrklja, ki je bila v dveh letih že pri treh gospodarjih, taka bo meni cast kradla! Pometaj raje pred svojim pragom, našla boš dosti smeti. Kaj takšnega si ne pustim reči, raje grem še danes h gospej in od- povem službo. Šema! Klepetati in vohati, da to znaš, in gospej se lizati, to umeš tudi. Toda le počakaj, kakor hitro pride gospa domov, pojdem k njej, in potem bodeš že videla kaj bo. — Ali pojdeš ti iz hiše ali jaz, in to še danes. (Konec pride.) grof Than and Hohenstein; vse- učiliški profesor na Danaj a dr. K a r o 1 Toldt; profesor na nemäki univerzi v Pragi dr. J o ž e f U1 b r i ch ; komornik Jožef Vincenc grof Waldstein- Wartenberg; prvi predsednik dei. kulturnega sveta za Tirolsko, A 1 f o n s baron Wildmann p 1. Staffelfeld and Ulmbarg; dnnajski vseuöiliäki profesor dr. J u 1 i j W i e s n e r ; tajni svetnik biväi minister dr. Henrik vitez pl. Witte k; tajni svetnik, drž. in dei. poslanec Anton grof Wod- x i c k i. Dogodkl na Ogrskem. V nedeljo bil je v Oedenburgo javen shod, na katerem je govoril tudi grof Appony. Socijalisti hoteli so shod preprečiti, kar se jim pa rA posrečilo. Grof Appony je rekel, da se neodvisna stranka nikdar ne odreöe svojim seda- njim zahtevam in da se nikdar ne uda kraljevi volji. Prišlo je do izgredov, in zaprtih je bilo veö oseb. Segedinski oböinski zastop je raz- poslal na vse oböinske zastope na Ogrskem okrožnico, s kalero pozivlja, da zaprečijo sviranje cesarske pesmi pri vseh, bodisi cerkvenih ali pa posvetnih slavnoHtih. Zvlšanje pokcjnlne ograkl deželni brambl. Ministerski predsednik baron Fejer- vary je povodora 75. cesarjevega roj- atnega dne odredil, da zvišajo čaatnikom in podöastnikora deželne brambe pokoj- nine za 40—50% ZviSanje znaäa pri polkovniku 600 K, pri podpolkovniku 662, majorju 480, stotnika 408, nadporočnika 312 in pri poroöniku 204 K. — Opozicija pravi, da je Fejervary to atoril iz da- lekosežnih ozirov na bodoönoat. Odstop bana Pejačevlča. „Obzor" javlja, da je doznal iz povsem zanesljivega vira, da je ban Pe- jaoevič podal svojo ostavko. Ni Se znano, bo-li oatavka vsprejeta ali ne; radi tega je uradnim novinam naloženo, naj vesti "o tern dementirajo. Odpad Norvaike od Švedsk«. Norveäka vlada bo najbrže zdaj, ko je ljudsko glasovanje ae izreklo za loöitev, vse poizkaäalfe, da priznajo ino- zemske države Norveško za samostojno. ZačaBna norveäka vlada bo prosila äved- skega kralja, na] dovoli kakema äved- skemu princa, da zasede norveäki prestol. Kralj najbrže tega ne dovoli. V Kodanja na Danakem priöaknjejo, da naprosijo Norvežani danskega kralja Kristijana IX, naj kak danski princ zasede nor- veäki presto!. PoložaJ v nemikl vztoönl Afrlkl te Je poslabial. Brzojavka guvernerja nemäke vzto- öne Afrike poroča, da se je položaj v varstvenih okrožjih poslabäal. V okrožjih Donda in Livale so odnoäaji napeti in se je bati astaje. Kakor poroöajo uro- jenici, so bili äkof Spiel, dva patra in dve sestri na svojem potovanju v Livale umorjeni. Gaverner je zahteval, naj se ma takoj odpoälje ojačenje. Položaj v MaoedonlJI. V Bitolju so prijeli Sest bolgarskih trgovcev ter jih odgnali v Garigrad, öeä, da so v zvezi z atentatom na sultana ; vsakdo pa je prepričan, da so Bolgari popolnoma nedolžni, vsled Cesar so tudi civilni agentje protestirali proti njihovemu aretiranju pri turSki vladi, toda dosedaj zaman. V goratih pokrajinah Džumaje, Bale, Melenika in Petrica so se turäki vele- posestniki združili v posebne öete, da se maačujejo Bolgarom. Posledica njihovemu „delovanju" je, da je v äestih dneh Jz- giailo" 15 Bolgarov. Doaegli pa s tern drugega ne bodo, kakor novo krvno O8veto pri Bolgarih. V okolici samostana Rilo se je po- javilo več novih bolgarskih iet, med njimi je baje 30 bolgarskih častnikov. Qovor ruskega pooblaščenca na mlrovnlh po- • gajanjlh Wltteja amerlšklm Slovanom. Ko je priäel ruski mirovni poobla- ädenec Witte v New York, so ga tam i bivajoči Slovani, in med njimi tudi Slovenci, sloveano vsprejeli. Pri ti pri- liki imel je Witte na nje ta-le nagovor: I „Bratje, — zaista sem sreöen, da 1 mi je naklonjena oast takega sprejema ' tembolj, ker je to priälo od ameriäkih slovanskih državljanov. To mi dokazuje, , da Slovani, pa naj že bodo državljani aii pa podaniki katerekoli vlasti, vedno ! in vselej dokažejo svojo skupno slovanako 1 idejo. SrČno se zakvaljujem, bratje, za ' starnslovanski sprejem v tej novej zemlji! I — Živeli Slovani I!" ' Mlrovna pogajanja. I Iz Portsmuta prihajajo zaporedoma , le nepovoljna poroöila v napredovanju , mirovnih pogajanj. Nada, da bi priälo do I miru izgineva vedno bolj. Rusko-japonska vojska. Zadnjičas äirijo Japonci s prozornim namenom vesti, kako vzdigujejo iz inorja ru8ke bojne ladje. Tako so tudi sporočili, da so vzdignili križarko „Bajan". Ruski strokovnjak v polaganju min, mornarični častnik Podgurski pa je postavil Japonce na laž v svoji razpravi v „Novoje Vremja". Podgurski izvaja, da so Japonci meseca novembra 1. 1. s streli nagnili „Bajana". V noči pred kapilulacijo je bilo zapo- vedano, da se morajo razstreliti vse vojne ladije, tedaj tudi „Bajan". To se je točno izvräiio ter je bil wBajan" tako razstreljen na treh krajih, da se ne da napraviti nič porabnega veö iz njega. Celo vse topove so Ru9i razdjali. Ako so tedaj Japonci „Bajana" res vzdignili, do- bili so popolnoma ničvredno podrtijo. * * Iz Petrograda poroöajo, da je car podpiaal dekret za splošno mobilizacijo, ki se objavi äe pred zvräetkom meseca. Garda odpotuje v kratkem na Skrajni Vztok. Za vojaäko službo v Evropi ostane le 22 polkov kozakov. Iz Petrograda brzojavljajo, da je car odposlal generalu LineviČu brzojavko, v katöri mu izreka svojo popolno pri znanje za zasluge in njegov patrijotizem. IstoČasno ga opominja, naj bo pripravljen aa vse slučajnosti. V zunanjem uradu pričenjajo že braniti Rusijo za slučaj, da bodo mi- rovna poganja prelomljena. ¦ * * Generala MiäÖenko in Rennenkampf bosta imenovana zbornima poveljnikoma. ¦ + ¦* Iz Petrograda poročajo, da je car dne 15. avguata vsprejel ministra za no- tranje stvari in za vojno. Kakor se go- vori, je sploäna mobilizacija definitivno sklenjena. „Magdeburger Zeitung" poroöa od 17. t. ro. iz Petrograda od zanesljive atrani: Gar je vöeraj podpiaal ukaz za sploäno mobilizacijo. Mobilizacija stopi v krepoBt dne 1. septembra, ako do tedaj ne bo sklenjen mir. » ¦ * „Daily Telegraph" poroča iz Niuč- vanga od 18. t. m, : Japonci dobivajo po kopnem in po morju veliko množino provijanta. Deievni nalivi bo sedaj bolj redki. Domače in razne novice. Za „ŠolBki Dom" prejelo uprav- niätvo „Gorice": Upravniätvo „Soče" iz- roöilo 11 K 6 vinarjev. Vojaäke vesti. — Vöeraj priäli sta v Gorico dve bateriji tuk. topniöarskega polka ät. 8, ki sta bili na strelnih vajah na Krškem. Oätali dve bateriji povmeta sä v Gorico 1. septembra, ko pride Bern tudi 55. pehotna brigada. Dne 25. t. m., t. j. v petek, dospe v Gorico 27. peäpolk pod poveljstvom polkovnika nadvojvode Josipa Ferdinanda. Istega dne pridejo äe v Gorico : 7. luvaki bataljon, dva oddelka pogorskega topničarstva in dva eskadrona huzarjev. KuHtaujevläka atera. — Kakor smo že zttdojiö poroöali, prioböil je tr- zaäki „Piccolo" v petek neko brzojavko, glasom koje bi bili kostanjeviäki doma- öini v 8redo pretepli do Bmrti nekega jednoletnega prostovoljca Trzaöana. Po- vedali smo tadi, da se je žid „Piccolo* po svoji stari navadi nesramno zlagal in da kostanjeviäki domaöini niao ubili nobenega jednoletnega prostovoljca Tr- zaöana, ker takega v sredo sploh v Ko- stanjevici ni bilo in ga torej tudi ubiti niso mogli. Trzaäki Žid „Piccolo" je sicer v aoboto sam priznal, da je lagal, a veseli ga vendarle, da je dosegel svoj naroon, kajti vest o ubojatvu v Kosta- njevici posneli so iz „Piccola" äe isti dan dunajäki in graäki kakor tudi drugi nemäki listi ter prikazali s lern naäe ljudi svetu kot zveri v öloveäki podobi, ki nedolžnega öloveka kar tako meni niö tebi niÖ ubijejo z brcami. „Pioolo* dosegel je, pravimo, svoj skrajno podli namen, da nas Slovence pred svetom oblati, kajti vedel je in je bil o tem tudi dobro prepriöan, da bodo Sloven- cem sovražni listi s slastjo pobrali to prvo njegovo vest in da se ne bodo prav niö veö zraenili za to, öe on drugi dan svojo laž prekliöe, kar se je v res- nici tudi zgodilo. Kakor rečeno, je „Pic- colo" svojo vest o ubojstvn jednoletnega prostovoljca Trzaöana preklical, izgovar- jaje se, da je bil slabo poučen, a pre- nehal ni pri vsem tem nadalje lagati ter napadati in blatiti kostanjoviäkih doma- öinov, trdeö, da mu je kontanjeviäki Župan vse to povedal, kar lažnjivo piäe o ma- lenkostnem dogodku, ki se je v Kostn- njevici v sredo dogodil. „Piccolo" pravi in se sklicuje prl tem na izpoved kosta- njeviäkega župana Trampaževega Frau- ceta, da so kostanjeviäki fantje napadli nekega biöarskega delavca brez vsakega povoda in le zato, ker se ni hotel ude- ležiti ž njimi „ruških" demonstracij. Predstavlja torej Laha Geata kot ne- dolžno jag nje, katero so kostanjeviäki fantje skoro do smrti pobili, ne da bi jim dal zato najmanjäega povoda. Da izvedo naäi öitatelji, kako . ne- sramne so te „Piccolove" trditve, opi- äemo jim tu dogodek tako, kakor se je v resnici dogodil. V torek, na dan Vnebovzetja, bla- goslovila se je v Kostanjevici zastava tamkajänjega „Delavskega izobraževalnega in podpornega druätva". Ob ti priliki priredilo je druätvo tudi veselico z go- vori, deklamacijami, z igro in z godbo, ki se je prav dobro obneala. Na dan veselice nosili so odborniki in druätve- niki na prsih druätvene znakove v barvah slovonske trobojnice. Nekoliko od njih, ki si je naroöilo drugi dan v sredo v Urdihovi krömi skupen obed, imelo je še vedno omenjene znakove na prsih Bili so med temi tudi pevci, ki so pre- pevali med obedom lepe slovenske peami. Te pesmi ugajule so celo v isti krömi navzoöim öastnikom, ki so pevcem tudi ploskali. Ko so se omenjeni pevci in drngi druätveniki tako lepo in mirno zabavali, pride na vrt na pol vinjeni italijanski delavec Geat in ta hotel je pevcem in druätvenikorn potrgati s prsij njih znakove. Storil je to na tak naöin, da je napravil utis, kakor da bi bil tja poslaa nalaäö zato, da napravi zgago. Razume se samo ob sebi, da si drnätve- niki pevci niso pustili od laäkega prite- penca trgaÜ s praij narodnih znakov. Zato pahnil ga je jeden izmed njih äe precej živahno, tako da ae je Lah zavalil na tla. Par njih pa mu je dalo, ko je ležal na tleh, vsak jedno, pa ne prav moöno, brco. Ostali se pa zanj niti zme- nili niso. Da bi jih prefrigani Lah ne dobil veö, delal se je, ko je leial na tleh, tako, kot da bi bil priäel ob zavest. Prenesli so ga potem v neko drugo krömo, ka- tere lastnik je ölovek, ki ni poseben pri- jatelj novemu druätvu. Ko so ga prinesli tja, vstal je sam koj po koncu in hotel se je vrniti v prejänjo krömo, z namenom, da bi tam nekaj grdega poöel. Ali zadr- žali so ga ter mu namignili, da je naj- bolje, ako se vleže v posteljo ter ae hlini, da je poäkodovan na teiesu. Drugi dan prepeljali so ga v go- riäko bolniänico, in tu smo se prepriöali, da mu ni prav niö hudega in da je bil le prav lahko poäkodovan. 0 tem öloveku pa je tudi sploäno znano, da se rad pre- tepa. — To je toraj resnica o „straänem" dogodku, katerega je žid „Piccolo", kakor sam pravi, opisal na podlagi izpovedi kostanjeviäkega župana Trampuzeyega Franceta. Mi aeveda ne vemo, koliko je rea- nice na tem, da je kostanjeviäki župan „Piccolovemu" reporterju vso zadevo tako opisal, kakor jo je objavil omenjeni list v sobotni ätevilki. Če je pa kaj res- nice na tem, potem je tak župan res jako žalostna prikazen, katero bi morali oböinarji pri prvi priliki popihati z Öast- nrga mesta, katero zavzemlje v oböini. Župan, ki gre na roke reporterjem lista, ki nh tak naöin napada oböinarje ter jih namenoma prikazuje svetu kot divjake, kakor je to storil „Piccolo", tak župan ne dela gotovo öasti ne sebi, niti onim, ki bi ga äe dolgo hoteli gledati na žu- pan8kem stolu. H koncu naj omenimo, da je tudi naäa „Eco", ta talmi — katoliäki list pri- caplja'a za „P.ccolom" ter tudi ooa nL ~ =3 >g S j z - i Co «a Priporoča svojo zalogo rsz- novrstnih žepnlh in stensklh ni- halnihurna zvon z donečlm gla- som za gostilne, kavarne, dvo- rane itd. po jako nizkih eenah. Vsako popravo izvrši hitpo, dobro in po cenl. Za vsako uro 1-letna garaneija. Cenlke razpo- šilja brezplačno. Nadalje prlporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvornišklh cenah, a ne kakor posredovalci. 5bnnn 'n **e ve^' 8e nlUII lahko zasluži. Tvrdka za domače delo s pletalnimi stroji išče osebe obojega spola s plelanjem \ na naših strojili. Priprosto in | hitro domače delo za celü 5 leto. — Posebne izobraz.be ^,—,^— tii treba. Oddaljeuost ne Skodi; delo da tvrdka. Tvpdha za domače delo s pletalnimi stroji Thomas H. Rhittick I Com. PRAGA Petersko predmestje 7—443 Trst Via Campanile 13-433. j Anton Ivanov Pecenho I Gorica * priporoča svojo veliko zalogo pridtinli I belih in črnih vin iz lastnih in drugih I priznanih vinogradov; plzenjskega piva i »prazdroj« h sloveče češke »Meäöanske pi- l vovarne«, in domačega žganja I. vrste v ^ steklenicah, kojega pristnost so jamči. > Zaloga ledu katerega sc oddaja le na ) debolo po 5Ü kg naprtij | Vino dostavlja na don» in razposilja I po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske > države v sodih od 56 1 naprej. | Cene zmerne. Postrežba poš \ tena in točna. m m m m m m Z učenca vswkfl starosti se Bprejmetn prihodnje Solako leto na stanovanje. Zagotavlja se strogo nHdzorBtvo in fina vz(?oja. J. Primožič, Gorton, Via Del Ottpldale si. 10. Wittmann Feliciental, p. Tu- cholka v Galiciji, sppiörje, da je nje- g-ova soproga o- krevala od težke ._______________I bolezni vsed rabe železnatega vina G. Piccoli-ja, dvornega založniha Nj. Svetosti in le atja v Ljubljani. Pollilrska steklenica stane 2 K in se vna- nja naročila izvršujejo z obratno pošlo. Razprqdaja čevljev 4 pare čevljev samo gl. 270 Zaradi nakujia vclike liniožini' stj proila po ni/.ki coni: 1 par inoskili, 1 par žtMiskih črnili ali rjavili tfev- ijeA za vezati /. močuo podla^o, naj- uovejSi favon, daljc par moškili in par ženskih modnih čcvljov elcgan- tnili in lahkih. Vsc štiri pare sanio /a 2 gl. 70 Wr. \}n naroCitvi naj se navede saino dolžina čevljev. Raz- po^ilja se proti poštneinu povzptju. Scinl-Eipiirt Kohan's Krakovo (Krnkau) stev. 18. NojM'ilt'zno se radi zainenju. Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri malohrvnosti in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporočeno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakora. sestavljen že- ; leznat hranilni preparat. PovekŠuje fek in sboljšuje prebavo. Nenavadni vspehi. Dobi se v leharnah C. F. Bo eh ringer und Söhne Mannheim - Raldhof. -_ HUR PODBERSIC \ avtorizovan ka in noses ki inojster, Gorica, Tržaška cesta 17, priporoča slavnemo občinstvn za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov bodisi prjprostih ali finih iz kraškega kamna naj- boljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima tudi razne kamenite plošče, z'ebe, umivalnike za ku- hinje, itd. itd. Sprejema in izdeluje vsakovrstna v kHmnoseško stroko spa- dajoča dela po prav zrnernih cenah. ^ „Centrnlna posojilnica1 registroffana zadruga fl Gorici, ulica Vetturini hiš. šteu. 9. Po8üjiiJ4k svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2°|o, na vknjižbo pa po 5°|0 z y,, upravnega prispevka za vaacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nenpremenjena. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi I/ na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Št. 452|1) Razpis službe. Pri podpisanem zavodu je raz- pisana služba 1. račurlskega kalkulanta z na- dnevščino K 2*40 oziroma 3 K; 2. računskega vežbanca z letnim adjutum K 800. Natančneja pojasnila daje pod- pisano ravnateljstvo. Prošnje primerno ^opremljene naj se predložijo prečastitemu var- slvu najdalje do 31. avgusta t. 1. Ravnateljstvo zastavljalnice in ž njo združene hranilnice. V Gorici, 14. avg. 1905. Fabris, ravnateli. Prosiva sahtevati listke Največja trgovina z železjem KONJEDIC &ZAJEC Gorica v hiši Monta. I Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), i cevi za strunišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodujakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cono nizke, solidna postrežba! Eno krono nag;rude izplačava vsakemn, kdor dokaže a potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je kapil pri najn za 100 kron blaga. Proaiva aahtevati listke Poaor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Samo enkrat,...., naj VBakdo kupiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšega.i llepšega in kakovosti primerno cenega blaga,j Fkakor se tu dobi. x Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za pomladaiiAko in poletno se- Kono v nedose^ljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnoveiše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svlle, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perllo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačnlki, žepno rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlii itd. Zaioga je preskrbljena z vsemi potrebšcinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, evirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd.