MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 245t> Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 18. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v t.iubl|ani / Poitni čekovni račun it. 11,409 JUTRA Prvi sporazum v velikem sporu Plebiscit v Posaarju >n spomin na Koroško Vprašanje, ki je že vse mesece letošnjega leta zastrupljalo evropsko ozračje, posebno pa ono med Nemčijo in Francijo, je dobilo ta teden prvo rešitev. To je vprašanje plebiscita v Posaarju. Po dolgih in mučnih pogajanjih je bil s posredovanjem tujih diplomatov, zlasti italijanskega delegata pri Društvu narodov barona Aloisia dosežen med Parizom in Berlinom direktni sporazum o mo-dalitetah in datumu plebiscita, katerega je sedaj odobrilo tudi Društvo narodov. Plebiscit bo po tem sporazumu dne 13. januarja prihodnjega leta. Izvedla ga bo posebna plebiscitna komisija, sestavljena iz neprizadetih nevtralcev, nad njo pa bodo še plebiscitna sodišča z vrhovnim plebiscitnim sodiščem, ki bodo poslovala še leto dni po plebiscitu, t. j. do 13. januarja 1. 1936. Pravico glasovati bodo imeli vsi, moški in ženske, ki so živeli v Posaarju že 28. junija 1. 1919. in bodo do dneva plebiscita dopolnili 20. leto življenja. Vprašanja bodo tri: za Nemčijo, za Francijo ali za dosedanjo samostojnost pod upravo Društva narodov? Mimo tega je bilo tudi rešeno vprašanje varnosti in svobode za časa glasovanja, kakor tudi po glasovanju, posebno pa vprašanje policije. Prvotna namera, naj bi se za čas plebiscita poslala v Posaarje iz popolnoma tujih čet sestavljena policija, se je opustila zato, ker ni bila prav nobena država, ki je članica Društva narodov, pripravljena vmešati se v to zadevo s svojo policijo, in ker so se temu upirali tako Nemci kakor Posaarci sami. Plebiscitna komisija, odnosno komisariat Društva narodov bo rekrutiral varnostne organe iz vrst domačinov, in le če bi bilo teh premalo, bo smel pritegniti tudi tuje prostovoljce, a samo take, ki obvladajo nemški jezik. Tako bo vsestransko poskrbljeno za popolnoma svobodno odločitev glasovalcev, in Francija, kakor Nemčija sta se obvezali, da po plebiscitu zaradi svoje odločitve nihče ne bo smel biti kakorkoli preganjan ali zapostavljam Svobodna bo tudi agitacija, ne bo pa smela prekoračiti dovoljenih mej, kar pomeni, da ne bo smela biti nasilna. Vsak teror pred plebiscitom in ob plebiscitu se bo kaznoval z visokimi globami in lahko tudi večletno zaporno kaznijo. ^ Agitacija, ki je bila že vse zadnje leto živahna, je postala sedaj še živahnejša. Skoraj vse stranke in skupine so že izdale svoje parole. Narodni socialisti in ostali nemški nacionalisti so seveda za vrnitev k Nemčiji, med levičarji pa so se oglasili docela precizno sarno še komunisti, in sicer s parolo za sedanje stanje, torej za samostojno Posaarje. Socialni demokrati oficielno še niso izdali navodil, bodo pa zelo verjetno enake komunističnim. Za samostojnost so se izjavili tudi klerikalci. Komunistov je, kakor zatrjujejo 60.000. Francozi, katerih bo z glasovalno pravico kvečjemu 10 do 15 tisoč, so zaenkrat za Francijo, če se bo pa izkazalo, da bi njihovi glasovi rešili ono skupino, ki je za status qtio. bodo tudi oni glasovali za samostojnost. Nemčija je do zadnje vasi prepričana, da bodo zmagali tisti, ki so za vrnitev k Nemčiji, in sicer z ogromno večino; v Franciji so pa mnenja deljena, samo tega, da bi Francija dobila večino, vendarle n i h č e ne veruje. Edino upanje je zmaga glasovalcev za status quo, toda to je prav za prav šibka. Po vsej verjetnosti bodo dosegli večino tisti, ki so za vrnitev k Nemčiji, kajti Posaarje je ostalo tudi po šestnajstih letih ločitve od domovine in pod upravo Društva narodov prav tako nemško, kakor je bilo prej. Iznenadenje pa seveda ni izključeno, dasi je prav malo verjetno. Nas Jugoslovenov, in Slovencev posebej, se ta posaarski plebiscit stvarno nič ne tiče, zanima pa nas na vsak način t e-oretično, kajti tudi mi smo imeli po vojni plebiscit, glasovanje za našo Koroško. Toda kakšna ogromna razlika ,ie med sedanjim posaarskim in bivšim koroškim plebiscitom! Prvič že termin sam! Korošci so morali glasovati že takoj prihodnje leto, Posaarci pa bodo šele po šestnajstih, odnosno sedemnajstih letih. Na Koroškem so bile vojaške komisije, med njimi pristranski člani, ki so storili vse, da mi plebiscit izgubimo; v Posaarju bodo civilne. Na Koroškem ni bilo plebiscitnih sodišč, ki bi mogla ugotoviti lumparije, ki so se izvršile, v Posaarju jih bodo imeli in poslovala bodo od 1. julija letos do 13. januarja 1. 1936. Kakšna ogromna razlika, dasi gre za ljudstvo, ki je nemško in bo vedno ostalo nemško, ne pa mešano, odnosno zbegano, kakor je bilo 1. 1920. koroško. Če bi se bil tudi za Koroško določil plebiscit šele 15 let po sklenitvi miru in z enakimi garancijami, je Slovenci nikoli ne bi bili izgubili. Pa še 1. 1920. bi bila zmaga naša, če bi se bilo postopalo tako kot sedaj v Posaarju. Zakaj ta dvojna mera? Zato, ker }e šlo za uboge Slovence? Ob posaarskem plebiscitu vidimo še bolj Jasno, kako smo bili ogoljufani! -r. Odsajanje iz dneva v dan Plenum razorožitvene konference zopet odgoden V Parizu optimisti, v Londonu pesimisti ŽENEVA, 7. junija. Na včerajšnji seji razorožitvene konference je Bar-thou predložil nov načrt Francije za nadaljnje delo, ki se mora sedaj proučiti, zato se je nadaljevanje seje plenuma preložilo zopet na petek popoldne. Atmosfera je bila včeraj in danes nekoliko boljša, a nasprotja so ostala stara. PARIZ, 7. junija. Francoski tisk je z ozirom na nadaljevanje dela v Ženevi optimističen in pravi, da spo-nzum le ni docela izključen. Posebno na naglasa francoski napor za rešitev konference. Zlasti se pa bavi z včerajšnjim dolgim razgovorom med Barthouiem in nemškim delegatom von Lersnerjem, katerega smatra za najvažnejši dogodek dneva. Rešitev vprašanja plebiscita v Posaarju je 1 misijah. ustvarila boljšo atmosfero med Parizom in Berlinom. Možnost direktnega sporazuma je zopet oživela. Tudi ni docela izključeno, da se Nemčija ne bi vrnila v Ženevo. LONDON, 7. junija. Angleški listi so bolj pesimistični kakor francoski pri presoji položaja v Ženevi. Le »News Chronicle« pravi, da so vstali novi upi v uspeh. »Morning Post« objavlja članek »Zbogom, Francija!«, v katerem ugotavlja, da se pota Anglije in Francije ločijo. Kriva pa je tega bolj angleška ko francoska vlada. »Dailv Express« pa se bavi s Per-tinaxovo vestio, po kateri bo baje Barthou že jutri zapustil Ženevo in se tja ne bo več vrnil. Po njegovem odhodu bo konferenca zaspala v podko- Ze«l!n in utemeljeno reči, da sc razmere vi-d°ma boljšajo in to po nemali zaslugi Jadranske Straže. » Slična je usoda našega morja in naše severne meje. Lepo je naše morje, bo-gato in nudi neusahljiv vir raznovrstnih dohodkov. Obogateli so z njim Feničani in Grki, Rimljani in Benečani. Slovenci in Hrvati za časa Tomislava in nedvomno bo tudi nam vir blagostanja. Prirodno lepa je tudi naša severna meja. Rodovit- in moči pomorske države. Morska obala šele nudi svoji državi svobodno pot po morju v vse kraje sveta in da.ie tako državi priliko, da izkoristi ta mrtvi kapital in tako zares postane pomorska država. Država pa mora znati vse te pogoje izkoristiti in jih pretvoriti v vire gospodarske moči. neodvisnosti in okrepitve narodnega ugleda. To se doslej ni zgodilo. Naše morje še ni cilj za gospodarske in gmotne koristi. Naše luke niso zadostno izgrajene za velik pomorski promet in so mnogo premalo zvezane z notranjostjo države po železnicah. Po pravici se večkrat poudarja, da je današnje stanje železniških zvez morja z notranjostjo države tako, da prej odvrača ko vabi in vodi k morju. Samo Hr-vatska z Zagrebom ima dobro železniško zvezo s Sušakom ir. deloma s Splitom, dočim ostale pokrajine naše države in ostala pristanišča nimajo primernih železniških zvez. To velja zlasti za Šibenik in Dubrovnik, ki obsegata s svojim področjem samo Dalmacijo in del Bosne. Samo po sebi umevno nam je pri srcu usoda vseh naših pristanišč in vsega mor ja: posebno pa hočemo danes izraziti željo, da dobi Slovenija železniško zvezo z našim morjem in pristaniščem Sušakom — t. j. od Kočevja do Delnic. Dokler ne bodo vse naše luke spojene z vsem zaledjem z dobrimi železnicami, se ne bo vršil trgovski promet preko naših luk. Vse naše imenovane luke so po svoji prirodi tvorile že od nekdaj izhodišče na morje in v zaledje. Narava je ustvarila luke, človek naj jih poveže z zaledjem in izrabi. Če ne bo dobrih železnic od morja v zaledje, bosta ostala pomorski promet ir. pomorska trgovina v naših lukah samo lokalnega značaja, trgovina v notranjosti pa se nikakor ne bo mogla razmahniti. Toda tudi dovršeno izgrajena železniška proga in dovršeno izgrajena luka ne bo zasigurala živahnega in plodonosnega prometa: ta se mora ustvariti 1e s previdno in razumno tarifno politiko. Zgodovina od najstarejšega veka pa do danes nas uči, da je bilo morje neizčrpen vir dohodkov onim narodom, ki so ga znali osvojiti in obvladati. Ti narodi so neverjetno obogateli. V tekmovanju narodov so zmagali vedno oni, lii so vladali nad morjem. Moč in blagostanje Feničanov, Grkov, Rimljanov, Holandcev, Portugalcev in Špancev sta bila vidna le. dokler so vladali na morju. In kaj bi bila danes Anglija. Amerika, Italija, Francija in Japonska hrez morja, brez paroplovbe in brez pomorske trgovine? Moč in bodočnost, da celo usoda našega naroda, naše države je tedaj na morju! Zato čuvajmo svoje morje in ustvarimo čimprej tesno zvezo z njitn. Lista upravnega odbora Sokolskega društva Maribor Matica potrjena! Na zadnjem izrednem občnem zboru Sokolskega društva Maribor Matica predlagano listo upravnega odbora je uprava Sokolske župe Maribor v celoti potrdila. Za starosto je izvoljen Franjo Bureš, za I. podstarosto dr. Boris Mihalič, za II. pod-starosto Ferdo Prelog, za načelnika Jože Hvalenc, za podnačelnika inž. Viktor Vičič, za načelnico Stana Makučeva, za podnačelnico Milena Tušakova, za blagajnika Franta Kovaf, za II. blagajnika Leo Erhartič, za prosvetarja prof. Jože Trobelj, za arhivarja Stanko Lapajne, za gospodarja Jože Kadrmas, za H. gospodarja Valentin Varl, za statističarja Vlado Kralj, za predsednika lutkovnega odseka Bojcslav Ipavc, /ta referenta za dc-co Ivan Lavrenčič, za društvenega zdrav nika dr. Franjo Pavlič, za četnega in na-rodno-obramtmega referenta dr. Franjo Irgolič, za socialnega referenta dr. Leopold Boštjančič. Za odbornike Zmago Hren, dr. Slavko Fornazarič, dr. Matko Heric, Nace Vidmar, Vlado Venuti in Rado Lneard: za namestnike: Peter Pertot, Ivan Zemljič, Drago Rosina, prof. Gruntar, Martin Bošnjak in Franjo Ska-za. Za revizorja Leopold Haller in Josip Bratoš; za namestnika Drago Kocmut in Ivan Živic. V častno razsodišče: predsednik dr. Slavko Fornazarič, namestnik Ivan Zemljič, zapisnikarica Mira Živice-va. Člana 'razsodišča: Leon Štukelj ui Leon Erhartič, njuna namestnika pa Emanuel Ilich in Franjo Skaza. Novi u-pravni odbor je imel pretekli torek zvečer prvo sejo, na kateri je razpravljal o vseh tekočih zadevah, v prvi vrsti pa o pripravah za župni zlet v Ptuju. Sokolsko društvo Maribor — matica. Društveni blagajnik obvešča članstvo, da bo razdelil zletne znake in legitimacije za polovično vožnjo v Ptuj in sicer v društveni pisarni v Narodnem domu v petek in soboto, vsakokrat od 18.30 do 19.30. Članstvo plača za znak in legitimacijo 5 Din, nečlani 8 Din, ki imajo tudi ugodnost polovične vožnje. Telovadeče članstvo dobi legitimacije in znake pri svojih vodnikih za ceno 4 Din. Sokol Maribor II. Pobrežje. Društvena mprava se prav iskreno zahvaljuje vsem domačinom in trgovcem v Mariboru, ki so nam s kakršnimikoli darili radevoljno pomagali, da je naša tombola uspela še prav zadovoljivo. Ker se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej, naj velja ta zalivala vsem. s prošnjo, naj nam bodo tudi v prihodnje naklonjeni! Dvoje pisem iz okolice Nekaj že res in nekaj za šalo vabim, pridite ob prvi priliki v Ribniško selo in ko boste slišali to tulenje, povejte potem v »Večerniku«, kakšne živali tulijo tod okrog? Stari naš znanec in ljubitelj izprelro-dov po lepi mariborski' okolici nam je poslal dvoje pisem s prošnjo za objavo. Ker je v njih precej resnice, jih objavljamo v dobri volji, da ne bo zamere ne na eni ne na drugi strani. Glase pa se takole: Gospod urednik! Ali ste si že privoščili izprehod po Ribniškem selu in v Vinarje? Če ne. vam toplo priporočam, potrudite se tudi v ta del mariborske okolice, ker ne bo vam žal. Nabrali si boste tu toliko različnih vtisov, ki bodo prav blagodejno delovali na vaše živce, zlasti še, če so več ali manj zrahljani. Če ste prijatelj dobre vinske kaplje, boste našli tu v Vinarjih in Rošpohu več boljših in slabših vinotočev pod vejo, kjer si kaj lahko o-svežite duha in okrepite telo(?). In če ste tudi kos naravoslovca, lahko študirate tu razvoj živalstva kar po čudnih glasovih, ki se razlegajo letošnje leto po Ribniškem selu, Vinarjih in Rošpohu noč in dan. Sam sem te glasove slišal seveda samo po dnevi, ker ponoči tja ne zahajam, jih proučeval, vendar pa nisem mogel določiti kakšni in čigavi so ti glasovi. Sliši se po navadi nekak »ho-i-hi«, k: ga nisem mogel prisoditi človeškemu glasu, ker so norci spravljein na varnem po norišnicah, ljudje zdravih možganov pa po navad: ne tulijo tako. Zato vas vljudno V mestu Maribor je mnogo ljubiteljev in prav gotovo1 še več ljubiteljic cvetic. Ljubiti krasne cvetice je lepa lastnost. Ni pa lepo, da ti ljubitelji in ljubiteljice ob izletih v okolico letajo in gazijo po bujno cvetočih travnikih in teptajo travo. Naj bi prišli ti ljubitelji in ljubiteljice cvetic sedaj ob košnji poslušat kosce, kako po domače preklinjajo in se jeze nad tistimi, ki so hodili in potlačili travo. Sedaj ob košnji torej lahko slišijo iskrene molitvice za srečo in blagor, ker so na izletih v okolico gazili po travnikih iu na ta način povzročili koscem težavno košnjo, kmetom pa precejšnjo škodo. — čuditi pa se moram, da niso med temi škodljivci samo otroci, marveč tudi priletne 'matere in celo nekateri vzgojitelji. Ali niso matere in pa vzgojitelji v prvi vrsti poklicani, da opozore svoje otroke na škodo, ki jo povzročajo kmetom s tem, če letajo po travnikih, ko nabirajo cvetice? V bodoče torej nekoliko več 11-videvnosti in obzirnosti do našega kmeta, ki danes ob svojih žuljih prav tako težko živi kot meščan. MARIJ SKALAN: 75 Roman iz prazgodovine človeštva. Bližal se je onim, ki so v strahu in trepetu čakali nanj, gotovo do kože premočeni. Galeja je polzela dalje, zdaj bolj mirno kakor prej, a bliska, ki bi mu znova pokazal zaželjene palme, ni hotelo biti iz trgajočih se' oblakov. Zato je usmeril galejo še bližje k bregu in pričel oponašati žvižg kondorja. Potem je prisluškoval v noč, da bi zaslišal enak odgovor. Ni ga bilo in plul je dalje ter ponavljal svoje dogovorjene klice. Naposled se mu je zazdelo, da mu je poje-njavajoči veter prinesel odgovor. Zažvižgal je znova in odgovor je bil že čisto razločen. Bližal se je skupin; prvih obrežnih palm. Žvižgi so se zbliževali in Savadagak je usmerjal galejo vedno bolj k bregu, dokler ni naposled trčil vanj in zagledal nad seboj komaj zaznavne obrise kron vitkih palm. Z brega se je oglasilo az-teško vprašanje: »Kdo kliče?« »Kondor,« je odvrnil Savadagak. »Primite vrv!« Azteki so po tleh tipaje poiskali vrv, ki jim jo je vrgel pribočnik ter jo ovili okoli debla prve pahne. Potem je Savadagak položil s krova na breg lestvo in njegovi vojaki so drug za drugim splezali na galejo. »Kje sta dekleti?« je vprašal Savadagak. »Tu,« sta se oglasili hkratu obe; Ista že na krovu, Upa ”še na lestvi. Ista je planila k Savadagaku in se ga oklenila. Za njo je pritekla Upa. »Kje je Buramak?« je bilo njeno prvo vprašanje. »Opravek ima v podkrovju,« se je zlagal pribočnik in obenem tudi že pomislil, kako naj pripravi dekle na težko novico, onorda na najtežjo. A v tistem hipu se je tudi že odločil. Potegnil je Isto v stran in ji zašepetal: »Galeje nisva odpeljala brez boja; napadla sta naju dva atlantska stražarja. Premagala sva ju ...« »Buramak je mrtev?« je skoraj kriknila Ista. Savadagak ji je položil roko na usta in dejal: »Samo ranjen.« »Kje je?« »V podkrovju. Kako naj pripraviva Upo na to novico?« »Poizkusila bom sama.« »Potem jo zadržuj tu, da stopim k Bu-ramafeu in ga pripravim na svidenje z vama. Preveliko razburjenje bi mu škodovalo. Pouči Upo! Če ga ljubi, bo razumela!« »Storila bom kakor mi naročaš.« Ista se je vrnila k sestri, ki je že vsa nestrpna čakala na ženina, pribočnik je pa dal vojščakom najnujnejša navodila ter odhitel z dvema spremljevalcema v podkrovje. Tekač je ležal negibno na syo jem ležišču in tovairiš je ugotovil, da ga je oslabelost uspavala. Potem je naročil vojščakom, naj odnesejo trupli Aatlantov na krov in odstranijo kri, ki je ležala na tleh. Toda še preden je bilo naročilo do kraja izvršeno, je že planila v prostor Upa ter se ihteč in vzdihujoč vrgla poleg ranjenca na tla. »Moj najdražji, moj edini, kaj so ti storili?« je kriknila med solzami. »Umorili so te, zaklali.« »Premaguj se!« je dejal Savadagak, prijel dekle in ga potegnil vstran. »Pusti Iz življenja princese vohunke Čudesa hrabrosti in spretnosti mlade Mandžurke. Soort Olimpijski dan v Mariboru V nedeljo 10. t. m. se vrše po vsej državi športne in telovadne prireditve z namenom, da se manifestira ideja olimpijske misli, ki jo je pred 40 leti sloviti francoski športnik baron le Coubertine oživel in je zajela danes ves svet. Leta 1936. bo naslednja olimpijada v Nemčiji, zimska v Garmisch-Partenkirchnu, letna v Berlinu. Ta olimpijada bo pokazala, kakšno mesto v športu smo si pridobili med svetom. Ne smemo pozabiti, da imamo tudi mi olimpijce, da je tudi naš narod med onimi, ki so si pridobili zmagovalno olimpijsko plaketo! Udeležba na olimpijadi je za vsako državo častna dolžnost; država, ki se olimpijade ne udeleži, ostane neopažena, napravi si nepopravljivo škodo. Zato se vse države vneto pripravljajo na olimpijade in jim posvečajo vso pozornost. V vseh državah obstojajo tudi zasebni olimpijski odbori, ki so si nadeli nalogo, skrbeti za udeležbo in uspeh na olimpijskih igrah. Nastopi na olimpijadah morajo biti skrbno pripravljeni, kajti le najboljši športniki narodov se bore med seboj. Priprava teh športnikov in udeležba potrebujeta mnogo denarja, zato je potrebno, da se zbira že sedaj. Pri nas je naš olimpijski odbor na delu že od zadnje olimpijade, ki je bila v Los Angelesu. Da se pritegne k sodelovanju vse prebivalstvo, je določen v sporazumu z ministrom za telesno vzgojo v vsej državi 10. junij kot olimpijski dan. Ta dan bodo razne telovadne akademije, propagandni nastopi, predavanja in zanimive športne tekme v vseh športnih krajih naše države. Tudi v Mariboru pripravljajo športni klub: obsežen in zanimiv nastop, ki naj manifestira voljo mariborskih športnikov za idejo olimpiani-zma. Program smo že objavili. Pozivamo že danes vse prebivalstvo, da podpre stremljenje naših športnikov! V nedeljo — olimpijski dan! Teniški iuniorji stopajo na plan. V okviru nedeljskega olimpijskega dne se bo vršil prvi teniški turnir za juniorsko teniSko prvenstvo Maribora. Tekmovanja se bodo udeležile skupine ISSK Maribora. SK Železničarja in SK Rapida. V prvem kolu nastopita moštvi IISSK Maribora in SK Rapida. Odigranih bo skupno 12 iger, in sicer 9 posamič in 4 v dvoje. Ma-riborove barve bodo zastopali Sergej Senekovič, Tomislav Neralič, Marko Pcr-novšek, Stevo Tončič, Božo Gajšek in Ja kec Šneberger ter Jolanda Pavlinova in Pia Tončičeva. Tekmovanje prične ob pol 9. na igriščih ISSK Maribora. Za prvi nastop naših bodočih teniških prvakov vlada v vseh krogih splošno zanimanje. Krti Malokatera mladenka zadnjih desetih let se more ponašati s tako avanturističnim in romantičnim življenjem, kakor mlada Japonka Košika Kovašima. V njenem slabotnem telesu se je skrivala velika vztrajnost in energija, nepopisna volja in redka prevejanost. Njen oče je bil iz odlične 1000-letne dinastije Manžua, mati pa je bila prava Japonka. Po krvavi revoluciji in prevratu na Kitajskem je moral Košikin oče zapustiti Kitajsko in se preseliti na Japonsko. Na smrtni postelji mu je pa morala Košika priseči, da bo vse svoje življenje žrtvovala le osvobojen ju Mandžurije. Preden je postala mala Košika velika vohunka, se jc zelo odlikovala v japonskih bojnih vrstah. Veliko slavo si je spletla pri osvobojenju trdnjave Hvain-gana, ki je bila velike strateške važnosti in je izdalo vrhovno kitajsko poveljstvo ukaz, da se mora napad na trdnjavo odbiti. Odpor kitajskih čet je bil tako silen, da japonski napadalni oddelki niso mogli zavzeti niti pedi te zemlie. V poslednjem navalu je bila mala Košika v prvih vrstah in se ni bala svinčenega dežja. Njena velika hrabrost je tako navdušila japonske vojake, da so kmalu nato zavzeli trdnjavo Hvaingan. Zaradi ta zmage je bila Košika proglašena za mandžursko Ivanko Orleansko, japonski vojaki pa so jo nazivali tudi princeso Orcan. Medtem ko so Japonci prodiral’ v Je-hol, si jc japonski generalni štab prizadeval najti zanesljivega vohuna, ki bi mu lahko poveril delikatno nalogo priti v najožje stike s kitajskim vrhovnim poveljstvom. Mlada princesa se je prosto- voljno javila in zatrjevala, da bo izvršila to nevarno misijo. Japonski polkovnik Itagaki, vodja japonskega vohunstva, je prevzel težko nalogo, spraviti maio princeso v sovražnikovo področje. Do meje šanghajskega ozemlja je gnala malo Ko-šiko velika gorečnost. Kitajski oddelki ki so bili na drugi strani v rovih, so jo prijateljsko sprejeli, misleč, da je Kitajka. Košika je namreč mimo japonskega obvladala zelo dobro tudi kitajski jezik. Prvim stražam je dejala, da inia nekaj zelo važnega in da jo naj takoj peljejo do glavnega poveljnika. Tako se je posrečilo mali japonski špijonki priti v stike z vrhovnim kitajskim poveljstvom. Služba, ki jo je opravljala Košika, je bila zelo nevarna. Vsak večer je pošiljala po japonskih agentih vse podrobnosti kitajske vojske svojemu taboru. V nujnih primerih se je povzpela na streho nekega hotela v Šanghaju in dajala poročila s svetlobnimi znaki. Njena potočila so sprejemale japonske ladje, ki so plule po odprtem morju in jih dostavljale japonski vrhovni komandi. Vso vohunsko službo je opravljala Košika v neposredni bližini vrhovnega kitajskega poveljstva vse dotlej, dokler ni priče! neki generalštabni častnik kitajske armade dvomiti v njeno zanesljivost. Vohunka Košikova ni niti slutila, da zalezujejo njen sleherni korak. Nekega večera jo jc zalotil omenjeni častnik prav v trenutku ko je z dvema svojima tovarišema dajala znake japonskim vojnim ladjam, a Košiki se je posrečilo pobegniti. in prijeli so le oba njena pomagača. Naslednjega dne so našli častnika, ki je zasledoval malo špijotiko, mrtvega ga, naj spi! Spanje mu je potrebno. Rana ni nevarna; samo izmučen je in oslabljen. Kmalu bo okreval.« »Ne verjamem ti,« je kriknila Upa. »Mr tev je, mrtev, in mi tega niste takoj povedali ...« »Ni mrtev. Spametuj se vendar!« Krik in nemir sta zbudila ranjenca; odprl je oči in se sprva izgubljeno, nato pa jasno ozrl v Upo, ki se je sklanjala k njemu in vzklikala: »Živiš, ti živiš, moj sladki, najslajši, še živiš; hvala Najvišjemu! Glej, jaz sem pri tebi, tvoja Upa! Me ne poznaš?« Buramak se je nasmehnil in z nanorom vseh sil zašepetal: »Hvala ti...« Potem je z desnico poiskal njeno levico ;n se je oklenil. »Te boli? Hudo boli?« je vprašala Upa. »Ne,« je dahnil častnik. »Samo malo žge. Žejen sem.« Ista, ki je stala ob strani, je vzela vrč s pijačo in ga podala sestri, ki ga je nastavila ranjencu na usta. Pil je z dolgimi, hlastnimi požirki. Pijača ga je okrepila; hotel se je dvigniti, a je z bolestnim stokom padel nazaj na ležišče. Upa je kriknila in znova zaihtela. (Se bo nadaljevalo.) v nekem šanghajskem hotelu. Umora je bila osumljena Košika, ki so jo aretirali in izročili sodišču. Košiko pa niso zapustili živci in je brez oklevanja priznala, da je ubila mladega častnika samo zaradi tega. ker ji je vsiljeval svojo ljubezen in ker ji je pretil s smrtjo. Pri sodišču niso mogli Košiki ničesar dokazati, zato je bila oproščena vsake krivde. Ko so jo izpustili iz zapora, je bila pod strogim policijskim nadzorstvom. Kmalu nato pa je skrivaj izginila iz Šanghaja. Oprezno kot mačka se je priplazila do nekega čolna in odveslala po širokem morju, kjer jo je našla neka japonska vojna iad-ja. ki jo je vzela takoj v svoje varstvo. Posebno pa se je Košika odlikovala pri nemirih v Tientsinu. Japonci so zavzeli Mandžurijo in provinco Jehol. Nameravali so proglasiti Mandžurijo za samostojno državo. V ta namen se je bil v.% vkrcal ccsar Puji na japonsko ladjo, da bi prevzel vladarstvo. Potoval je z vojno ladjo in pustil svojo ženo v Tientsinu. kjer so jo kitajske oblasti pridržale kot talko. Rešiti jo iz rok Kitajcev, je biia naloga male Košike. ki je priveslala z nekim japonskim čolnom do Tientsina. Preoblečena v šoferja, je ves dan vohunila okrog palače, kjer je bila zaprta cesarica. Z nekim znancem, ki se je oblekel v kitajskega vojaka, je Košika rešila cesarico iz palače. Na potu do luke so vse tri potnike ustavljale razne kitajske patrulje, rešila pa jih je vedno velika Košikina hladnokrvnost. Preden so straže, ki so stražile cesarico, opazile njen beg, je bila že na varnem na nekem japonskem parniku, ki je plul proti Mandžuriji. ----------- Smrt jeruzalemskega kralja. V Cannesu je pred dnevi umrl grof Jose de Cersetta, upravnik kraljevske Inše Bourbonov. Pokojnika so nazivali tudi »kralja jeruzalemskega«. V letošnjem marcu je proslavil svoj 93, rojstni dan. Bil je sin Ferdinanda II., kralja sicilskega. Kot pravni naslednik francoskega kraija Ludvika XIV. je bil pokojnik najbolj upra vičen pretendent za francoski prestol, če se ne bi bil odrekel Philip V. za sebe in za vse svoje potomce tej pravici. Mussolini odlikovan z visokim kitajskim redom. V maju je kitajski poslanik v Rimu priredil svečan obed na čast šefu italijanske vlade Benitu Mussoliniju. Ob tej priliki mu je izročil tudi veliki križ »Jado«. ki je najvišje kitajsko odlikovanje in je Mus" solini prvi tujec, ki je bil odlikovan s tem redom. Mussolini se je počutil zelo počaščenega in je imel daljši govor, v katerem je prepričeval kitajskega poslanika o velikih italijanskih simpatijah napram kitajskemu narodu in o italijanski želji, da bi se razmere na Kitajskem kaj kmalu uredile. (Ali ne bi bilo bolj potrebno urediti razmere na Primorskem?) Mali oglasi Prodam SOKOLSKI KROJ, moški, na prodaj. Vprašati v upravi »Večernika«. J-il® PRODAM VOZIČEK za slikarje. Taborska S, dvorišče.__________________2328 STAVBENE PARCELE ugodno prodani proti hranilnim knjižicam. Kolnik Maks, Studenci, Aleksandrova 5. 2335 Razno_________________ REZAN LES smereka, popolnoma suh, vse vrste deske itd- dobite po Din .500.— 1 m* v lesni trg. Albin-a Celi-a, Maribor, Bet-navska c. 4- 233f; KOPALNE OBLEKE po meri in okusu izvrSuie naj ceneje strojna pletama, Tr- j žaška 3, Maribor. 2339 Kupim KUPIM PRAZNE BUTELJKE Ponudbe na upravo banovinske trsnicc Pekre, p. Limbuš. 2338 Sobo odda ii n OPREMLJENO SOBO 'ddam. Barvarska ul. 3. 2329 OPREMLJENO SOBO iddam takoi mirnemu gospodu za Din 150.— blizu Magdalene. Pobreška c. 21. 2330 Službo dobi SLUŽKINJO, starejšo in pošteno sprejmem s 15. junijem- Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Služkinja«. 2331 ŠIVILJSKO POMOČNICO^ sprejmem takoj. Meljska c. ‘141 Maribor. 23341 Licitacijski zavod i m a dne 9. in 11. junija 1934 prvo licitacijo ob 9- Sprejema še predmete.Vsak dan ogled predmetov. lamzorcii »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.