161. Številka. Ljubljana, v torek 16. julija 1895. XXVIII. leto. Ishaja 7sak dan sveder, lainisi aedel.e in praznik«, ter velja po pofiti prejeman za a vstro-oge rske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 »ld., za četrt teta 4 gld., za jeden »Meo 1 gld 40 kr. — Za Ljnbljr.no bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta — Za tuje deiele toliko vet, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo jc na Kongresnem trgn ftt. 12. UpravniBtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari. Narodna slavnost v Zagrebu. V kraljevskem Zagreba se bo jutri z veliko slavnostjo otvoril dom, kateri je hrvatski narod s svojimi s krvavim potom pridobljenimi darovi postavil sivolasemu zagovorniku svojih pravic, neupogljivemu in značajnomu nositelju ideje o hrvatski državni neodvisnosti dru. Anti Starce v idu. Slavnost bo dokaz hvaležnosti hrvatskega naroda, svedočila bode, koliko ugleda in simpatij uživa mož, ki stoji že toliko let na braniku hrvatskih pravic in drži visoko prapor, okolu katerega se zbira velik del naroda in na katerem je zapisano hrvatsko državno pravo. Tudi mi Slovenci se radujemo tega dne, saj nam je dokaz, kako globoko je hrvatski narod prešinila zavest o njegovi državni samostalnosti in o njegovi misiji, a dasi smo v dušo uverjeni, da svojo slovansko individuvalnost redimo le, če se v okviru habsburške monarhije ustanovi državna formacija, v kateri bi bilo mesta tudi za nas, dasi je to jedna poglavitnih točk pravaškega programa, vzlic temu nas jutrišnja slavnost ne navdaja s tisto neskaljeno radostjo, katero bi bilo pričakovati, to pa zategadelj, ker se jutrišnje slavnostne otvoritve Starčevi de vega doma ne bodo udeležile vse hrvatske narodne stranke, ker jo priredi samo stranka prava. Visoko spoštujemo vodjo te stranke dra. Stai-čevida in iz vsega srca mu čestitamo na dokazih ljubezni in udanosti, kateri mu bodo jutri svedočili, da je vzrodilo seme, katero je toliko let neutrudno aejal. Kakor njegovi najintimnejši pristaši želimo, da bi se ideje, katere je nositelj, oklenil ves hrvatski in slovenski narod, vender nas boli, da se slav-nosti ne udeleži tudi druga na rodna opozicijonalua stranka. Zjedinjenje opozicijonalnih narodnih strank se je svoj Čas razbilo ob pravi malenkosti: ob imeni. Dosegla pa se je jedinost v programu, jedinost v načelih, in zato ne smejo osobnosti in bagatele na škodo vsega naroda deliti in cepiti mož, katere vodi pri vsem delovanju in nehanju ljubezen do naroda, skrb za njega korist. Združenje se pri svoječasnih pogajanjih sicer ni doseglo, pač pa se je naredil most, kateri orno gnČuje približanje obeh strank, in ker je tako zjedinjenje v največjem interesu tudi slovenskega naroda, ker je velevažno tudi za našo bodočnost, zato si štejemo v sveto dolžnost, opozarjati na to rodoljube hrvatske. Skrb za zagotovitev narodne eksistence nam nalaga marsikako samozatajevanje, borbe za take malenkosti, kakor je celjska postavka, a pri vsem tem in vzlic elementarnim nezgodam ne puščamo nikdar iz vida končnih smotrov našega gibanja, naših naporov in bojev, vedno gledamo čez Sotlo, in to nam daje pravico, o tako slavnostnem tre-notku, kakor je otvoritev Starčevidevega doma, iz-prožiti vnovič vprašanje o združenju hrvatskih strank. Pri dobri volji je to združenje lahko doseči, tembolj, če se loti te stvari tisti mož, čigar ime se p« vsem slovanskem svetu imenuje z največjim spoštovanjem, tista svetla zvezda na našem obnebju, na katero zremo s tolikim ponosom: biskup Stross mayer. Na njega apelujemo! On, ki je svojemu narodu največji dobrotnik in njega prvi in najzve-atejši sin, ki je sijajno dokazal, da mu je pri srcu jedino narodova sreča in ki je neštevilnokrat dokazal, da je tudi skromni slovenski narod našel mesto v njegovem srcu, on je poklican, da sproži novic vprašanje o zjedinjenju hrvatskih opozicijonalnih strank in gotovo ga bo pri tem s svojim ugledom in svojo veljavo rad podpiral slavljenec dr. Ante Starčevid. To nam je bilo že dolgo na srcu, a sedaj, o otvoritvi Starčevidevega doma nismo mogli molčati. Dal Bog, da bi naše besede našle prijazen odmev, dal Bog, da bi Strossmaver in Starčevid učakala dan, ko bode ves hrvatski narod združen v jednem taboru ? Ali smo mi Slovenci nestrpljivi? (.Dopis z Dolenjlkega.) Da smo Slovenci zadovoljni, če se tudi k nam nemški ali italijanski uradniki pošljejo, to je obče znano. Svojo nevoljo v takem slučaju le takrat včasih pokažemo, ako so ti uradniki nepravični, ako se našega jezika naučiti nočejo in ako vrh tega nas in naš jezik zaničnjejo. Sicer smo pa miroljubni, kakor ovce. Narodno nestrpljivost nam Slovencem očitati, je več kakor grdo, če tudi so si razni nemški poslanci to pri celjskem vprašanji tako zelo v držav nem zboru prizadevali. Iz tega, kar hočemo s temi vrsticami obelodaniti, ne želimo, da bi kakošno .vprašanje** nastalo; objaviti pa to hočemo baš radi tega, da ne bi se iz naslednjih malenkosti, ki so sicer načelne važnosti, kakošno „vprašanje* izcimilo. V šolskem okraji na Dolenjskem je šola, katera bi morala vsled odredeb šolskih oblastev nemška biti, ker je njen ustanovnik tako želel. Sola ima pač toliko nemškega značaja, kolikor je to mogoče. Knjige sn nemške; ctroci so sicer le Slovenci, a se vendar polagoma nemščine privadijo, in kedar se jezika naufe, kolikor je to mogoče, je tudi šola nemška. Solo vzdržuje slovenski Šolski okraj, ki je zastopan po v obče pravičnih možeh. Ta šolski za-stop ni bil nemški šoli nikoli neprijazen, podpiral jo je izdatno. V tem šolskem zastopu se je nekaj let sem začelo slovensko uradovati; vsaj nižjim instancam so se pošiljali slovenski dopisi, kar se pa v najnovejšem času žalibog nekoliko opušča. Ta šolski zastop je dobil svoje dni vprašanje, ali želi, da se /.a nemško šolo namesti tudi nemški nadzornik. To vprašanje se je jednoglasno zanikalo, rekši, da radi jedne jedine šole ni treba posebnega nadzornika, — saj sedanji nadzornik tudi nemški zna. Kljubu temu se je pri imenovanji novih nadzornikov poslal radi jedine te nemške šole poseben nemški nadzornik. A niti zoper to ne bi ugovarjali, ako mož ne bi nameraval nemštvo tako pospeševati, kakor ni in ne more biti namen dotične učilnice v smislu šolskih zakonov. Naj povemo to v konkretnem slu čaji. Vodstvo dotične šole u raduje slovensko, in sicer 1. ker je to na Slovenskem nekaj naravnega in 2. ker dve višji instanci, krajni in okrajni šolski svet v dotičnem kraju tudi slovensko uradujeta. Nekega dne odgovori to vodstvo na došli slovenski dopis isti instanci, od katere je došlo slovensko naročilo, seveda v slovenskem jeziku. Ali ni bilo mar to prav?! Ne! JSolsko vodstvo je bilo po nemškem nadzorniku radi tega ustno, po samem okrajnem šolskem svetu pa pismeno zatoženo. In obtožba je imela uspeh, kar se je dotično šolsko vodstvo prepričalo, ko je na drug, tudi slovenski dopis slovensko odgovarjalo. Kaj je bilo potlej ? Novo naročilo, da je nemško pisati. Izgovor, da na slovenske dopise se namerava slovensko, na nemške pa nemško odgovarjati, nič ni pomagal. Odgovor je bil zopet tak, kakoršnega je nam Goethe v svojem „Krlkonig" zapisal: „Folgst du nicht willig, — so brauch' ich Gev/alt". — Kdo je nestrpljiv?! Državni zbor. Na Dnnaji, 15. julija. Poslanska zbornica je danes ob slabi udeležbi nadaljevala razpravo o drž. proračunu. Pri razpravi o proračunu finančnega ministerstva in siten pri poglavju „kolki in pristojbine" je posl, dr. Scheicher predlagal tri resolucije, poživljajoče vlado: naj za prenos malih kmetskih posestev doloći tisto pristojbino, kakor je določena za prenos mobilnih vrednot na borzi; naj uvažuje odpravo časnišk^ga kolka in podržavljenje insera-tov; naj predloži zakonski načrt, določujoč, da prošnje za nabijanje plakatov so kolka oproščene. Posl. grof Pininski je zahteval novih olajšav glede pristojbin pri prenosu kmetskih posestev. Posl. Hagendorfer je nasvetoval resolucijo, s katero se vlada pozivlje, naj že izdela jasen in razumljiv zakon o pristojbinah. Posl. Jax je tožil, kako ee širi siromaštvo po deželi in rekel, če pojde tako dalje, bodeta v alpskih deželah zvestoba cesarja in udanost državi kmalu podkopana. Pri poglavju ., loterija" je posl. dr. Roser z veseljem konstatoval, da so sh lani dohodki znižali za tri milijone, kar je znamenje, da je prebivalst vo postalo pametnejše od vlade. Govornik je ostro grajal, da se loterija še vedno ni odpravila, in tri-desetikrat predlagal primerno resolucijo. 0 tej stvari sta govorila še posl. Schlesinger in Purg-hart. Pri poglavju „mitnice" so govorili poslanci Kaiser, dr. Laginja in G61« ter zahtevali, naj se odpravijo mitnice na eraričnih cestah. Ostala poglavja so se vzprejela brez debate. Zbornica je potem začela razpravljati o proračunu trgovinskega ministerstva. Posl. dr. Kraus je opozarjal, da bi kazalo socijalne stvari ločiti od politične uprave in je izročiti posebnim oblastvom, se bavil z obrtnimi nadzorniki in povdarjal, da se bo moralo za malo obrtnike kaj storiti. Tudi na celjsko vprašanje se je govornik ozrl in očital nemškim konservativcem, da so glasovali za poslovenjenje Celja. Posl. Pfeifer je utemeljeval resolucijo, 8 katero se poživlja vlada, naj že v prihodnjem letu začne graditi belokranjsko železnico. Posl. princ Liechtenstein je kazal na pasivnost naše trgovinske bilance, katero so zakrivile trgovinske pogodbe in zlata valuta. Že v naprej se je vedelo, da bodo trgovinske pogodbe nesreča za naše gospodarstvo, ker so se sklenile ne iz gospodarskih ampak iz političnih ozirov, da se namreč utrdi trozveza. Druga nesreča pa je bila upeljava zlate vrednote. Takozvane zmerne stranke so glasovale za trgovinske pogodbe in za regulacijo valute, opozicija pa ne. Slaba trgovinska bilanca bo prouzročila, da se ne bo še kmalu začelo plačevanje z gotovino, kakor zahtevajo veMinančniki. Obrtno zakonodajstvo je bilo doslej jako nep polno. Povsod je bilo mesto za semitsko in kapitalistične iinese. Dokler se ne bo tudi za veleobrtnike zahteval dokaz zmožnosti in dokler ne bodo veleobrtniki člani zadrug, dotlej se razmere ne bodo zboljšale. Hišna industrija in pomočniki, ki delajo doma, so dokaz vladajoče anarhije mej obrtniki. Velekapi-talisti krše na ta način določbe o nedeljskem počitku in dtlravdujejo davke. Posl. dr. Fux je govoril o podržavljenju železnic. Vodja trgovinskega ministerstva \Vittek je izjavil, da vlada še ni utegnila baviti se z obrtno reformo in da je zatorej v tem zasedanju še ne more predložiti zbornici. Govorila sta še posl. Fort in Wienb«"»lzl. Ko-icem seje so slovenski poslanci nujno predlagali državno podporo po povodnji prizadetim pie-bivalcem litijskega okraja. Prihodnja seja bo jutri V 1 JiihU»n*< 1G inliJ& Grof Hohenwart dru Ferjančiču. Pismo, a katerim je odgovoril grof Hohenv/art na dopis hrvatsko-slovenskega kluba dne 12. t. m. dru. Fer- jančiča, slove: „Vaše blagorodje! Cenjeno, meni pisano pismo slovensko-hrvatskega kluba sem dne 12. t. m. sporočil klubu konservativcev. Ta klub z veseljem pozdravlja sklep čaatitega hrvatsko-sloven-skega kluba, da stopi v najtesnejo zvezo s klubom konservativcev, in goji gotovo upanje, da se že v najbližjem času sedaj še v dva kluba ločeni politični prijatelji v interesu dežel, katere zastopajo, združijo v veliko politično zvezo. Z izrazom vele-spoštovanja vašemu blagorodju odani Karol grof Hohemvart." S tem je narejen prvi korak k vkup-nemu delovanju vseh slovenskih poslancev v državnem zboru. Celje. Nemški nacijonalci skušajo naš članek od sobote izkoristiti v tem smislu proti nemškim konservativcem, kakor bi mi morda že težko čakali, da izrinemo nemštvo iz Celja. To ni naše mnenje. Slovenci nikakor ne mislijo ovirati razvoja celjskih Nemcev, pa tudi jim nobenega zavoda niso nevoščljivi. Tudi se ne b )do jiri/.adevali morda nemške pristale privabiti v slovenski tabor. Slovenski poslanci bi bili Nemcem radi dovolili celo nemško realko v Celju, ko bi jo bili zahtevali v kompenzacijo za slovensko gimnazijo, če bi tudi ž njo nemštvo bolj utrdili. Tudi se ne bodo v slovensko gimnazijo vabili oemiki sinovi, kajti ustanovi as jedino za Slovence. Seveda braniti pa nobenemu celjskemu nemškutarju ne moremo, če jame spoznavati, da je prav za prav le Slovenec. Na Kranjskem je izginilo po mestih nemškutarstvo, ker bilo je umetno napravljeeo, ne da tu bilo potreba kake srednje šole. le je Celje zares nemško, se b ide to nemštvo ohranilo vzlic slovenski gimnaziji, ker obdrži vse svoje zavode, če je pa umetno napravljeno in se drži le z vladno podporo, bi se pa tako tudi ne bilo ved dolgo držalo. Da mi imamo to nemštvo bolj za umetno, to prihaja od tod, da se Nemci tako boje dvojosione gimnazije. Ko bi bili pravi Nem i, bi gotovo ne bdi v takem strahu pred kakimi šestimi slovenskimi profesorji. Da se pa Nemcem ni treba bati Slovencev, kaže najbolje Kočevje, ki je vzlic temu, da je obdano od vseh stranij od slovenstva, obranilo svoj nemškonarodni značaj. Ko-čevoi so pač pravi Nemci in zato njih narodnost ni v nevarnosti. Da pravim Nemcem dvojezični pouk na srednjdi šolah mč ne škoduje, kaže tudi pogled v Maribor, ki je vedno ravno tako nemšk, kot je bil pred osnovo slovenskih paralelk. Mladočehi in budget Staročeški listi so zadnji čas priporočali Mladočehom, naj glasujejo v tretjem branju za budget, ker je še celjska dvojezična gimnazija v največji nevarnosti. „Narodni Liaty" pa odgovarjajo, da bi Mladočehi s tem le koristili levičarjem, ki bi potem lahko glasovali proti budgetu iii si s tem pridobili popularnost. I ako si ]• t levica tega ne bode upala storiti, ker faktično budgeta odkloniti se ne upa. Sicer pa misli mladočeški list, da se bode levica razcepila pri glasovanju v tretjem branju. Sicer bodo pa za budget v tretjem branju glasovali poleg konservativcev in Poljakov še protisemitje, Jugoslovani, Malorusi, Mo-ravci, Italijani in „divjakitt ter je večina zagotovljena. Spomin na „hvaležnost" Taatfejevo kaže, da bi ne bilo pametno, ko hi so Mladočehi vladi usi-Ijevali. Mladočehi ne bodo kar podpirali centralistične vlade, ne d* bi se jim kaj dovolilo. Plener je, kakor pife neki ogerski list, zopet odk'onil ponujeno mesto predsednika skupnemu najvišjemu račnnišču. To mesto se pa sedaj nekoliko časa ne popolni. Čakalo bode torej vender le Ple-nerja. Morda ga precej zaradi tega ne prevzame, ker se mu je očital >, da je mandat le zaradi tega odložil, ker hrepeni po tem mestu. Mogoče pa tudi Ae ni popolnoma popustil initdi na politično delovanje in hoče počakati, če ae bode na levico oziralo pri Bestavi nove definitivne vlade. Će bi levičarji zopet postali vladna stranka, bi Plener utegail zopet finančni minister postati. Upamo, da se to ne zgodi. Civilne matrike na Reki. Mestu Reki bode ogerska država dovoljevala deset let po 4000 gld. potem pa po 2O0O gld. na leto, če bode samo vodilo civilne matrike. Ogerska vlada pa stavi pogoj, da mora vodja matrik ali pa njegov namestnik biti vešč madjarščini, drugače pa prevzame kak državni organ vodstvo matrik. Mejni spor. V Rodopskih gorah je mej Turki in Bolgari razpor zaradi meje. Več vasij je več let živelo popolnoma svobodno. Te dni je sultan odločil, da se ima meja pri Bataku urediti po željah Bolgarov. Bolgari s tem pridobe jedno vas. Rešiti je pa še več podobnih vprašanj v Vzhodnih Uodopskih gorah. Turčija je najbrž zaradi tega jela ugodno reševuti ta vprašanja, da bi bolgarsko vlado odvrnila, da ne bi podpirala ustaje v Makedoniji. Bakalavreatski (maturitetni) izpiti v Franciji. Francoska vlada je odredila, da se pri baka-lavreatskih izpitih mora tudi izpraševati iz veronauka in da se v bakalavreatska spričevala mora tudi red iz nravnosti vpisati. To je važna prememba, če se pomisli, da v Franciji niti v ljudskih šolah ni vero-uauk obvezen. Mej radikalci bode ta naredba vzbudila gotovo mnogo nevolje in pričakovati je zaradi nje kake ostre interpelacije v zbornici. Druge stranke bodo pa gotovo odobravale vladno naredbo, posebno seveda desničarji. Morda ne bode več dolgo, da se zopet vpelje verotiauk v državne ljudske šole na Francoskem. Volitve na Angleškem se kaj neugodno vrše za liberalce. V soboto zgubili so osem mandatov. Celo glavno glasilo liberalcev „Diily News" priznava, da je začetek volitev zanje osodepoten, kajti zgubili so polovico večine prejšuje dolenje zbornice. Vse kaže, da sedaj konservativci dobe večino, če tudi morda ne bode posebno velika. Prve volitve navadno za vlado ugodno izpadejo, ker se gleda, da se razpišejo v tacih krajih, kjer imajo vladni pristaši največ upan;a do zmage, da prvi uspehi upli-vajo na poznejše volitve. Politični položaj. V poslanski /.borniči dne 8, julija je govoril posl. dr. Lavoslav (iregorec to-le: (Konec.) Kar se dostaje naše države, tako je vladi nemogoče lotiti se socijalnih reform, v kolikor je navezana na podporo parlamenta. Dokaz se je pred kratkim doprinesel. Niti najvažnejša stvar, ki je pogoj vsaki reformi, se ni mogla dognati, namreč volilna reforma. Kaj sledi iz tega? Dx as mora vlada sama lotiti tega velevažnega vprašanja. K temu vodi več potov. Mogoče je kako voliiuo reformo oktrojirati. česar bi jaz ne priporočal; mogla bi pa tudi TaafTovo volilno reformo tej ali novi zbornici, voljeni na podlagi sedanjega voldnega reda, predložiti. Taaffeova volilna reforma je tako spretno sestavljena, da je jedina, katera bi mogla obveljati. Ona pušča v miru sedanjo podlago, zastopstvo interesov, razširja pa volilno pravico skoro do splošne volilne pravice. Za vzprejetje v tej zbornici jej ni treba kvuldikovane večine, ker zadošča že navadna, tako pa dobi v tej zbumici vsaka vlada, če jo le hoče. Gospoda moja ! Vlada je predvčerajšnjim izjavila, da se bo držala principov pravičnosti in nepristranosti. Te beseda morejo tudi na slovansko prebivalstvo narediti dober utis, ako jim bodo sledila primerna dejanja. Na pr. da se prepusti rešitev davčne reforme bodoči zbornici, da se nadomeste sedanji deželni šefi v Trutu, v Celovcu, v Gradci in v Pragi, kajti sedanji šefi niso poroštvo, da se bi) v dotičnih kronovinali proti Slovanom postopalo dobrohotno, pravično in nepristransko. Končno je spravo s Češkim narodom in njegovimi zastopniki, odpravo izjemnega stanja ne samo želeti, ta je po trebna, zakaj le na ta način je mogoče, da se nemško prebivalstvo v &leziji, na Moravi in na Češkem s češkim porazume. Tako porazumljenje, taka sprava je potrebna za nas vse, tudi za Jugoslovane, m mi to želimo, zakaj ćira se bodo Nemci in (Vin na severu porazumeli, pride tudi do porazumljeuja mej Nemci. Slovani in Italijani na jugu. Zadnje ekspektoracije posl. lleera so me presenetile. Hekel je, da je srčna potreba njegovih volilcev, da on glasuje zoper celjsko postavko, ob jednem pa je jasno namignil, da bi večina Nemcev na Češkem rada dosegla spravo. Tudi mi Slovenci smo vedno bili na to pripravljeni, in zahtevamo samo to, kar je za naše narodno življenje neobhodno potrebno. Veseli me, da je Beer konsta-toval, da je nemško prebivalstvo na to pripravljeno. Ne motim se torej, če rečem, da je mej Nemci velika večina, ki našo Avstrijo prav tako želi in ljubi kakor mi Slovani in s temi se moremo iu se bomo porazumali. Dal Bog, da bi s« to kmalu zgodilo. Lepšega in dragocenejšega daru bi našemu ljublje- nemu vladarju o petdesetletnici njegovega vladanja ne mogli pokloniti, kakor bi bila mir in sprava mej njegovimi narodi. To daj Bog! Dopisi. I« Starega trga pri Lož n, 11. julija. (Še nekoliko polsmike.) Največja zlob«, popolna duševna popačenost mora to pisati, kar je priobčil „ Slovenec* v 153. številki. Vse izgovarjanje, da ni bilo nikake agitacije od nasprotne strani proti shodu narodne stranke, da se a dokazi ovreči, zlasti ker se je jeden najgorečnejših odbornikov talmi-katoliškega društva že drugi dan po storjeni lopovščini v imenu društva zahvaljeval fantom za napravljeni škandal in je pri tej priliki rekel, d* jim obljubljeno plačilo ne odide. Da bo pa nasprotniki v resnici obdelovali tudi ženske, matere, neveste itd , se da tudi dokazati. Navedem naj za sedaj le jeden slučaj. V neki vasi je nekega nasprotnika žena rakorekoč stalna agitatorka, zlasti ker jo gospodje uporabljajo za sklicevanje mož iz inte vasi k tajnim shodom; o tej ženi se čuje, da jo hočejo, ako zmagajo pri občinskih volitvah, radi njene spretnosti nastaviti za občinskega slugo, ker je zelo zgovorna in zna tudi dobro kričati, kar je pri shodu pokazala. Ta ženska je bila v dotični vani glavna podpihovalka in je hodila od hiše do hiše agitovat za prireditev škandala. V neki drugi vasi spravile so se vse ženske nasprotnih mož čez može naše stranke ter jim pretile in jih rotile, naj pri stopijo k nasprotnikom. Posrečilo se tem amazonkam ni in v jednem takem slučaji bila je najzgovornej* celo na zrak postavljena. Ljudstvo poučujejo nasprotniki le toliko in tako, kolikor in kakor je potrebno v njih sebične in strankarske namene. Je-li poučevanje, ako se reče pri agitaciji našim možem, da je naša stranka kriva, da se je napravila nova vojna ladija, ki stane 10 milijonov, češ, da je ni bilo treba in da se je po nepotrebnem potratil denar davkoplačevalcev! Kako ste ljudstvo učili, da naj tudi nasprotnike spoštuje, se vidi iz tega, da je bilo ravno vsled prestopka razžaljenja časti, napadov m drugih tacih deliktov že 8 oseb kaznovanih. Potna gali ste ljudem le s tem, da ste rekurze proti sodbam delali, kateri pa niso imeli uspeha in so morali zapeljane! kazni prestati. Na predrzno vprašanje, kdo seje prepir mej domačini, se človeku gabi odgovarjati. Dokler sedanjih kapelanov v naši fari ni bilo, je tu vladal blagodejen mir in mejsebojno spoštovanje iu se ni v tako lepem svitu pokazalo de-nuocijautstvo kakor sedaj; glede denunciranja so nasprotniki mojstri in virtuozi. Kar je pisal „Slovenac" o napajanju ljudij dne 28. aprila, je laž. Mi nismo radi pomanjkanja poslušalcev shoda opustili, temveč res je, da nam je bil shod naravnost iz Ljubljane odpovedan in to vsled potresa. Glede A. Zigrounda bi bito bolje, da je lažujivi dopisnik malo počakal, ker se bode ta stvar itak sodnijsko dognala in se bode dopisunček gotovo blamiral, kakor se je s pisarjenjem o „Štorškovem Maksu in njega palici", kajti katoliški napadalec je bil obsojen v zapor. G. kaplaa naj se tolaži, da se hodu moral na več krajih zagovarjati zaradi njegovega postopanj i v obče, pri shodu in proti A. Zigmutniu m bi bilo za njega bolje, da premišljuje kako po magati zapeljancetn revežem, ki še vedno v zaporu sede, in kako bode tistim pomagal, ki bodo Še obsojeni. Mi vsi napadeni domačini na taka obrekovanja, da nam pomagajo laž, denar, posojilnica, vožnja, dolgovi itd., ne bodemo odgovarjali; vsi imamo čiste roke in mirno vest in ponižali bi sami sebe, ko bi zavračevali z nobenim dokazom podprta žaljenja ljudij, kateri že davno nimajo pravice zahtevati navadno spoštovanje, kakor je sme zahtevati vsak neomadeževan človek. V imenu na Pečetoveui vrtu zbranega ljudstva naj odgovorim, da gg. nasprotnika voditelja ne bodeta in nikdar nista imela toliko odličnjaknv pri njih društvu ali pa v kapetaniji pri popivanju, pri pojedinah in hazardiranju, kakor jih je bilo v rečenem vrtu zbranih iu da vsi tisti pristaši narodne stranke se nikdar ne bodo mej tako druhal mešali, kakor je bila na shodu od g. kaplanov kornandirana, ker se boje, da se ne uresniči izrek: „Kdor se mej otrobe meši, ga svinje pnžro", H koncu hi dovoljujem s • „očetovsko priljubljenega voditelja" F. Hauptmana vprašati, zakaj v „Slovencu" ne pojasni imen „Maslo", „Pižolek" itd? Ob jednem bi pa stavil nasvet, da naj pusti poštene ljudi pri miru, kateri ž njun in njegovim tovarišem nočejo nikdar nič opraviti imeti Resnicoljub. Dnevne vesti, V Ljubljani, IG julija. — (Pomožni meščanski odbor hišnih posestnikov) opozarja vse hišne posestnike, da je ponlanska zbornica pooblastila finančnega ministra, da sme do skupnega zneska jed nega milijona dovoljevati tudi posojila, katera se bodo obrestovala d o 3%. Tisti hišni posestniki, kateri ne refiektu-jejo na brezobrestno posojilo ali kateri ga morda niso dobili, se opozarjajo na to s pristav ko m, naj alt koj sedaj ali pa pozneje vsekako pa pravočasno prosijo posojila do 3°/A. — (Avancement pri južni železnici.) Upravni svet južne železnice je postajenačelnika g. Evgena Gnrtmanna in obratnega kontrolorja g. Henrika Sttimpfla v priznanje zaslug, katere ata si pridobila za ('asa potresa, i zven redno povišal v višji plačilni razred ter imenoval nadoficijaloma dosedanja oficijala gospoda Karla Fran za in Karla Hackin-gerja. V višji plačilni razred so prišli oficijali gg. Anton Seunig, Jos. Gam ilšek in Ivan Faj kal. Adjunktoma sta imenovana ekspeditor g. Ivan Ton-sern in asistent g. Makso Sertić. V višji plačilni razred so prišli ekspedijent g. Ivan Cesar in petdeset slug. — (Iz seje deželnega šolskega sveta.) Za imenovanje članov c. kr. izpitne komisije za ljudske in za meščanske šole za bodočo dobo treh let, kakor tudi glede imenovanja dveh glavnih učiteljev na učiteljišči v Ljubljani so se stavili naučnomu ministarstvu dotični predlogi. Ukrenilo se je ustanoviti trorazredno ljudsko šolo v Iški vasi pri Staremtrgu, dvorazrednico v Muljavi in v Gabrjah in razširiti jednorazreduico v Krki na dva razreda. Služba nad učitelja na trorazredni ljudski šoli v Velikih Lašičah se je podelila učitelju na ljudski šoli v Žužemberku Jožefu Schmoranzerju. — (Sokolski večer) na vrtu gostilnice „pri LloydnM ne bode, kakor smo včeraj po pomoti naznanili, v petek, temveč v soboto zvečer ob osmih. — (Slovensk umetnik v tujini) Naš rojak tenorist g. Bučar je, kakor znano, angaževan na gledališču v Lipskem. Ondotna kritika ga sploh jako hvali kot finega umetnika in izbomega pevca. Mi-noli teden je g. Bučar nastopil v ulogi Florestana v Beetbovenovi operi „Fidelio" in dosegel tako ve-likansk uspeh, da ga listi ne morejo prehvaliti. — (Tatvina.) Včeraj prišlo se je veliki tatvini na sled in sicer je bilo ukradeno v J. C. H a-m a no v i prodajalnici na Mestnem trgu štev. 8 raznega blaga v vrednosti čez 100 gld. Mestni policiji bilo se je prijavilo, da ima loletni nezakonski sin Marije Schellhaus, prodajalke v Večevi prodajalnici v šolskem drevoredu, raznih ovratnikov, srajc, robcev itd. v toliki množini, da je opravičen sum, da so stvari ukradene. Poizvedbe so dognale, da je omenjene stvari najbrže ukradel ljubimec Manje Schellhaus, Anton Osolnik, ki služi kot hlapec v Hamanovi prodajalnici. Pri hišni preiskavi, ki se je včeraj izvršila v navzočnosti gospoda Hamana, pokazalo se jo, da je bil sum popolnem opravičen, kajti našlo se je par sto novih žopnih robcev, 79 novih ovratnikov, 58 novih servijet in mnogo drugega blaga, katero je Haman kot svojo last spoznal. Anton Osolnik je tatvino deloma že priznal in le glede nekaterih stvarij trdi, da jih je kupil od neke že umrle 1 lama nove prodajalke. Pri preiskavi našlo se je tudi mnogo zastavnih listov in je torej verjetno, da je Osolnik mnogo ukradenih stvarij že zastavil, in tudi sin Marije Schellhaus, kateri Oaol-nika nazivlje „stricu, pripoveduje, da je „stric** pogosto nosil nove ovratnike z doma. Osolnik in njegova ljubimka bila sta aretovana in zaradi hudodelstva tatvine, oziroma udeležbe pri tatvini izročena deželnemu sodišču, dočim se bode deček izročil domovinski občini Železniki na Gorenjskem. — („Slovenskoga planinskega društva" izlet) na Sv. Višarje in k Helopeškim jezerom dne 14. t. m. ni bil sicer mnogoštevilen, tembolj pa srečen. Vreme se je v soboto proti večeru nekoliko na bolje obrnilo, a kasneje je zopet slabeje kazalo in tako preplašilo in zadržalo mnogo izletnikov. Pogumneiši pa so se o polnoči odpeljali in ni jim bilo žal. Ob 4. uri zjutraj odšli so iz Trbiža. Lahki oblački in meglice polegali so po nižjih vrhovih, ko pa je sobice razposlalo prve žarke, raztopili so se oblački in meglice ter je nastalo krasno jutro, v katerem je bila hoja le zabava in užitek. Mej občudovanjem in živahnim razgovarjanjem dospeli so po polurnem odmoru proti 8. uri na vrh. Ko so se nekoliko od-dehnili, šli so k maši, ter potem uživali krasni razgled. Ker je bil zrak izredno čist, bil je razgled prekrasen tako, da so izletniki kar strmeli. Po malem kosilu odhajali so ob 10. uri z gore, deloma peš, deloma na sankah. Pod hribom združili ho ne in "kupno došli malo pred jedno uro v Trbiž. Odpeljali so se z vlakom do Radeč-Relepeči ter šli k Helopeškim a jezeroma. Tu so zopet strmeli nad divno krasoto jezer in krasnim pogledom na osneženi Mangart. Blizu dve ure mudili smo se tu, vozli se PO jezern iu ob * 4 na 5. uro pa odrinili na stacijo Radeče lielapeČ. V Ljubljano smo dospeli ob l/4 na 10. uro zvečer. Občudovanja vredna bila je vztrajnost dam, katere ao, dasi niso bile izvežbane turistinje, 8 iu pol ur pošteno hodile. — (Mitničarske službe.) Pri eraričnih cestnih mitnicah na Kranjskem, katerih zakupna pogodba koncem me-eea decembra 1895. leta poteče, to je pri mitnicah na Jezici, v Zgornjih Domžalah, Krašnji, Trojani, Drenovi gorici, na Vrhniki, v Kal-cih, Postojini, v Razdrtem, v Senožečah, Colu, Šturji, Vipavi. Št. Petru, Bitinjah, Bistrici, Medvodah, Kranji, Pristavi, pri Sv. Ani pod Ljubelom, v Zgornji Kokri, na Otoku, pri Savi, v Belici pri Dovji, v Podkorenu, v Višnji gori, v Velikem Gabru, v Trebnjem, v Jablani, v Rudolfovem-Kandiji, v Št. Jerneji, Kostanjevici, Krški vasi, Jesenicah-Ribnici, Jugorji in Križevski vasi pri Metliki se bode, ako v kratkem razpisana zakupna obravnava ne bode imela po volj nega uspeha, od 1. prosinca 180G. leta naprej pobirala mitnina v lastni upravi c. kr. erarja. Pobiranje pristojbin v erarični upravi oddalo se bode v prvi vrsti penzijonistom, kvijes-centom, provizijonistom in invalidom, ako so te osebe pripravljene prevzeti posel pod sprejemljivimi pogoji, ako so telesno in duševno zanj popolnoma sposobni, ter so si prisvojile potrebno znanje mitnice zadevajočih propisov. Finančno ravnateljstvo poživlja vse, katerim je na stvari ležeče, da se zglase s potrebnimi izkazi, da vstrezajo popolnoma navedenim pogojem, posebno s pravilnim zdravniškim spričevalom o telesni čvrstosti, ter s spričevali nravnosti čim preje ustno ali pismeno pri podpisanem c. kr. finančnem ravnateljstvu. Prijaviti je treba vzlasti: 1) Zahtevano odškodnino, iz katere se morajo pokriti vsi stroški izvzemši najemnino za mitnico in stroške za tiskovine ter za napravo iu ohranitev potrebnega inventarja. 2 ) Ali bi prosilec Sprejel pobiranje mitniue pri vsaki mitnici, kateri koli si bodi, ali pa le pn jedni ali pri nekaterih natanko določenih. 3 ) Ali bi prosilec bil pripravljen položiti varščino (kavcijo) in v katerem znesku. Natančneje se izve ob uradnih urah pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. — (Izpiti iz državnega računarstva) bodo dne 10 avgusta v Gradcu. Prošnje je poslati do dno S avgusta predsedniku dotične komisije. — (Premeščenje ravnateljstva eraričnih gozdov in domen ) Goriški mestni zastop je po predlogu obč. svetnika Marani-ja sklenil od poslati trgovinskemu ministerstvu spomenico, v kateri se prosi, da bi se ne premestilo ravnateljstvo eraričnih gozdov in domen i/. Gorice v Ljubljano. — (Javna dražba) ne dvignenih tovornih pošiljatev raznega blaga bode jutri zjutraj od 10. do 12. ure v skladišču južnega kolodvora v Ttstu. — (Razpisane službe) V črnomaljskem šolskem okraju: mesta učitelja in voditelja v Adle-Aicah in učitelja in voditelja v R a d o v ic i, vsaka z letno plačo oOO gld., funkcijsko priklado 30 gld. iu prostim utanovanjem ; dalje mesta učiteljev in voditoljev v Q r i b 1 j a h, v H o ž a k o v e m in v C eš -n j e v c u , vsaka z letno plačo 4oO gld., funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem; drugo učno mesto na dvorazrednici v Vinici in tretje učno na sto na trorazrednici v Dragatušu obe s plačo 4.rx> gld. in prostim stanovanjem; začasno učno mesto na štirirazredni Franc-Jožefovi 1 jud.ski šoli v Črnomlju s plačo 860 gld. Prošnje do dne 10. avgusta okr. šolskemu svetu v Črnomlju. — Na jednorazrednici v Do lah učno mesto v IV. plač. razredu, s funkcijsko priklano 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 10. avgusta okr. šol svetu v Litiji * i Čudna naravska prikazen) se je pojavila diić 9. t. m. popoludne mej 4. in 5. uro blizu vasi Suvaj v Liki pri izvoru reke Une. Iz velike skalnate ra/.poke izvira močan vrelec, ki 60 metrov nižje goni 4 mline na dva tečaja« Omenjeni dan pa so hipoma obstali vsi štirje mlini, močni vrelec je bil vsahnii in ni dal niti kaplje vode več. Ko so mlini obstali, so ljudje preplašeni hiteli k izvoru, da se prenričajo, kaj bi utegnilo biti uzrok čudni prikazni. Oei 15 do 120 minut prestanka je privrela zopet voda in goni mline kakor poprej. Vredno bi bilo, da strokovnjaki preiščejo to zanimivo prikazen. * (Vnuk morilec.) V vasi Vojkovic na Moravskom so našli te dni 84letnega mizarja Schillerja smrtno ranjenega, njegovo ženo pa umorjeno. Sum leti na vnuka nesrečne dvojice, ki je pobegnil. * (Ponesrečeni hribolazci) Te dni so z Ortlerja padli dve dami in trije gospodje, Angleži, in se nevarno poškoddi. Našli so jih šele včeraj. * (Francoske besede v nemščini.) Pariški listi se rogajo nemščini, ki ima še sedaj, ko so nemški puristi že iztrebili toliko tujk iz nemškega jezika, skoro vse izraze za gledališke stvari vzete iz francoščine. V dokaz navajajo dolgo vrsto razno- I vrstnih izrazov, ki so vsi francoski in za katere nemški jezik nima primernih besed. * (Deset osob je utonilo) v jezeru Ligo maggiore. Ko ro se v soboto vozile delavke iz tovarne v Intri na svoja domovja, se je vsled vetra prevrnil čoln, v katerem je bilo devet deklet in veslar. Hiteli so sicer z bližnjega brega na p >moč, toda bilo je prepozno. Vseh deset osob so pogoltnili razburkani valovi. 1 v ^ i Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 s)W . - Jtt Darila i Za prebivalce, prizadete po potresu: Mestnemu magistratu I i u b I j a n s k e m u došla so nadalje sledeča darila: Županstvo občine H ovo ran y na Moravskem zbirko Hi gld.; neimenovana v Požunu zbirko 5 gld. 51 kr.; gospod Ivan Lachnit, železniški sprevodnik v šumperku na Moravskem, zbirko 5 gld ; gospa Berta Pokornv v Šumperku 4 gld. 60 kr.; gosp. Franc Knauer na Dunaju 4 gl. 20 kr.; J. R. na Dunaju 2 gl. 45 kr. ; V. Z v Rudolfovem 2 gld.; gospodičina Mici Lnmhe v Šumperku 1 gld 50 kr.; gosp. J. Dolak v Šum-perku 30 kr. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Dragotin Ža^ar, deželni blagajnik v Ljubljani 5 kron. — Gosp. F. T. v Ljubljani S kron. — G. dr. Peter Defranceschi, okrožni zdravnik v Novem mestu 16 kron 5 G vin., katere je nabral mej izletniki v Novo mesto poštni asistent gosp. Funtek. — Skupaj 26 kron 5 6 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki ! Tržič KI. julija. Danes je bila določena volitev župana iz novega občinskega odbora. Z vršila se ni, ker je manjšina, šest nasprotnikov stranke redu, zapustilo sejo. Gradec 16. julija. Namestniški svetnik Saneh je v Kindbergu inhibiral sklep okrajnega zastopa glede celjske gimnazije. Polu -uraden graški list svari avtonomne sastopd pred takimi demonstracijami. Dunaj IU julija. Predsednik Chlu-mecky je v današnji seji naznanil, da se bode v soboto zaključilo tekoče zasedanje državnega zbora. Zadaja seja gospodske zbornice bo v sredo. Dunaj 16. julija. Poslanska zbornica je dognala razpravo o poglavju ., centrala trgovinskega ministerstva" in razpravlja o poglavju „pošte in brzojavi". Dunaj 16. julija. Referent o srednjih šolah v naučnem ministerstvu bi vsi levičarski posl. grof Stiirgkli je šel na dopust. Iz levičarskih krogov se čuje, da stopi iz državne službe. Stiirgkli je prišel v miiiisterstvo tedaj, ko je postal Suklje dvorni svetnik. Takrat je tudi odložil mandat za državni zbor, OStal p i štajerski dež. poslanec in mnogo pripomogel, da je dež. zbor v sprejel Karlonovo resolucijo glede celjske gimnazije. *<»fijii 15, julija, ob 11. uri zvečer: Ko je Stambulov ob 8. uri šel z bivšim sofijskim župauom Petkovom iz kluba .Union" domov, napadli so nekatere osebe njega in njegovega slugo ter Petkova z bodali in revolverji. Stambulov je bil smrtnonevarno ranjen, tudi sluga je ranjen, Petkov ne. Policija je areto-vala muogo šumnih oseb Sofija 16. julija, o poljedni: Stambulov je na glavi in na obeh rokah ranjen. Poklicani zdravniki so mu takoj amputirali obe roki. Stambulov je brez zavesti. Upanja ni skoro nič, da bi okreval. Na mesti, kjer se je zgodil ta bestijalni napad, je policija našla turški haudžar, dva revolverja in već bodal. Sofija 16. julija, ob 1. uri zjutraj. O storilcih atentata ni sledu. Policija je areto-vala več sumnih oseb. Stambulov se je zavedel, pa ne more govoriti. Sofija 16, julija, ob poln 2. uri zjutraj. Preiskovalni sodnik je zaslišal slugo Stain-bolova, na katerega leti sum, da je v zvezi s storilci atentata in ga dal zapreti. Sofija 16. julij , ob 11. uri: Stambu-lovljeve rane so grozne. V glavi, v katero je bil trikrat zaboden, mu tiči kroglja. Lobanja je preb ta. Sofija 16. julija ob 1 „1. uri. Glede atentata so se izvedele naslednje podrobnosti: 200 korakov od kluba je nekdo ustrelil na voz, v katerem sta se peljala Stambulov in Petkov. Oba sta skočila z voza. Trije možje so z jatagani napadli Stambulova in ga strahovito razmesarili. Kakor se je dognalo, je tudi Petkov nevarno ranjen. Dva orožnika sta vse videla, pa nista hotela Stambulovu pomagati; tudi redarji so odšli, ne da bi se lotili napadalcev. Danes so prišli vsi diplomatični zastopniki v hišo, kjer stanuje Stambulov, da izrazijo njegovi ženi sožalja, ministra pa ni bilo nobenega. Za prebivajo« most uradnike Itd. Proti tež-kt-Jrm preli.ivljenja in vsem nasledkom mnogega suđenja in napornega dnficvnega dela je oprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ,.Moll-ov Seidlitz-pra^ek", ker upliva na prehavljenje trajno in umvnovalno ter ima olajševalen in topilen n£inek. Skatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan leksir A. MOLL, c in kr. dvomi zalaRatelj, na DUNAJI, Tunhlauben 9. V lekarnah na deželi je izrtcno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 8 (4—10) Iz uradiiejra lista. Iav/rfttlne nll eknekntlme drailte: Jakoba Bo bek a posestvo v Kalu, (v drugič) &vA 1'j. julija vPostojini. Andreja F lise k a posestvo v Zavinjah, cenjeno 3210 pld.. dn6 28. julija in 28. avgusta v Litiji. Jožefa Uhana zorni jifice v Trebnjem, cenjono 9092 gld., dr.t' 2;t. jnlija iu 9.'A. nvgusta v Trebnjem. Janeza Kosa zemljišče v Novi Vrhniki, cenjeno 150 gld., dne 28. jnlija in 'J.j. avgusta na Vrhniki' Marije Rom posestvo v Kotu, cenjeno 110 gld., dne 24. julija in 34. avgust* v Metliki. Jožefa in Marije Mautel posestvo v Koćerjih, cenjeno 661 gld. 29 kr., dne "24. julija in 28. avgusta v Kocevji. Alojzija Hartelmeta polovica posestva v Klinji vasi, cenjena 597 gld. .r>0 kr., dno 24. julija in 28. avgusta v Kočevji. Janeza llrovata zemljiftčo v Krki, cenjeno 420 gld. in solastniške pravice do polovice posestva v Krki cenjene 86 gld.. dne 96, julija in V9. avgusta v Zntičini. Umrli so v Ljubljani: 1.'!. julija: Jakob Kular, delavčev sin, 8 dnij, Sv. IVtra c«flta 9t. 69, — Ivan KraliČ, gostač, 84 let, Sv. Petra cesta St. f»3. V deželni bolnici: 12. julija: Jožef DcrnuvSok, črevljar, 54 let. 18, jnliia: Marija Mandel, gostija, 64 let. Meteorologično poročilo. "3 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 16. H. zvečer T.Kr 1 18'9UC si. jzab. jasno i»;. 7. zjutraj 786*6 17 9" C si. ssvzhod skoro obi. o-o 2. popol. 7;}.V8 27 1* C si. jug skoro jas. Srednja VĆerftjlO a temperatura 19 4", za 0'S1 pod normalom dne 16. julija 1895. Skupni državni dolg v notah . . , Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlaia renta..... Avstrijska kronska renta 4° 0 . Ogerska zla'a renta 40,'o..... Ogerska kronska renta 4"/0 . . Avstro-ogerske bančne dulmce . , Kreditne delnice....... London vista......... Nemški drž. bankovci za loO mark 80 mark.......... 80 frankov......... Italijanski bankovci ...... C. kr, cekini......... Državne srečke iz 1. 181)4 po 100 gld.. Dunava rrg. srečke f>° u po 100 gld. Zemlj. obč avBtr. 4'.. zlati zast. listi Kreditne srečke po 10O gld..... Ljubljanske srečke........ Rudolfove srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Traujvvay-druSt. velj. 170 gld. a. v. . Papirnati rnbelj........ gld. 10 kr. . 101 _ 30 n . 123 a 85 rt 101 t 50 e ■ 50 0 99 e 90 m . 1077 i — n 403 n 25 e ■ 66 . 54 n 45 _ 11 88 W 9 n 64« It n n — ■ ■ 71 a 1. 151 gld. — kr. . 195 * 75 ■ . 131 50 a 2. 0 i * _ n n 21 50 » 23 ■ 60 a . 175 n — a - — a t 29 T" Komi vefić slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, dobi trajno službo v prodajalnici z meSanim blagom pri g. .1 ul< obu I>»*vrcsii«>IA-ii v NfMlrnsIrl. Kn»ii|«ko. (904—31 s 5 sobami, kletjo, kuhinjo, lepim velikim vrtom, ki meri jeden oral, 1 oralom 600 StirjaSkih sežnje^ hoste, »»e takoj premda. V hiSi se nahaja okrajno sodišče. — Več se izvć v upravniStvn ^Slovenskega Naroda". (923—1) Lepa debela krava iHollUialskc pasmine s teletom jo iih p vod it j i>ri liit-ti rit. 13 11*1 I*im>.Ki c«e»ti. (918—2) j u. To 13 SL1C1 St pred potresom. 33 X 50 cm. Komad po 30 kr., po posti 5 kr. več, dobiva „Narodni TIskarni". se v I- H MS Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. « ■O M g E-t ■g rt M ►J Zeliščni sirup od občinstva navadno zahtevati pod imenom sok za prsa, pljuča in zoper kašelj prirejen iz planinskih zellid In lahko raztopljl-vega vapnenega železa. •Steklenica i navodilom o porubi 5G kr., 12 steklenie 5 gld. Dobiva se pri (819 28) Uhaldu Trnkoczy-Ju lekarnarju v Ljubljani. l'oftllja ne a obrstnu pošto. Lekarna Trnkoczy v Gradci m* 4 i < i i s i i t Jakob Štrukelj v Trstu via Caserma št. 16, vhod piazza della Caserma (DHNproti veliki vojašnici) prodaja po n«* v «• roj«-1 no niskih cenah vsakovrstna antrleftk m> a kolesa (bicikle». » istopstvo koles „Adler" iz tovarue H. Klejer w I I Zastopstvo koles ,,A«ller" iz tovarue H. Klejer v Frankobrodn in „Viktorla C>kle Work»>* Wolverhampton, Angleško. Kolesa ,.A«iler" so svetovnoznana in se rabijo v nemSki vojski. — Jamči se za vsako kolo 12 mesecev; kdor ne zna voziti, nauči se brezplačno. — Pošilja se na deželo in na vse kraje. — Cenike poSilja se poštnine prosto. (728—16) C. tr. iHTii ravnateljUTB mtr. drž zelenile. Izrod iz voznega reda ^re>Uavr*» odi 3.. jvuaAJa. 1805. Haatopno omenjeni prihajaj"! In odbajalnl o»»l notitnl m « ■■■■ali^Murofi***!!! la—. Bra)daJa«TTapikl tmm )• krajama tem v LJab-Uul mm • mlnnH o«pre). Odhod lm LJubljane fjnl. kol.) O* 19. mri B mU». po naM oaabal ritk v TrbU, Ponta,b«l, B*Uah, Oa> lova«, FraJlMnafait«, I.Jnhno, dmm 8«lath«l v An.ir«, IMhl, Oman. d«o, 8oln.gT»J, Leod-Gaiteln, Zeli na Jeseni, Inomoit, Cnrili, Htajr, Line, Bndejea-ice, Pisanj, Marijine vara, Kpor, Kariora rara, Fran. eore vara, Prago, LIpsijo, DnnsJ »la Amatettan. Ob t% «ri lO mlno«jrad, Ix»nd - Oantrln, Kal' na Jeaern , Ino-niost, Bregnlo, Ourih, Oenevo, Parla, £ea Klein Reifling, Htejr, Lino, Omnnden, lachl, Budajavloe, Plaenj, Marijina vare, Kgar, Franoova vara, Karlor* vare, Prago. I.lpiko, DnnnJ »la Amitetten. oa 7. uri SO min iiWiv maaanl vlak v Novo raeato, Koeevja Kitati n tega ob nedeljah in pmanlklh ob B. uri X6 minut popolndna osobni vlak v Leaoe-Bled. Prihod v LJubljano (jnž. kol.). Ob B. uri Bit min. mjutnd osebni vlak a Dunaja via Amatettan, Iiip-aUa, Praga, Franoovih varo», Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Bndajevic, Solnoirrada, I.lnoa, Btavra, Omiuiiinna, Iaohla, Ana-saea, Zalla na jesaru, I.nnd Gastaln«, I*Jubn*ga, Oaloroa, Beljaka, Franaouafaat«, TrbUa. Ob M. uri 19 min. mjutrni maaanl vlak is Koaevj*. Novega maata. Ob ti. uri ve min. rloj>o***Ht%* ošabni vlak a Dunaja via Amatettan, Upstje, Prag«i Prancovlh varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Bndejsvlo, Solnograda, I.tnoa, Stavra, Parina, Oenava, Ounha, Bragnioa, Innmoata, Zalla na Jaaerii, Lrand-Oastalna, Ljnhnega, Oalovoa, Pontabla, TrbMav Ob ». uri SS min. popotuAu* mesarji vlak In Koćevja, Novega mesta, Ob 4. uri BB min. jtopotnHne asaboi vlak a Dunaja, UJubnaga, HalathaJa, BalJtka, Oalovoa, FranaanafesU, Pontabla, TrbUa Ob 9. uri 4 min. *v*rrr oaabnl vlah a Dunaja preko Amatettena la Mnlmaira. Iloltaha. Celovca. Poutabla, Trbidia Ob 9. uri 9B min. *f«c+r maaanl vlak Is Ko6avJa, Novega Meata. Basun tega ob nedeljah in prasnikih ob tO. uri 40 minut sveaer osoba vlak Is Leseo-Bleda. Ob Odhod Is LJablJane (drv kol.; P. sri 9B min. mjutfi) » Kar.iulk. . 9. m OB » pojMtturtn* , . a O, a BO „ mvr*-*r . . „ lO. „ tO „ rwwf „ „ islsdnjl vlak le ob nedeljah In praaulklh.J Prihod V LJnblJa.no idr*, kol.). Ob O. uri BB mtn. mJutrtO is Kamnika. . 11. , l/i » dopoluttn* , m ,, O. ,, 90 ,, mv+e*r „ . 9. m BB B un+t*rr . . (atodnjl vlak la ob nadallah in prasnikih. (6—154) Prodajalnica (924-1) na prav dobro obiskovanem prostoru se s 1. avgustom 1895 odda v najem. Vtč se poi/vt" pri lastniku na Sv. Petra centi ftt. 2. Plemeniti raki! Sveže lovljeni, akadočl, dobro zamotani, po&tnina in embalaža prosta. 100—120 komadov lepih namiznih rakov gld. 3'— 75— 80 „ velikih , „ 350 55— 60 „ velikanov z dvema tolstima debelima skarjema .... „ 4"40 32— 35 , solo-velikanov, izbrane, največje živali, od 15 otm. naprej B 550 Jamči se za to, da dospo živi, skačofii. skubljeno z roko, blifičeče belo, gld. 125, isto perje noBkub-ljeno 8'> kr., puh blififiece belo, non plns ultra gld. 225 lunt poštnine prosto. Vse po povzetju razpošilja llenr. Scliapir«!. Buczacz, Galicija. Opazka: Referencije so na razpolaganje. (743-30) St. 20.286, (922—1 j Razglas. Radi mestne regulacije bo c. kr. višji geome-ter gospod Teodor Berger te dni mesto Izubijano na novo zmeril. Čč. p. n. posestniki zemljišč se zategadelj opozarjajo, da v ta namen postavljena trigonome-triska znamenja in signale puščajo nepoškodovana, dovoljujejo dotičnim funkcij onarj em pristop na svojo posest in dajo tudi eventualna pojasnila o svojih posestnin razmerah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 11. dan jnlija 1895. Ziipunov namestnik : Vončina I. r. Štajersko deželno zdravilišče I Ro»atec-Slathiae Postaja južne železnica Poljičane. Sezona od I. maja do I. oktobra. l*irno ht ki>pehu> zdravljenji* in zdravljenje s sirotko in elektriko. l*roN|K>lit«' rax|»<»*IRjia r»%iiu«4>l|*tvo. NvetovnoKiiMU«* klMeUoOg aOdrinjofie <-laulier-|evu ool, piiporočevane od prvih medlriuMkilt mioiKd pri boleEuili prebavnih organov in illlia!. m sicer: Tempeljski vrelec kot ■■tiiiMii)*** mv«šii|o4s« piia^a, Styria-vrelec kot preaknfolsO zdravile (491—14) IftfpaajajanjjaM V smislu postave z dnn 2:5. junija 1892, žt. 35 dež. zak, se s tem otvori natečaj na mesto zdravnika za zdravstveni okraj Kgrorilja PoIjMliKV«. okr. *«»loV«'llHkrt lii-Mtrl4*H Z letno |i]ii(':o ttOO ffltl. Zdravniku, kateri je dolžan držati hišno lekarno, je dana tudi priložnost za obilni zaslužek s privatno prakso. Naatop službo po dogovoru. Profinje, opremljene tudi s spričevalom o znanji slovenskega jezika, naj se vlože tlo flllt* f. HVffUNt« t. 1. pri podpisanem načelniku z«lrKVstvenega okraja, pri katerem se tudi natančneji pogoji poizvedć. Zgornja Poljskava, dne 7. julija 1895. Jcslp I3:o3ia.IlE načelnik. (911 -8) razpošilja v sveži polnitvi eskrbniotvo kopališča Hogatec-Slatina. Kari Wanitzky arhitekt in mestni stavbeni mojster z Dunaja prevzema vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe pod r^a-3vLgrodji^-Cj^Ixrii pogroji. fr-*" Pojasnila se daj6 m% Iflarlje Tf^reaslje cesti st. i«. 11. iinil*liM»|»Je* vsak dan od 2. do 3. ure po- poludne .72!»—21) Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne