ste«. 241. o Ljubljani, v petek, dne 18. oktobra 1901 Leto XXXV. Velja po poŠti: za cclo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za ?etrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za ietrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1'70 Za poSitj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 It. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat za dvakrat . . , za trikrat . . , za več ko trikrat , 13 h 11 , 9, 8 V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi xp ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Jugoslovani m avstro-ogrska pogodba. Naša južnoslovanska bilanca Beck-We-kerlove pogodbe je kratka. Državnopravna postavka jugoslovanska in avstrijska med aktivi trikrat prečrtana ničla, med pasivt utrditev madjarskega šovinistiškega dr-žavnopravnega stališča. Tu smo na slabšem. Glede na vsa velika vprašanja o reviziji du-alizma, o samostalni Hrvaški nimamo od pogodbe ničesar pričakovati. Pač pa je gospodarska, kulturna in s tem tudi narodna postavka v bilanci na našo korist izredno aktivna: železniška zveza z Dalmacijo preko Bele Krajine. Tu je ogromen skok na boljše; če bi ga vsestranski izrabili, pridemo po naši sodbi tudi v svojih državnopravnih težnjah znatno naprej. Nc moremo pa zamolčati, da hrvaška koalicija igra zelo nesrečno ulogo. Hrvaško vprašanje bi bilo ob pogodbi lahko dobilo izreden pomen. Kazalo je, da ga bo. Koalicija si je sama kriva, če se vse izjalovi. Načelo reške resolucije se še vedno vzdržuje v koaliciji. Supilo sedi še vedno na krmilu in celo dalmatinska deželnozborska večina je čutila potrebo še vedno dvigati razcefrano zastavo, ki jo je po Košut-Supilovi tvrdki rešila in razvila svoj čas na Reki. Po ti poti ne moremo skupaj. S pristaši reške resolucije nimamo Slovenci skupnega programa in vsled tega ne moremo imeti niti skupne akcije. Sodelovati moramo le s tistimi politiki, kateri hočejo od Ogrske res popolnoma ločeno, samostalno Hrvaško. Koalicijski listi, v ospredju »Ob-zor«, pa že nekaj časa sem trobijo o pomir-jenju. Govore proti Rakodczaju, vabijo pa \Vekerla. In vendar je Wekerle poslal Ra-Kodczaja in kogar bo poslal namestu njega, bo vedno njegov. Ce bi hoteli biti koaliranci odkritosrčni, bi morali reči: če nam pomaga ogrska vlada iz zagate in nam da nekaj koncesij, s katerimi se zakrpamo pred javnostjo, pa se pomirimo tudi z Rakodczajem. Tako e v resnici njihovo mišljenje. V Pešto so šli. V ogrskem saboru hočejo braniti svoje interese s 40 glasovi. In tam iih bi.iejo s škorpioni, prezirajo, bagatelizujejo tako kot brezpomembno deco. A oni vztrajajo in prosijo. Med seboj so razbiti. Po-kretaši pod dr. Heimerlovim vodstvom, ki so seveda tudi v koaliciji, izjavljajo na svojih shodih, da nikakor ne marajo na ljubo »klerikalnim« sokoalirancetn postaviti na stran kulturnobojne točke, marveč da pridejo ž njimi ob prvi priliki pred sabor. Žalostno za dr. Bauera in Zagorca! Kaj naj začneta v taki družbi? Naša sodba jc taka-le: Koalicija se v sedanjem ustroju, s programom madjarsko-hrvaškega pomirjenja, s Supilom na čelu in s pokretaši v spremstvu ne more držati. Hrvaškega naroda ne zastopa več, kakor brez dvojbe pokažejo kmalu tudi volitve. Treba je bilo Zagorcu izrabiti vse zaupanje, ki ga ima narod do svojih domoljubnih svečenikov, da je populariziral reško resolucijo. Taka reč na gre samo enkrat. Ce se takrat izjalovi, potem z Bogom za vedno. Bridko obžalujemo da je prišlo do tega, ker s tem trpi naša skupna stvar. Časopisi poročajo, da so zdaj šli Bjela-dinovič, Tresič, Rybar iu Hribar po informacije k hrvaškim poslancem v Pešto. Ce so že šli, naj bi bili molčali, ker osmešenje v javnosti ni nikoli dobro. Molčali bi bili tudi skoraj gotovo, ko bi se ne bil prislinil Hribar •k njim. Ta pa ne more molčati; kakor romarji v Meko z zelenim turbanom izpričujejo svoje opravljeno romanje, tako tudi Hribar vsako svojo pot. Ta mu ne bo prinesla časti. Poleg Rybara. ki je odkrit nasprotnik reške resolucije Hribar, ki je zanjo! V Pešti bo lahko študiral razvaline napačne politike. Morda je šel prosit pogrebcev za lastno stranko na Kranjskem. Toda na Hrvaškem bodo koaliranci sami pokopavali. Državni zbor. Dunaj, 17. oktobra. Predlogi za državne podpore. Včeraj in danes so poslanci S. L. S. vložili naslednje nujne predloge za državno podporo vsled raznih vremenskih nezgod: Dr. Šusteršič za ljubljanske barjane vsled povodnji, za občino Črnuče vsled toče in črva, za vas Zgornja Senica pri Medvodah vsled požara, za vasi Sela, Lipoglav in Pame v dobrunjski občini vsled toče; poslanec Jaklič za razne vasi v občinah Osilnica, Loški potok, Sodražica, Ribnica, Dolenja vas, Videm, Struge, Kompolje, Kočevje itd. vsled povodnji; dr. Krek za občine Volčji potok, Križ, Jarše. Homec in Mengeš vsled toče; poslanec Š u k 1 j e za občine v črnomelj-skem okraju vsled toče; poslanec Žitnik za razne vasi v občinah ob vodi Reki na primorski meji vsled povodnji; dr. Šusteršič za občino Zelimlje vsled povodnji; Gostinčar za vasi Cirknica in Dolenja vas vsled povodnji. Pasivna rezisteuca. Češki poslanci Burival, Fresl in Klofač so včeraj nujno predlagali: Vlada naj ukrene vse potrebno, da bodo pogodbe, delavske razmere in plače železniških uslužbencev povsod enako uravnane. O tem predlogu so danes govorili skoraj šest ur poslanci Burival, Ellenbogen, Fressl, Kroy, Kemetter. Tomschik, Šilinger, Sternberg in drugi. Vršili so se burni prizori, kakor večkrat prejšnja leta. Krik, smeh, psovke in otročarije so izpolnile današnjo sejo. In zakaj? Ob času pasivne rezistence železniških uslužbencev so poslanci raznih strank posredovali pri inerodajnih faktorjih za izboljšanje gmotnih razmer in tudi dosegli znatne koncesije. Burivalov predlog pa jc jako umesten, ker meri na to, da so pri vseh železnicah delavske pogodbe in plače enako uravnane. Pri tej priliki pa je nastal prepir, kdo je več storil za železničarje. Vtis vse današnje razprave je bil, da so socialni demokratje igrali jako čudno ulogo. V odločilnem trenotku so voditelji soc. demokracije vrgli orožje v koruzo. Iu ker so jim to danes očitali nemški in češki socialci, zato je bil krik in vik. Značilno je tudi, da je socialni demokrat dr. Ellenbogen govoril proti nujnosti predloga, njegov tovariš Tomschik pa za nujnost. Socialni demokratje so bili danes v precepu. Nato je dr. Ellenbogen utemeljeval svoj nujni predlog glede na razmere pri državni želez, družbi. Prihodnja seja jutri. Sternberg proti socialnim demokratom. Grof Sternberg je tekom debate koušta-tiral, da je socialno-demokraški poslanec Tomschik zmerjal delavske množice, ker jih je dvakrat nazval, da je nerazsodna masa. Ob p:ihodnjih volitvah bo prilika, da se peča s temi besedami. Dasi so mase govornika vedno zaničevale in obrekovale, stoji tu kot branilec mas in odklanja Tomschikov izrek. Svobodomiselne nemške stranke. Sodi se, da položaj ni ugoden za skupni nastop nemških svobodomiselnih strank. Volitve v delegacije. Volitve v delegacije se izvrše še ta mesec. Poljaki proti Prusom. V današnji seji »Poljskega kola« je prosil poslanec Stohandel za dovoljenje, da sme vložiti interpelacijo glede na barbarično postopanje pruske vlade proti poljskim delavcem. Stohandlu so naročili, naj sestavi interpelacijo. Fortov odstop. Klofačevo glasilo piše: Čc še ne bo ustanovljen enotni češki klub ob pričetku razprav glede na nagodbo, bo prisiljen trgovski minister Fort, da odstopi. Rnvnopravnost slovenščine pred sodiščem v Celovcu. V pravdi dveh Slovencev, ki ne znata prav nič nemški in ki sta si vzela vsak svojega slovenskega odvetnika, je okrajno sodišče v Celovcu (sod. tajnik Jantsch) predlog obeh zastopnikov, naj se razpravlja slovensko, zavrnilo in razpravljalo nemško. Svoj sklep utemeljuje tako-le: „Predlog ni v postavi utemeljen. Ni mogoče sklicevati se na svoj čas izdane jezikovne odredbe, ker so iste izdane le za kazenske, ne pa tudi za civilne zadeve, ne glede na to, da se le-te niso nikdar postavno razglasile, da torej niso obvezne. (§ 4, o. drž. z.) O jeziku strank in njiju zastopnikov pred sodiščem, obsega določbo g 13obč. sod. reda z 2. maja 1781 (I. G. S.) zbirke pravosodnih zakonov; te določbe pa člen I , uvodnega zakona k civ. pravd, redu nikakor ni razveljavil, marveč tvori ona še sedaj, kakor se to izrecno povdarja v odsekovem poročilu k temu členu, del onih določb, ki urejajo pravdno pravo. § 13. obč. sod. reda določuje le, da se imajo stranke v svojih govorih posluževati jezika, ki je v deželi navaden. Kaj pa je v deželi navadno? V deželi navaden je v bistvu jezik, kojega govori v občevanju večje število v deželi rojenih prebivalcev. Pri tako doslovnem (dobesednem) tolmačenju navedenega § 13., prišli bi do zaključka, da se lahko slovenski jezik rabi na primer na Štajerskem tudi pri sodiščih graškega in ljubenskega okoliša. Da taka razlaga ne more biti pravilna, je pač samo ob sebi umevno; kajti drugače bi se moralo v primorskih rudarsko-pravdnih zadevah pred deželnim sodiščem v Ljubljani razpravljati v italijanskem jeziku. „V deželi navadnim" (jezikom) se o predstoječem slučaju zamore smatrati jezik le tedaj, ako občujejo v tem jeziku deželne samoupravne oblasti, to je koroški deželni zbor in deželni odbor. Ker se pa to ne godi, je na Koroškem v deželi navadnim jezikom smatrati le jezik teh obla-stev, to je nemščina. Da prebivajo na Koroškem Slovenci, bolje „\Venden* ali „\Vindische" nc bo nihče tajil, vendar pa se njih jezik razlikuje od pisne slovenščine, kojo govorijo slovenski odvetniki. Slovensko prebivalstvo tudi ne razume tega jezika. Popolnoma brezmiselno je torej razpravljati v jeziku, ki je strankam samim tuj. Če bi pa hoteli „v deželi navaden" tol- LIKCK. Ljubljanski grad v preteklih časih. (Iz zapuščine prof. Verhovca.) (Konec.) Ob ogrskih napadih z ljubljanskega gradu pregnani kraljevi poveljnik se je prejalislej povrnil zopet na svoje prejšnje mesto ter sezidal razrušeno utrdbo, pod koje varstvom se je v ne predolgem času izcimila nova naselbina. Vendar se za tem že dolgo časa in ob prav nobeni priliki ne imenujeta niti slovenska Ljubljana, niti nemški Laibach. Vzroka za to menda ni težko naiti. Oboje, Grad in naselbina, sta bila namreč državno posestvo ter kot ista prehajala iz rok v roke, kakor jc bila to navada pri fevdih, zavoljo tega tudi v listinah ni bilo prilike za nju imenovainje. To se vidi tem čudiicje, čc pomislimo, da pa sc le nekaj let po bitki Ogrov na Lišketti polju v listinah zove mnogo gorenjskih kraiev: Loka. Zabnica. Selce in Sov-rica*) leta 974, v naslednjih letih pa Stranišče**) (leta 1002), Bled. Lesce, Bistrica (leta 1004) itd., medtem ko Ljubljane še mnogo let pozneje ne omenja nobeno pismo. Iz tega jc razvidno, da sc jc na Gorenjskem razvijalo mirno poljedelsko življenje še med ogrskimi vihrami, siccr bi bilo nemogoče, da bi sc nekaj let po bitki na Liškem polju že imenovala kar * Zalm, Codcs Fris. VVicn 1870. p. 36. **) Ibid. p. 54. cela vrsta gorenjskih kraiev, ko pa o dolenjskih potem še dolgo ni začuti nobenega imena. Reči si moramo, da ogrska sila Gorenjskega ni dosegala in da se jc zavoljo tega mirno življenje brez ovir lahko razcvitalo. Najboljši dokaz za to trditev so ona obširna posestva, katera jc cesar Oton II. leta 974 podaril bri-žinskemu škofu. Nahajala so se na Gorenjskem Loka, od tedaj dalje Škofja Loka imenovana, je bila njih središče. In čisto tako so se na„Go-renjskem nahajale vasi, gozdi, vode itd., s katerimi je nemški cesar Henrik 11. nekaj let pozneje, leta 1004, oblagodaril vdanega mu škofa briksenskega iz Tirolskega. Dal mu je Bohinj in ves svet med gorenjsko in bohinjsko Savo, Savico. Seveda, kaj bi počela miroljubna duhovska gospoda s posestvi na Dolenjskem, kamor so Ogri po bitki na Liškem polju prigrmeli še marsikaterikrat. Proti ogrski strani odprta in po naravi nikakor nič zavarovana Dolenjska je bila tudi še po porazu Ogrov zemlja, ki jo Nemci niso mogli še prav z lahkim srcem šteti med nedvojbena svoja posestva. Gorenjsko pa je bilo že po svojih naravnih razmerah, zavoljo svojih visokih gora, globokih in strmih dolin zadosti osigurana lastnina nemške krone. V takih krajih ležeča posestva so sc lahko dala v dar tudi dtihov-ski gospodi; isto tako so se tudi gorenjski kraji razvijali lažje in hitreje, kakor pa oni |X) Dolenjskem in Notranjskem. In res so bile v XI. stoletju vse razmere prav po tem, drinešenega mu preko Kranjskega v Italijo že v dobi, ko so mu bili sedanje Tirole šc dodobra nepristopne. Najvažnejša rimska cesta iz Aquileje proti severu in vzhodu je šla preko Kranjskega, in siccr pod ljubljanskim Gradom. Isto važnost je imela tudi v dobi preseljevanja narodov. Po nji so grmeli nešteti divji narodi proti Italiji. Ko pa so se ti divji viharji polegli, ic občevanje med Italijo in alpskimi deželami začelo polagoma zadobivati zopet prijazno licc. Mesto divjega vojaka oboroženega od glave do peta, se je jel po naši cesti vedno pogosteje prikazovati miroljubni trgovec s svojim blagom. Seveda o nekdanjih mojstrsko umerjenih in šc bolj mojstrsko izvedenih rimskih cestah ni bilo po vsi alpski zemlji sledu več; razkopali so jih hudourniki, ali pa iili je za- rasla trava. Ali take neprilike trgovca, hre-penečega po obetajočemu sc mu hitrem obo-gatenju. niso motile kar do malega nič. Ker svojega blaga ni mogel spečavati po lepih in dobrih cestah iu potih, spečaval ga je po grdih in slabih, ker ni mogel voziti, zato je tovoril, prenašal jc blago ali na svojem hrbtu ali pa na lirbteh svoje živine. Celo pa se je trgovstvo oživilo s križarskimi vojskami, pravi blagoslov za naselbino med Ljubljanico in vznožjem Ljubljanskega Gradu, zakaj mimo nje sc ie pretovorilo vse blago, ki je iz severovzhodnih dežel, s Poljskega in Ogrskega prihajalo k Jadranskemu morju, ali pa šlo odtod v imenovane dežele. Naselbina je postala jedna najimenitnejših trgovskih postaj, medtem, ko so na strani od te žive žile ležeči gorenjski kraji Loka, Kranj, Bled itd. zaostajali vedno boljinbolj. Za srednjeveško Ljubljano ni odločila torej ugodna strategična lega, kakor za starorimsko Emono ali Aquilino, ampak je odločilo trgovstvo. Odslej dalje je bil razvitek Ljubljane tako hiter, da ga niti zasledovati nc moremo, zakaj Ljubljana in nad njo čepeči utrjeni grad se zasvetita v zgodovini XIII. stoletja kar hipcem iu kot popolnoma razvita in po meščansko izborno uravnana kraja. Seveda, ko bi sc mogli na Valvazorja popolnoma zanesti, dali bi Ljubljani lahko celo za jedno stoletje večjo starost, kajti sloveči naš kronist pripoveduje že iz XI. stoletja o nji stvari, katere nam jo kažejo kot že zelo napredno in bogato mesto. X X X Tu preneha rokopis. Nadaljevanje ie priljubljenemu domačemu zgodovinarju preprečila smrt. mačiti po analogiji gg 14. zahodnogalic. sod. reda in 4. ces. pat. z 9. avgusta 1854, od kojih prvi govori o „v deželi pred sodiščem navadnem jeziku," drugi pa o „pred sodiščem običajnih jezikih," povedano bi bilo s tem, da se ne more vsak v deželi običajen jezik rabiti kot razpravni jezik, temveč le pri sodišču navadni, to je tisti, v deželi običajni jezik, ki se po dosedanji navadi pri dotičnem sodišču rabi kot sodni jezik in kot tak tudi priznava. Ako je pa navada pri sodišču odločilna, tedaj ta navada ne odločuje samo o tem, ali je kak jezik sploh dopustiti pri sodišču, temveč tudi o tem. v kakem obsegu in pod kakimi pogoji ga je dopustiti. Slovenski jezik pa od obstanka zahod, gal. sodnega reda in patenta iz leta 1854 ni bil nikdar v navadi pred tukajšnim okrajnim sodiščem. Ako so se prigodili posamezni slučaji, da jc sodišče ugodilo pritisku strank, so vendar ti slučaji pojedini in niso nikdar postali navadni. Ni tukaj na mestu, da bi se raz-motrivalo o razlogih, ki so privedli k tem posameznim uslugam: zadosti je, sklicevati se na to, da so bili to pač le izjemni slučaji, in da sodišče ne more še podpirati, da postane nekaj navada, kar doslej ni bilo. Ne glede na to, pa ni bilo za ugoditev predloga, ki bi ga bilo iskati v primernosti (Zvreckmassigkeit) in v pospešitvi postopka. Spisi, ki so podlaga tožbe, so vsi nemški, pravdni slučaj vsebuje samo pravno vprašanje, zastopniki so nemščine popolnoma vešči, vrhutega pa zapisnikar slovenščine nevešč." Kakor smo zvedeli in kakor je pravzaprav samoobsebi umevno , sta proti temu sklepu vložila oba slovenska odvetnika pritožbo. Ker stvar še ni pravomočno rešena, se tudi mi za sedaj ne bomo pečali z navedenim sklepom okrajnega sodišča v Celovcu, dasiravno smo ■ prepričani, da je bil storjen v sporazumu s predstojnikoma tako okrajnega, kakor tudi deželnega sodišča v Celovcu. Za danes naj zadostuje, da smo kot skrbni kronisti zabeležili navedeni sklep brez — pripomb! AVSTRO -OGRSKA NAGODBA. Avstr ja in Ogrska. 13 rn o, 17. oktobra. »Lidove noviny« ob-javljajo. da so ob končnih posvetovanjih glede na nagodbo dali med drugimi državno-pravnimi koncesijami Mažarom tudi koncesijo, da se sklepajo v bodoče državne pogodbe izrecno kot pogodbe Avstrije in Ogrske in da se mora označiti na vseh skupnih državnih aktih Avstrija in Ogrska. Dogovoru obeh ministrskih predsednikov se ic pa odločno ustavil zunanji minister Aerenthal. Peljal se je takoj k cesarju in mu poročal, da je ta dogovor nemogoč, ker bi bil prvi korak k razpadu države. V nevarnosti da bi bila tudi trozveza. Ce pa vladar to odobri, on odstopi. Cesarja je Aerenthalovo poročilo zelo razjarilo. Dr. We-ckerle mu je namreč svojčas obljubil, da te zahteve nc bo stavil. Zato pa cesar tudi ni hotel zaslišati Becka in Weckerla. Aerenthala je podpiral tudi prestolonaslednik. Dogovor jc zato padel. Košiitu, ki je izprožil vso stvar, so dali neko drugo koncesijo, o kateri še molče. Baie da je ta dogodek tudi omajal Beckovo stališče. Nezadovoljni A\ažari. Budi m p cš ta, 17. oktobra. Neodvisna stranka ni posebno zadovoljna z nagodbo. Vlada namerava ob prvi priliki zahtevati v zbornici vprašanje o zaupnici. Budi m p e š t a. 17. oktobra. Danes zvečer je pri konferenci neodvisne stranke Košut v enotirnem govoru razlagal, koliko ugodnosti da dobi Ogrska pri novi nagodbi. Hollo je zahteval, nai se skupna banka več ne obnovi. Ratkay je izjavil, da ne odobrava nagodbe in ne glasuje za zvišanje kvote. Vprašal ie, če sc smatra glasovanje za nagodbo kot strankina zadeva. V pritrjevalnem slučaju namerava izvajati posledice. Jurij Nagy je izjavil da izstopi iz stranke, ako se zviša kvota iu če ostane skupna banka. Min.strski svet. Budimpešta, 17. oktobra. Ob 1. popoldne se je pečal ministrski svet z nagodbe-nimi vprašanji. Banffj o nagodbi. Budimpešta, 17. oktobra. Banffy namerava uprizoriti akcijo proti nagodbi. Osobito ga jezi dalmatinska železnica, po kateri da je udarjena ogrska balkanska politika. Časopisje o nagodbi. Budimpešta, 17. oktobra. »Magyar Hirlap«, glasilo ustavne stranke, naglaša, da se uresničujejo načela paritete in samostojnosti, ki so bile 40 let zgolj na papirju. Povišanje kvote, dasi gospodarsko breme, konča avstrijski ugovor, da se vzdržujejo ogrski polki z avstrijskim denarjem. Cim višja ogrska kvota, tem manj ima pravice Avstrija, da sc bori proti ogrskim aspiracijam. »Budapesti Naplo« objavlja o nagodbi članek z naslovom: Dan porazov. »Magyar Orszag«. glasilo poslanca Holla, zahteva samostojno ogrsko banko. Bero lin, 17. oktobra." »Berliner Tage-blatt« sodi, da je gotovo, da se odobri nagodba v obeli zbornicah. Morebiti da izstopi nekaj poslancev iz Košutove stranke. Cesarjeva bolezen zna tudi vplivati na vest narodov z ozirom na državne potrebščine. Krščanski socialci iu nagodba. Dunaj, 17. oktobra. Krščansko-socialna zveza je včeraj razpravljala o nagodbi. Izvo- lili so odbor scdtnorice, ki se pečaj z nagodbo. Sedinorica poroča klubu v ponedeljek o nagodbi. Dr. Ebenhoch je izjavil, da v klubu mnenje za nagodbo ni tako ugodno, kakor se splošno sodi. Nekaj točk jc, ki jim ugovarjajo. Hrvatje in nagodba. Budi m p e š t a, 17. oktobra. Hrvati niso zadovoljni s povišanjem kvote in pa z dalmatinsko železnico. Vsled kvote bodo morali plačati vsako leto 400.000 kron več. Glede na dalmatinsko železnico so nevoljni, ker bo moral prispevati k zgradbi hrvaški obmejni zaklad, ki komaj pokrije stroške za zgradbo cest in bo takoj izčrpan, ker znaša le nekaj milijonov. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta, 17. oktobra. Med nemirom se prečita dopis v odseke izvoljennih hrvaških poslancev, ki razven Drohobeckega, izjavljajo, da ne sprejmejo izvolitve v odseke. Večina ni postopala lojalno, ker ni bil izvoljen en hrvaški kandidat. Člani neodvisne stranke kličejo: »Odlože naj svoje mandate!« Nadalje se prečita dopis hrvaškega poslanca Potoč-njaka. Zbornica ga je svojčas pozvala, naj prosi odpuščanja, ker jc postopal renitentno nasproti predsedstvu. Potočnjak naznanja, da zbornice ne bo prosil odpuščanja. Proti hrvaškim glasovom se sprejme predsednikov predlog, da se nakaže zadeva imunitetnemu odseku. Justični minister Giinther predloži zakonski načrt o reformi civilno procesnega reda. Budi m p e š t a, 17. Oktobra. Fininčni odsek prične jutri razpravljati o nagodbi. Prične se razprava z avtonomnim carinskim tarifam. Dne 22. t. m. prično razpravljati o ustavnih garancijah. SREDNJEŠOLSKA ENKETA. Dunaj, 17. oktobra. Srednješolska en-keta se vrši koncem novembra ali pa začetkom decembra v naučnem ministrstvu. MORAVSKO NAMESTNIŠTVO. Praga. 17. oktobra. »Narodni Listy« sodijo, da postane moravski namestnik baron Hemold. NOV4 VOJAŠKA OBLEKA. Dunaj. 17. oktobra. Voino ministrstvo je izdalo odlok, ki naznanja, da je ukazal cesar uvesti pri pehoti sivomodro uniformo in sivomodre suknje pri onih četah, ki že nosijo sivomodre čepice, bluze in hlače. Uvede se tudi iermenje naravne barve pri vseh četah. Barva je enaka oni, ki jo imajo uniforme lovcev. Novo uniformo dobita prva leta 1908 graški in inomoški armadni zbor. Paradna uniforma ostane neizpremenjena. SRBIJA. Prestolonaslednik in Dumič. Ze m un, 17. oktobra. O rekontru Du-mičevem s prestolonaslednikom poročajo: Že pri dineju na dvoru sta se sprla prestolonaslednik in gardni poveljnik Dumič. Pri palač-nem vhodu je srečal pozneje podpolkovnik Dumič prestolonaslednika, a ker je bila tema, ga ni izpoznal in ga zato ni pozdravil. Prestolonaslednik je skočil iz kočije in nahrulil Dumiča. ker ga ni pozdravil. Ko se je Dumič opravičil glede na temo, je zakričal prestolonaslednik: »Marš, pes!« Dumič mu je odgovoril- »Pomislite, kaj da govorite Jaz sem poveljnik!« Nato ie rabil prestolonaslednik take psovke, da jih ui mogoče zapisati in sc odpeljal. Zarota proti srbskemu prestolonasledniku? B c I g r a d , 17. oktobra. Policija je izvedela za zaroto proti prestolonasledniku Juriju. Nameravajo ga odstraniti. Zarotniki so častniki, ki so se udeležili kraljevega umora. Vlada in policija se zato ne upata nastopiti proti zarotnikom. Prestolonaslednik se boji za svoje življenje in že šest tednov v svoji palači ne more spati. Kralj mu je zato dal na razpolago tri sobe v kraljevi palači. Proti belgrajskemu prefektu Ceroviču. Bel g rad. 17. oktobra. »Stampa« objavlja pismo Arze Alavantiča na bivšega bel-graiskega prefekta Ceroviča. Pismo dolži Ce-roviča, da je vdrl, predno je postal prpfekt, v neko družbo, kjer so hazardirali in da si je prilastil veliko denarja. Roparja je zasledoval polkovnik Pekička. Cerovič se je branil z nožem in grozil, da polkovnika zabode in se tako rešil, da ga takrat niso prijeli. MAROKO. London, 17. oktobra. Sultan Abdul Azis je dal umoriti žene obeh odposlancev, ki ju je odposlal v Berolin proti sultan Mut-ley Hafid. Ko so obvestili voditelja odposlani-štva o umoru njegove rodbine, je rekel: »Bo že res. Pričakoval sem to.« Madrid, 17. oktobra. Španski zunanji minister zaniktije, da bi bil odpoklican major Santa Ollala, ki se ne more odpoklicati. ako ne pritrdi sultan. Madrid, 17. oktobra. Pri Alhucemasu je izkrcala neka jadrnica orožje in konter-bande. Guverner je odposlal vojake, da preprečijo vtihotapljenje, a vojaki so došli prepozno. Jadrnico so zaplenili in jo odvedli v Alhucemas. Mavri zahtevajo, da jadrnico izpuste, a guverner jc to zahtevo odklonil. JAPONSKI PRESTOLONASLEDNIK V KOREJI. London, 17. oktobra. Japonski prestolonaslednik se jc izkrcal danes v Cemulpu. Pozdravila sta ga korejski cesar in prestolonaslednik, ki sta se peljala ž njim v Soul. RUSKI VELIKI KNEZI V RUMUNIJI. B u k a r e š t, 17. oktobra. Iz Sinaie sta odpotovala danes v inozemstvo velika kneza Vladimir Aleksandrovič in Boris ter velika kneginja Marija Pavlovna. Rumunski kralj in kraljica, prestolonaslednik in prestolonasled-nica sta spremila ruske velike kneze do meje. RUSIJA. E. Rčpin zapustil peterburško akademijo. Slavni slikar Elija Jof. Rčpin, prvi sedaj živeči ruski umetnik, je nenadoma zapustil peterburško akademijo slik, na kateri je deloval kot profesor. Vzrok temu koraku je nezadovoljnost z razmerami na akademiji. Rčpin je odšel k grofu Tolstemu, s katerim ga veže prijateljstvo in enakost nazorov. Rčpin je nezadovoljen s politiko, s profesorji in z dijaki. Ze enkrat je hotel oditi, pa so ga komaj pregovorili, da je še ostal. Svojim dijakom očita, da delajo z maniro. da so leni in da se preveč bavijo s političnimi boji, namesto z umetnostjo. Dijaki pošljejo k Repinu deputa-cijo, ki ga naj pregovori, da še ostane. Med tem so mu poslali sledeči dopis: »Spoštovani in dragi Elija Jofinovič! Vaš dopis nas je iz-nenadil in tako užalostil, da težko najdemo izraza svojim čuvstvom. Čutimo in vemo le to, da ne moremo biti brez Vas, ne želimo nobenega naslednika, ker Vas nihče nadomestiti ne more, in Vas prosimo, da še ostanete, ker uvidevaino veliko izgubo, ki bi nas zadela, ako nas zapustite. Ne sprejmite tega kot frazo, ali izraz posameznikov. Vsa šola tako misli.« Moskva, 17. oktobra. Bivši dumin član Onipko, ki je bil izgnan zaradi kronstadtskih uporov v Sibirijo, je ušel med potjo v Sibirijo, Vodo delajo. Deputacija „Jugoslovau-skega kluba" je šla torej v Budimpešto — vodo delat. Za resno te poti nikakor ne mA-" remo smatrati. Vsak resen politik ve, kak je položaj in mu zato ni treba hoditi v Budimpešto — supirat s hrvaško koalicijo. Hribar pa se na stroške politike rad zabava. Za svoje Ljubljančane jc poslal v svet brzojavko, da je njihov župan v BudimpeJti. Da bi mu nihče te zabave ne zameril, je prišla v svet tudi brzojavka , da je vložil 99 papirnih interpelacij. Ljubljančani so radi tega vsi navdušeni za svojega župana, ki zna iz papirja delati — sifon. Tak mož vendar zasluži zabavo v Budimpešti! V Budimpešti je deputacija „Jugoslovanskega kluba" dosegla velikansk uspeh. Časopisi poročajo, da je častito odposlanstvo skoro cel dan jedlo, potem se je pa v družbi hrvaških koalirancev konstatiralo, „da jc nagodba pravzaprav poraz za ogrsko vlado". Zato se je bilo tieba voziti v Budimpešto. Hribarjev sifon! Z nekaj šalami bi „Edinost" rada osmešila osnovanje „Kat. tisk. društva" v Trstu in „Slovenca", katerega imenuje „zabaven list". Gotovo je ..Slovenec" mnogo bolj zabaven kako pa „Edinost", kajti če hoče „SIovenec" kak dovtip narediti, ga tudi v resnici naredi, „Edinosti" se pa vsak pokvari in skisa. Zadostuje vam za začetek, da se zdi ..Slovenec" v Trstu zabaven. Malo zabavno je pa pisanje „Edinosti" glede Mandica in ..Balkana." Da slovenski poslanec Mandič za zastopanje svoje misli ni mogel porabiti ..Edinosti", tako malo zabavnega in nič upoštevanega lista, je hudo izpričevalo ubožnosti in zato brez vsake skrbi za bodočnost lahko rečemo: Kakor je na kršč. temelju sloneča ljudska stranka vodilna in naj-odločnejša zastopnica slovanske misli v politični in socialni organizaciji po vseh slovenskih pokrajinah, tako bo tudi v Trstu, ako se začne z zistematičnim delom, ln to bo šele prav zabavno in veselo ! + Zveza slovenski zadrug, ali boljše rečeno zveza brez zadrug, je že začela delovati. Gospod Rozman, njen notranji minister, je poslal na Dunaj dolgo pismo, v katerem prosi za podporo in pristop v »Splošno zvezo kmetijskih zadrug«. Na vprašanje, koliko članic ima, je lahko odgovoril, ker ima zveza do sedaj celi dve članici, in sicer Kmctsko posojilnico v Ljubljani, in posojilnico na Vrhniki. Posojilnica na Vrhniki sc vobče ne more smatrati resno kot zadruga, ampak kot zgolj kapitalistično podjetje; ta vzorna posojilnica ima namreč 22 zadružnikov in 1115 dolžnikov, torej posluje samo z ne-zadružniki. Čudimo se, da hočejo pristopiti k »Splošni zvezi kmetijskih zadrug«, kajti ti dve posojilnici, kateri tvorita do sedaj in najbrž tudi za vedno celo zvezo, sta vse prej, kakor kmetijski zadrugi. + Ustanovni občni zbor »Obrtne kreditne zadruge« bo prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoldne v mali dvorani hotela »Union« v Ljubljani. + Istrski deželni zbor in socialni demokratje. Socialnodemokraško glasilo hoče v vprašanju istrskega deželnega zbora stati na nekem »najmodrejšem« nadstrankarskem stališču ter sc hoče delati kot edino pravično na vse strani. Pri tem pa nalašč izkrivlja dejstva, ko pravi, da boreči se stranki hočeta obe delati druga drugi krivico. Slovanski zastopniki niso stavili nobenega predloga, ki bi Italijanom jemal kako pravico, čc se pa upirajo privilegijam italijanskega plemena, bi morala baš socialna demokracija jih v boju za enakopravnost Ic podpirati. Pa socialisti so sami strankarji, ki drže z Italijani in niso v tem veliko boljši od laške buržoazije. + Run na »Mir«. Iz Celovca se nam piše: Glasilo protikrščanske stranke v Ljubljani ve poročati, da je »Mir«, odkar ie krenil v »ul-traklerikalno« strujo. izgubil 400 naročnikov. Malo višje se na trgu vsaka reč ceni; nekaj pa jc na tej stvari, in to ie. da so sovražniki krščan. misli (narodne jih ne bomo več ime- novali) začeli run na ta list, da so pričeli proti njemu agitacijo, katere sad je bil, da ie do zdaj vrnilo list 150 naročnikov. Morebiti število res zraste na 400, ker približno toliko ima list liberalnih naročnikov. Ta vest bo nekoliko v zvezi z drugo, ki poroča, da bodo gospodje nasprotniki krščanske misli ustanovili na Koroškem svoj list. Jasno je, da Slovenko ljudstvo neobhodno potrebuje v Celovcu svojo stražo in da mora ta straža imeti svoj list. Škandalozno in neodpustljivo bi bilo, če bi se ta straža ne branila tam, kjer jo nasprotnik napada: v verskih vprašanjih. Neodpusdjivo tudi iz drugih ozirov: ker je liberalnih naročnikov le ena petinka. Ako je tem ljudem nasprotstvo zoper verska načela višje, kot ljubezen do naroda in se bodo zavoljo tega začeli zaletavati v krščansko stranko, ki se tukaj bori z velikimi žrtvami, potem naj se le zanaprej še imenujejo »narodovci«. »Mir« bode pa gotovo s tem, da popolnoma izpolnjuje dolžnost slovenskega časnika: da brani odločno verske, narodne in gospodarske interese, le pridobil. Priti je moralo do krize, ko bi bil ostal v stari struji, vračali bi ga morebiti drugi. — Somišljeniki! Priporočajte »Mir« v naročilo krščanskemu slovenskemu ljudstvu. Saj se mora vsakdo zanimati za dogodke, ki se vršijo na koroškem bojnem polju. + Koroško zadružništvo. Zveza »Zentral-kassc der land\v. Genossenschaften fiir Karn-ten in Klagenfurt«, kateri pripada tudi nekaj slovenskih posojilnic in zadrug, ima na Koroškem 59 članic. Slovenskih: Posojilnica v Celovcu, v Galiciji, v Globasnici, v Kazazah, v Škofičah in »Gospodarska zadruga v Sinči-vasi«. Drugih zadrug ima zveza le pet, med njimi »Slovensko gospodarsko društvo v Sin-čivasi«. Ta organizacija je v rokah krščanskih socialcev. Nemški nacionalci imajo svojo zvezo, ki šteje 90 društev, in od teh je mnogo na slovenskih tleh. namreč: v Podkloštru, v Zrelcu, v Dobrlivasi, na Brdu, na Brtici, v Št. Juriju na Žili. v Grabštanju. v Grebinju. v Guštanju, v Št. Jakobu v Rožu, v Hodišah. v Kotmarivasi, v Marija na Žili, na Zihpo-ljah, v Otmanjah, v škofjetn dvoru, v Po-rečah, v Rožeku, na Rudi. v Štebnu na Žili. v Ukvah, v Spodnjem Dravogradu, v Vrbi in v Vernbergu. Teh 24 posojilnic stoji deloma na zelo važnih pozicijah, kjer Slovenci nimamo protitežja: V Podkloštru. Brdu, Brnci. Grabštanju, Grebinju. Zihpoljah. Rožeku, Rudi in Vrbi Slovenci nimamo društva, ki bi za-moglo ohraniti, kar je še našega ljudstva. — Štiri koroške slovenske zadruge so pri »Zadružni zvezi« v Ljubljani. Temeljito delo na polju ljudske gospodarske organizacije bo rešilo Korošce. To je prvo in poglavitno. Zato pa z veseljem pozdravljamo, da celovški »Mir«obrača večjo pozornost temu vprašanju. Liberalci naj bodo narodnjaki v gostilnah in v člankih, a mi bodimo narodnjaki v delu in uspehu! + Društvo slovenskih katehetov šteie že 180 članov. Skoraj polnoštevilno so zadnji čas pristopili duhovniki-katehetje radovljiške in vrhniške dekanije. Ker so tudi plačali članarino, pripomnimo še enkrat, da sc bode vštela za prihodnje leto. Strašna povodenj. Z Bohinjske Bele smo včeraj zvečer dobili poročilo: V gorovju proti Pokljuki se je oblak vtrgal. Vsled tega sta zgornja in spodnja vas v veliki nevarnosti. Mostova čez dež. cesto sta že izpod-nesena. Železnica šc ni poškodovana. Zelez-nični most čez Belco stražijo. Dež še vedno lije. — Strašna nevihta je divjala včeraj okoli desete ure v Pulju. Lilo je kakor iz škafa. Bliskalo se je neprenehoma in deževalo je, kakor da se je oblak utrgal. Vsled tega bi se bila kmalu pripetila železniška nesreča. Med postajama Rakitovič in Podgorje je voda navalila z griča kamenje na progo, ki je progo popolnoma pokrilo. Vlak, ki je zvečer vozil iz Herpelj v Pulj, je zavozil v kamenje, in lokomotiva se .ie poškodovala. Tedaj je pa prišel od nasprotne strani osobni vlak, ki se je pravočasno ustavil in čakal, da so odpravili kamenje. Bila ic sreča, da je ta drugi vlak prišel pozneje, kajti tam na ovinku ob ostrem robu bi bil skoči! s tira, in zgodila bi se bila lahko velika nesreča. Tako je pa vlak samo zamudil zvezo z dunajskim vlakom v Divači. To je bilo najbolj neprijetno za dunajske gostilničarje. ki so naredili izlet v Pulj in se vračali. V Pulju so imeli nevihto, na potu pa zakasnitev. — Most pod Šmarno goro odnesla voda. Včeraj popoldne je bilo, kakor bi se bil utrgal oblak. Vode so silno narasle. Ob 4. uri popoldne ie Sava pri Tacnu tako narasla, da se je bilo bati najhujšega. Zupan g. Teršan .ie odredil, da se most zapre. Ta odredba ie srečno preprečila vsako nesrečo, kajti ob pol 6. uri zvečer je narasla Sava podrla most ter je del mostu vzela seboj. Most je bil last barona Lazarinija, ki je pobiral za most mostnino. Sedaj bo treba graditi nov most. Čas bi že bil, da se mostnina odpravi! Od druge strani se nam poroča: Danes ponoči ob pol 3. uri je Sava odnesla baron Lazarinijev most na Brodu-Tacen. Odnesla je most okolu 30 metrov nad glavno strugo Save. Promet na okrajni cesti Šmartno-Tacen-Vižmarje-Št. Vid jc pretrgan. Okrajni cestni odbor se jc že več let trudil ta most odkupiti od g. barona Lazarinija, žal, da se vsled gotovih ovir to ni moglo doseči. Velika potreba jc, da se gotovi faktorji poprimejo dela, da ta most prevzame dežela. Deželne in državne poslance prosimo tu pomoči. Okoličani vam bomo za to zelo hvaležni. — Zopet vse pod vodo, — državna podpora nujno potrebna! Po barji stoji zopet voda! Poljski pridelki, kar jih niso ljudje še spravili, gnijo; ostalo jih je seveda mnogo še na polju. — Med Planino, Lazi in Haasber-gom, je dolina zopet preplavljena, da se morajo ljudje s čolni voziti od ene vasi do druge. Po logaški dolini stoji voda po polju in travnikih. — Drava je tako narasla, da so prebivalci ob obrežju zapustili hiše. Drava nosi seboj zemljo, drva in deske. V beljaški okolici se boje povodnji. — V več krajih ie sinoči treščilo in vžgalo, največ na Notranjskem in po Gorenjskem. — Strela v hlevu. Iz Št. Jurija pri Kranju se nam piše: Med groznim nalivom, bliskanjem in grotnenjem je včeraj, v četrtek popoldne udarila strela v hlev posestnika Martina Maselj v Št. Juriju in ubila lepega vola; unelo se pa ni. Srela ubila gospodinjo. Dne 16. okt. ie šel Prane Pestotnik, vulgo Kozince, pol-zemljak iz Selc, župnije Češnjice, s svojo družino delat na polje. Vsled hude nevihte, nastale ob 2., gredo z živino vedrit pod domači kozolec. Pod kozolcem so bili komaj par minut, kar trešči v kozolec, ki je bil napolnjen z ovseni, ajdo in fižolom. Pogorelo je vse. Najhujše je pa, da je ubila strela dobro gospodinjo in skrbno mater Jožefo. Stara je bila okrog 40 let in zapušča osem otrok, med katerimi je najmlajši star komaj eno leto. Strela je ubila tudi jednega vola in omamila še dve osebi, ki pa sta se kmalu zavedli. Dva orožnika ubila strela. Po Ljubljani se govori, da je v Logatcu včeraj strela ubila dva orožnika. — Ogenj v Idriji. Gorelo ie v Idriji pri zidarskem mojstru Matevžu Moravec v sredo 16. oktobra, ob pol 6. uri zvečer. Pogorela jc streha hiše, kjer je gostilna. Kako je ogenj nastal, ui še znano. Najbrže da je bil dimnik pokvarjen. Gasili sta idrijska požarna branfba in požarna bramba iz Spodnje Idrije, ki sta kmalu ogenj omejili, kar ni bilo tako lahko, ker je gorela že precejšnja skladalnica drv. — Osebne vesti. Za gozdnega svetnika je imenovan višji gozdni komisar gospod Viljem Putick. — Na lastno prošnjo je vpoko-jen c. kr. višji poštar gospod Alojzij Schrey na Jesenicah. — Za c. kr. okrajnega gozdarja v škofji Loki jc imenovan g. J. Terček, ki je doslej služboval v Cerknem na Goriškem. — Na mesto radi bolezni na dopustu se na-hajajočega suplenta gospoda Ivana Ozmica je imenovan za suplenta na I. državtni gimnaziji gospod Rudolf Južnič. — Poročil se je na Dunaju ministerilalni podtajnik dr. Rudolf pl. Kolbl z gdčno. Ano Riicker, hčerko bivšega tobačnega nadkontrolorja v Ljubljani. — Nov hotel v Mojstrani je zgradil trgo- • vec in župan g. Jurij Pezdirnik. Posestvo Fr. Šusteršiča v Vižmarjih je danes na dražbi kupil lesni trgovec g. Kunstelj z Vrhnike za 42.000 kron. — Zveze brzovlakov z Dunaja v Gorico in nasprotno po Boh njski črti. Za dobo zimskega voznega reda 1907/08, veljaven od 1. oktobra t. 1. naprej, so med Dunajem in Gorico sledeče ugodne zveze z brzovlaki z direktnimi vozovi I. in II. razreda na razpolago: A. Smer z Dunaja v Gorico: Dunaj zapad. kol. /. vlakom št. 101 odhod ob 9. zvečer čez Amstetten-Celovec. Prihod v Gorico drž. žel. ob 10. uri 21 min. predpoldnem. (Vožnja traja 1.3 ur 21 min.) — Dunaj juž. kol. z vlakom št. 11*) odhod ob 7. uri 25 min. zjutraj čez Ljub-no-Celovec. Prihod v Gorico drž. žel. ob 6. uri 21 min. zvečer. (Vožnja traja 11. uri 6 m.) B. Smer iz Gorice proti Dunaju. Gorica drž. žel. z vlakom št. 8**) odhod ob 9. uri-1 min. predpoldnem čez Celovec-Ljubno-Du-naj juž. žel. (juž. kol.), prihod ob 9. uri 10 min. zvečer. (Vožnja traja 12 ur 9 min.) — Gorica drž. žel. z vlakom št. 2. odhod ob 5. uri 59 min. popoldne čez Celovec-Amstetten-Dunaj juž. kol., prihod ob 7. uri 50 min. zjutraj. (Vožnja traja 13 ur 51 min.) — (Opomb.: *) Z jedilnim vozom iz Št. Mihaela ob 12. uri 2 min. popoldne d_o Št. Vida na G. — **) Z jedilnim vozom iz Št. Vida na G. ob 1 uri 29 min. popoldne do Št. Mihaela. — Organistom poziv. Gospod Ivan Ka-talinič, nadžupnik v Rogoznici kot Šibenika v Dalmaciji želi enega mladeniča, ki bi znal podučevati orgije in pevanje. Ko bi imel kdo veselje, blagovoli se obrniti naravnost na gospoda nadžupnika, da se domenita o pogojih. — P. H. Sattner. — Umrl je v Celovcu dolgoletni sluga na učiteljišču Jožef Kaiser. — »Proč od Rima« sta šla Ernst Bucher uradnik koroških deželnih dobrodelnih zavodov, in nadporočnik 17. pešpolka Karol Temmel. — Petindvajsetletnlca Nigrinove. Odbor članov srbskega kralj. Narodnega Pozorišta nam javlja, da bo dne 23. oktobra t. 1. slovesno obhajal 25-letnico dramatičnega delovanja slovenska umetnica Vela Nigrinova. Njej na čast bodo pri benefični predstavi Nigrinove sodelovali vsi člani srbskega gledališča. Igrala se bo Sudermanova igra »Zavičaj«. — Postaja na Verdu. Ker je teren ob progi, kjer zgradc poslopje za postajo in skladišča, večinoma skalnat, je treba napornega dela, da se pridobiva potrebni prostor. Dozdaj so odstranili toliko skalovja, da se je položilo nekaj reis. Odstraniti je pa še par tisoč (2—3000) kvadr. metrov skalovja. — Zabavni večer ženske podružnice Ciril in Metoda v Novem mestu dne 12. t. m. je bil slabo obiskan. Igralo se je pa prav dobro. Dopadla je izmed koncerta zlasti gavota V topliškem zdraviliškem salonu«, ki je kompozicija novomeškega kapelnika gosp. Hof-nerja. Občinstvo je navdušeno aplavdiralo. Lortzingova »Uuditie« - ouvertura se je tudi i ako dobro igrala. Izboren igralec na glaso-vir je gospod Kozina. Ravno v tej ouverturi se je kot solist na flavto odlikoval gospod Krajec. Prav dobro je nastopil kot kontra-basist gospod Bučar. Igral je izvrstno. Dirigiral je gospod Hofner. Kot druga sporedna točka se je predstavljala humoristična eno-dejauka »Poezija in proza«. Rojena igralca sta gospoda Leveč in Kastelic. Ce se prikaže »Mundel« na oder, prasne že vse v smeh že zaradi njegovih vedno originalnih kostumov. Njegova maska mesarja je bila izborna. Gospodična Vidičeva je predstavljala tako na-ravno-neprisiljeno, da so hudomušni dijaki potem gospoda Levca obžalovali, da ima tako sitno soprogo. Ravno tako neprisiljenega nastopa, kakor ga ima gdčna. Vidičeva, se pogreša na diletantskih odrih. Drugi igralci so tudi izvrstno predstavljali. Gosp. Hano je jako dobro igral. Skoda, da je talko neizrečeno dolg in prevelik za svojo ljubko soigralko gdčno. Vavpotičevo. Ob koncu igre so želi igralci obilno pohvalo od hvaležnega občinstva. Prosta zabava, ki se je razvila po odmoru. je bila jako živahna. Ljudi je bilo ravno dovolj za majhno novomeško dvorano. — Slovensko gledališče v Trstu. Iz Trsta nam poročao: Druga predstava slovenskega gledališča dne 13. t. m. je bila uprizorjena zopet v popolnoma razprodani hiši. Igrali so Morrejevo liudsko igro »Gospod Jakob«, ki je dosegla pri občinstvu velik uspeh. Naslovno ulogo je predstavljal naš vrli umetnik gospod Verovšek. Mislim pač, da je popolnoma nepotrebno omenjati, da jo je igral popolnoma dovršeno. Omenjam le, da je tako fino nian-siral čustva, da človek ni mislil, da je pravzaprav v gledališču, ampak da se je sam čutil postavljenega sredi v dejanje igre, skratka človek je čutil in živel s starim gospodom Jakobom. Občinstvo je bilo do solz ganjeno. Dobro je igral svojo ulogo tudi gospod Veble (občinski tajnik) in gospod Zvezdan (učitelj), bila sta na svojem mestu. Posebno moram pohvaliti gospici Janovo iu Garbasovo. Gospica Janova je s finim čutom zadela ulogo naivnega kmečkega dekleta, ki je obenem hudomušno in nagajivo. In gospica Garbasova je pogodila izvanredno dobro jezično in vendar pridno in dobro gostilničarko. Tudi poštni sel in Trpine nista bila slabo karakterizirana. Gospodu Leniču, ki je igral vlogo kovača Anžeta, priznavam, da se je trudil v svoji ulogi in da se je dobro naučil, vendar bi mu priporočal, da se malo ozre po naši deželi iii po naših navadah. On ni bil nikak kmečki deček, njegova maska je bila popolnoma neumestna in priporočam mu v njegovo lastno korist, da gleda prihodnjič bolj na inilieu igre. Bil je bolj Italijan kot Slovenec. Upam, da ga ta pošteno mišljena beseda nikakor nc razžali. Tudi moram grajati pomanjkljive obleke kmetov in posebno občinskega beriča. Jako dobra in umestna pa je bila gospa Veble (v vlogi Pogo-relke) in pa gospa Jamnica sestra gospoda Jakoba. V obče je bila cela prireditev jako hvale vredna in občinstvo jo je tudi v popolni meri priznavalo s tem, da jc burno aklamiralo dušo celega podjetja gosp. Verovška. — Škrlatica v Gorici. Pojavil se je zopet en slučaj škrlatice. Mislili so, da je škrlatice že konec. Obolela pa je v zavodu baronice Spaun gojenka II. letnika učiteljišča. Zdravstvena oblast je odredila, da se je zaprl dotični zavod in pa II. tečaj učiteljišča. — Sedaj .ie jako neverjetno, da bi se ljudske šole odprle v času, kakor je bilo naznanjeno. Požar. — Otrok zgorel. — Ponesrečeni ognjegasec. Dne 14. oktobra dopoldne je naznanjal žalosten glas zvonov prestrašenim Vogljanom, da gori. Pogorele so tri lesene hiše. Najhujše pa je, da je v strašnem plamenu našlo smrt trimesečno dete, ki je bilo samo zaklenjeno v leseni hiši in ga ni bilo mogoče rešiti. V veliki naglici je prihitela takoj požarna bramba iz Vogelj, ki je ostala do konca na kraju požara. Vrli Vogljani so neumorno gasili in omejevali ogenj. Dokaz, kako so se trudili, je, da so popolnoma rešili pod Martina Logarja, ki je komaj pet korakov oddaljen od hiše, ki je pogorela. Ce bi se še pod vnel, bi se ogenj gotovo razširil na tik stoječa gospodarska poslopja Janeza Zmrzlikarja in še dalje. Žalostno je, da se je pri tem ponesrečil ognjegasec Aleš Glo-bočnik iz Vogelj. Pri gašenju si je prerezal žile na prstih. To pa hrabrih Vogljanov ni plašilo, ampak so neutrujeno dalje gasili. Hvala in čast jim! Tudi požarna bramba iz Šenčurja je kmalu prišla na kraj nesreče in se neumorno in požrtvovalno trudila omejevati pogubonosui ogenj. Hvala ji! Pogorelci so trije ubogi hišarji, ki imajo veliko otrok. Sedaj na pragu zime jim je ogenj uničil ves živež, žito, obleko in klajo za živino. Priporočajo se usmiljenim v pomoč! — Strokovno potovanje na Tirolsko priredi c. kr. kmetijska družba kranjska, pod vodstvom mlekarskega nadzornika g. J. Legvarta, v Jenbach in Rotholz. Opozarjajo se na to potovanje zlasti živinorejci, ker se bodo ob tej priliki nakupovale lepe in dobre krave ter biki simodolske pasme, kdor si jih bo hotel na lastne stroške nabaviti. Obenem se bo ogledala tudi šola v Ro-tholzu ter proučevala tamošnja uredba zavarovalnic goveje živine. Potovanje bo trajalo tri dni. Vožnja iz Ljubljane čez Beljak do Ino-mosta in nazaj bo stala 36 K. Odhod iz Ljubljane 3. novembra. Zglasiti se je pri kmetijski družbi do 1. novembra t. I. Podpore se ne bodo dajale. — Veliki kmetijski shod na Ska-ručini pod Šmarno goro. V nedeljo dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne priredi tamošnja mlekarska zadruga veliki kmetijski shod. Govorili bodo: g. deželni mlekarski nadzornik Legvart o živinoreji in mlekarstvu, o pridelovanju krme in o osuševanju travnikov, gosp. deželni komisar Gombač o umnem sadjarstvu in pridelovanju sadne pijače, potovalni učitelj zadružništva g. Pušenjak o kmetijskem zadružništvu. Shod bode zelo zanimiv in važen za vsakega kmetovalca. Priporočamo da se ga udeleže tudi iz oddaljenih krajev. Štajerske novice. š Državni poslanec Vinko Ježovnik bo dajal v parlamentu odgovor. Radovedni smo, kako se bode spretni poslanec V. Ježovnik, mesar iz Velenja, rešil iz zagate v parlamentu. Kakor je po celi Šaleški dolini že znano, je pisal ta poslanec vsem svojim županom svojega okraja pisma, da je dosegel za uboge ljudi 100 milijonov kron. To je bilo še tedaj, ko je krščanskosocialni poslanec dr. Lueger v zbornici izjavil, da bo predlagal to svoto kot jubilejski fond za zavarovanje. Ko je to slišal pametni Ježovnik, se je kar začel bahati v pismih na župane, pa tako, kakor da bi 011 sprožil to misel in tudi on vse dosegel. Radovedni smo, če se sramujejo poslanci takega tovariša ali ne, in če mu bodo brali kaj levite, ker tako ponižuje delo vseh poslancev. Ježovniku sicer ne zamerimo mnogo; on pač ne razume; naučila ga je pa tako »Narodna stranka«. š Umrl ie v Zetalih orožnik gosp. Avg. Pere. š Umrl je pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji v soboto, dne 12. oktobra, č. g. Sebasti-jan Kovačec, vpokojeni župnik zagrebške nadškofije. R. i. p.! d Odvetniško pisarno dr. Dečkovo v Celju je prevzel včeraj g. dr. J. Karlovšek. Koroške norice. k Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško. V Celovcu se bo vršil v nedeljo cerkvenega posvečenja, dne 20. oktobra t. I. ustanovni občni zbor slov. kršč. soc. zveze za Koroško. Vrši se v »Rokodelskem domu« (Neue Weltgasse št. 22) ter se prične ob 7. uri zvečer. Imenovana nedelja je preddan celovškega jesenskega semnja, torej pričakujemo obilno udeležbo zastopnikov naših društev, kakor posameznikov, ki se zanimajo za našo organizacijo. Na noge organizatorji v preporoda potrebnem Korotanu! š Sanatorij »Marija Pomagaj« v Celovcu je bil v nedeljo po prevz. knezoškofu dr. Kahn svečano blagoslovljen. Sanatorij, v katerem bodo sestre sv. Križa opravljale in vodile bolniško službo, je bil v ponedeljek komisijonelno prevzet od vladnega svetnika dr. Menzbur-gerja. V sanatoriju je za 30 bolnikov oziroma rekonvalescentov prostora. k Utonil je oskrbnik Karol Janetschek pod Dobračem. Mož je bil znan tudi kot pisatelj v štajerskem nemškem narečju. k Električno cestno železnico na Anabichl nameravajo zgraditi v Celovcu. Milanske norice. lj Povodnji. Vsled neprestanega deževja in hudega naliva so vode zopet narasle in poplavile na raznih krajih. Posebno današnja noč je bila huda. Lilo je kakor iz škafa, vmes je padala toča in se bliskalo in grmelo, da je bila groza. Ljubljanica, Gradašica, Mali graben in Ižica so tako narasle, da je Barje zopet deloma pod vodo. Poslali so tja danes dopoldne tri rešilne čolne. Glinca je tako narasla. da teče na Glincah čez državno cesto in vhaja voda v hišna poslopja; tako je udrla voda v trgovino in hišo posestnici Agnolovi. Gradašica je stopila tako čez bregove, da je prišla voda ob levem bregu nekaterim posestnikom v hleve in stanovanja in so bili celo noč pokonci. Z Rožnika je po jarkih voda tako pridrla, da je travnik ob tržaški cesti izpremenjen v jezero. — Sava je most gospoda barona Lazzarinija v Tacnu tako poškodovala, da ne more nihče čezenj, nekaj ga je pa tudi odnesla. Pri Mengšu je Bistrica preplavila kamniško progo in so morali promet ustaviti. Istotako je zelo narasla tudi Sora in je blizo vasi Sora drla voda s hribov skozi okna v hiše. — V tukajšnjo predilnico je ponoči treščilo, a ni strela napravila nobene škode. — Z druge strani se nam poroča, da ie Sava odnesla najprej smledniški rnost, katerega tramovje je zagnala v Lazza-rinijev most in ga podrla. lj Na legarju je umrl v bolnišnici kame-nolomec Jožef I.očnikar, star 54 let. Ij Anton Volta proti Bojanu Dreniku. Danes se je vršila pred okrajnim sodiščem v Ljubljani obranava o tožbi, katero je vložil odgovorni urednik »Raglje«, g. Anton Volta proti g. Bojanu Dreniku, deželnemu uradniku v Ljubljani, radi napada na cesti dne 7. t. m. ob četrt na 3. uro popoldne. V obtožnici navaja tožnik, da ga je Bojan Drenik na ccsti napadel radi sestavka v »Raglji« »Kako se je ženil »Sokol« D. pri gospodični F.« Udari! ga je petkrat s pestjo, da se mu je vlila kri iz obeh nosnic. Braniti sc ni mogel, ker jc bil napad nenaden in ker mu je kri tako lila, da je ni mogel ustaviti ter je moral najeti voznika, da se je peljal domov. Toženi Bojan Drenik pravi, da je bil razburjen. Malo pred 2. uro je prišel k njemu neki prijatelj in mu kazal »Ragljo«. Začetkoma jc mislil Volto le za besedo prijeti, ko je pa videl, da gre Volta z nekim gospodom, s katerim se živahno meni, mu je zavrela kri. Volta in dotični gospod sta sc »očividno menila o njem«. Volta jc zamahnil pri slovesi: od dotičnega gospoda z roko in je, kakor pravi obtoženec, »gotovo mislil name, češ, to je taka muha, katero se lahko odpodi«. Stopil je k Volti, zaklical: »Ali boš dal meni mir« in zamahnil. Kolikokrat je udaril, ne ve, udaril pa ni s pestjo, ampak s plos-kvo roko, »kajti, če bi jaz udaril s pestjo, to bi . . .« Zastopnik g. Volte dr. Pegan: »Je vseeno, za poškodbo se gre. Meni jc prav, čc ste tako močni!« Prebere se zdravniško izpričevalo, ki pravi, da je v obeh nosnicah dobil Volta 1 cm dolgo in 1 mm široko razpoko — imel jc znake in posledice telesne poškodbe. Obraz je bil na enem delu nesimetričen. Za zdravljenje je tožnik potreboval šest dni. Zagovornik Bojana Drenika dr. Ravnihar za- hteva, da se zasliši tožnika. Dr. Pegan: Tudi jaz to zahtevam, da Volta izjavi, da mu je bilo do spopada neznano kdo je »Sokol D.« in zasliši naj se tudi g. Nagy, da takrat ko je pred napadom z g. Voltom govoril, ni bilo govora o Dreniku. Dr. Ravnihar: Tudi, če bi g. Volta izjavil, da ni vedel, kdo jc »Sokol D.«, bi ne verjel.« Dr. Pegan: »Je vseeno, če Vi verjamete. Glavno je, da verjame sodnik. Volta ne bo pod prisego lagal!« Dr. Ravnihar zahteva, da se zasliši Volta, da mu večkrat kri iz ušes in nosu teče. Dr. Pegan: »Brez vzroka ne teče!« Javni obtožitelj: »Zdravniški izvid kaže telesno poškodbo!« Sodnik g. Potrato zavrne vse zgoraj omenjene predloge, liojan Drenik, ki nekaj časa Volto tika, nekaj časa pa vika, izjavlja, da je bil do 7. oktobra Volti prijatelj. Potem pa so se ljudje norčevali iz njega radi »Raglje«. »Volta si je dolg nakopal na glavo in poplačal sem ga!« Dr. Pegan: »Pa zelo nerodno«. Volta zahteva za bolečine 60 kron, za izvoščeka 2 K in za zdravnika 16 K. Dr. Ravnihar hoče govoriti o Voltovi krivdi, pa dr. Pegan krepko poseže vmes z izjavo, da vendar ni obtoženec Volta, ampak Drenik in da svojega klijenta ne pusti žaliti. Dr. Ravnihar pravi, da je bil napad samobrainba, zato naj se Drenik oprosti. Ce bi bil Drenik udaril Volto s pestjo, bi bil njega obraz še bolj nesimetričen, kot ga pa popisuje zdravniško izpričevalo. Dr. Pegan: »Protestujem, da bi se tu mojega klijenta frocljalo!« Sodnik proglasi razsodbo: I3ojan Drenik je kriv prestopka proti telesni varnosti po S 411 in se obsodi v 30 kron denarne globe, oziroma dva dni zapora. Za bolečine mora plačati g. Volti 20 K, za zdravnika 16 K, nositi mora tudi stroške. Med obtežilnimi razlogi je navajal sodnik, da so taki napadi sedaj v navado prišli. G. Drenik se naj za obsodbo zahvali tistemu svojemu »prijatelju«, ki ga je k napadu nahujskai doma in na cesti in proti kateremu se bo sedaj tudi vložila ovadba. li Nepravi vojaški novinci. Predvčerajšnjim so spremljali vojake novince trije mladi Barjani, ki so ž njimi popivali in vriskali, da so »taublih«. Ker je imel edeu od teh na glavi vojaško čepico, je marsikdo menil, da gredo tudi ti k vojakom. Ko so drugi odšli v vojašnico, so se ti korajžno vrnili nazaj po Poljanski cesti. Tam so ustavljali iz šole gredoče otroke in jim podstavljali nogo, da so padali v cestno blato. Vse tri je nato policija poslala mesto v vojašnico v špehovko, kjer so se ohladili. Ij Prernemba posesti. Hišo št. 11 na Mestnem trgu je kupil, kakor čujemo od g. dr. Stareta tukajšnji trgovec s papirjem Fr. Iglic in jo bo dal preurediti. Ij Zamašeni kanali. Na več cestah in ulicah ie stala sinoči voda do gležnja, ker so se kanali zamašili. Umestno bi vsaj bilo, da bi ob takih plohah cestni delavci ali njih gospod nadzornik se potrudil malo pogledat po mestu, da se ne bo kazala povsod taka — malomarnost! lj Žarnice pred nosom ne najdejo. Vži-galci električnih žarnic opuščajo na Mestnem trgu dosledno eno žarnico, in tako je vedno zapuščena — temna. Morda še uprava elektrarne ne ve zanjo in vendar je vsem pred nosom. Na medzidku Souvanovc in Kobilčeve trgovine je pribita, pa je živ krst ne vidi. Ce se ne bo odzdai dalje prižigala, bomo mi — posvetili tej nemarnosti. lj Hud vojak. Danes ponoči se ga je bil topničar Eppich precej nalezel in je hotel na Poljanah odtrgati pri neki trgovini napis, kar sta mu pa preprečila dva stražnika in domači hlapec. Vojak je šel potem v gostilno na Ambroževem trgu, kjer je pa tako razgrajal, da so morali poklicati policijo, da bi ga odstranila iz gostilne. Vojak se je pa stražnikoma tako zoperstavil, da sta ga morala konečno vklenjenega odpeljati v šentpetersko vojašnico. lj Odbor «Društvene godbe« ljubljanske se je konstituira! v svoji seji dne 14. oktobra sledeče: Predsednik gospod Josip Turk, podpredsednik gospod Matej Hubad, tajnik gospod Matej Cadež, blagajnik gospod Milan Drachsler, oddajatelj godbe gospod Fran Kni-fic, arhivar gospod Josip Vlach, odborniki gospodje Viktor Rohrmann, Karol Meglič in Fran Golob. Odstopivšim odbornikom gospodom dr. A. Kokalju, U. pl. Trnkoczyju in A. Novaku se izreka za njih delovanje topla zahvala. — Obenem se slavnim društvom in čč. občinstvu vljudno naznanja, da je prevzel oddajo godbe gospod Fran K n i f i c , knjigovodja »Glavne posojilnice in hranilnice« v Ljubljani, kamor naj se izvolijo vsa tozadevna naročila in ponudbe pošiljati. Ij Nova izvirna slika. V izložbi Drag. Hribarjeve trdovine v Šelenburgovih ulicah je razstavljena lepa Magoličeva slika Ljubljanica pred Fužinami," izvršena v simpatični moderni tehniki. Slika dokazuje zopet lep napredek slovenskega slikarja. lj Koncert c. kr. komornega vlr-touza Fran Ondrička v Ljubljani. V ne-dvljo dne 27. oktobra bo v Ljubljani koncer-toval slavni češki umetnik Fran OndNček. Svetovnoslavnega mojstra pozna celi glasbeni svet; nudil se nam bo zopet idealno krasen glasbeni vžitek. Pri koncertu bo sodeloval klavirski virtuoz in skladatelj Josip Famčra kateri je pred nekaterimi leti tudi v Ljubljani OndNčka spremljal Vzpored koncerta je zelo zanimiv in v glasbenem oziru krasen. Izvajala se bode med drugim moderna violinska sonata enega najmodernejših svetovnih skladateljev Rihard Straussa; nadalje violinski koncert starega češkega mojstra Slavika, od katere izvanredno lepe skladbe se je po smrti Slavi-kovi žallbog ohranil ie violinski glas. Ondri-ček je klavirsko spreniljevanje na novo zložil za klavir pa tudi za orkester. Manuskript Sla- vikovc skladbe so našli v praškem konserva-loriju. Slavik je bil Čeh in velik virluoz na gosli ter sodobnik Paganinijev, o katerem je Paganini trdil : „Le monde tremble, quaud vous jonez." V koncertu bo mojster Ondriček izvajal svojo novo kompozicijo „Ceško rapsodijo," katera je povsod, kjer jo je mojster dosedaj igral, dosegla velikanski uspeh. — Vstopnice se dobivajo v Češarkovi trafiki. • « » lj Pevska izkušnja »Ljubljane« pod novim kapeinikom bo prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoldne v novih društvenih prostorih: hiša stavbinske družbe »Union«, Frančiškanske ulice, stopnjišče na desno. 1. nadstropje. Razne stvari. Zatlmiva 150-letnica. Danes je 150 let, ko je umrl iznajditelj termometra, francoski fizik Rene Antoine Ferchault de Reaumur. Kazenska ovadba proti Potonyiju. Pol lonyija toži dr. Kral. bivši Polonyijev pisarniški načelnik. Dr. Kari je služil pri Polonyiju poldrugo leto. Poleg gaže je imel tudi izgovorjene procente od tožba, ki jih je vodil za Polonyija. Ko je zahteval dr. Kral svoj honorar, mu je namesto plače Polonyi odgovoril zelo cinično. Dr. Kral je vzel nato iz Polonyi-jeve pisarne akte o procesih, ki jih je vodil za Polonyija in jih nesel v svoje stanovanje. Polonyi je nato prišel v dr. Kralevo stanovanje z dvema svojima prijateljema ter grozil Kralu z železno palico, da mu izroči akte. Dr. Kral je vložil zato proti PolOnyiju ovadbo zaradi nasilstva in ker je udri neupravičeno v njegovo stanovanje. Petkratna detomorilka. V Monakovem so prijeli 16. t. m. 141etno deklico Ido Skeli. Priznala je, da je pomorila svojim gospodarjem pet malih otrok. Skcllova ie zabodla otroke s šivanko v čelo. Izjavila je, da je morila otroke, ker jo je jezil njihov jok. Biilow povozil neko vdovo. Na potu iz Fockbecka v Hamburg je povozil Biilovv z avtomobilom neko 281etno vdovo, ki je umrla med vožnjo v bolnišnico. Pasiva pri konkurzu turške tvrdke Finzi znašajo dva milijona kron. Ko so revidirali blagajno, so našli le nekaj tisoč kron. Zaradi konkurza tvrdke Finzi je ustavila plačila tudi tvrdka Chaim de Maix. Pobegla m lijonarjeva nečakinja. Iz Ne\v-Yorka ie pobegnila nečakinja Helena milijonarja Malonay, da se omoži na Angleškem ali pa na Francoskem. Svojega otroka je vrgla v Donavo na Dunaju hišina Alojzija Lenhard. Sodišče jo je obsodilo v štiriletno težko ječo. Ponesrečene ladje. Pri Boljevcu nad Ze-munom sta zadeli na Savi ladii srbska »Stig« in ogrska »Tisza Kalman«. Obe ladji sta vlačili še druge ladje. Fna srbska ladja, na kateri se je peljalo 150 srbskih vojakov, se je potopila. Vojaki so poskakali v vodo in se re rešili deloma na ogrsko, deloma na srbsko obrežje. — V ponedeljek sta zadeli švedska ladja »Ka-pelia« in gotenburški parnik »Laudsen«. »Ka-pella« se ie potopila. Utonil ie kapitan in trije mornarji. Krmar in šest mornarjev ie rešenih. Kolera v Kijevu se grozno širi. Lope ne zadostujejo. Bolniki leže zato po vežah. Do 16. oktobra je umrlo na koleri že 30 oseb. Stavka telegrafistov v Ameriki. Iz New Yorka poročajo, da so telegrafisti sklenili nadaljevati stavko. Predsednik zveze telegrafistov Small je aretiran. Ponesrečeni avstrijski parnik. Avstrijski parnik »Proteo« je obtičal na pesku pri Odesi. Dozdaj parnika še niso rešili. Velik požar je uničil mažarsko vas Jank-hand. Do 15. t. m. popoldne ob 4. je že zgorelo 40 hiš z občinsko hišo in šolo. Francoski vinorejci se radi vednega deževja in pomanjkanja delavcev boje, da izgube nad polovico svojega izdelka, ako ga ne spravijo takoj domov. Radi tega so se obrnili na vojno ministrstvo, da bi dobili vojake za vinsko trgatev. Na smrt obsojeni odvetnik Hau. Ker je postala Hauova smrtna obsodba po sklepu državnega sodišča pravokrepna, so ga pre-oblekli v obleko kaznjencev in so mu dali hrano jetnikov. Hau je hladnokrvno vzel na znanje obvestilo. Hauov zagovornik izjavlja, da hoče izposlovati zopetno razpravo. Upajo tudi, da izpremeni badenski nadvojvoda smrtno kazen v zapor. Farmanov rekord. S svojim, smodki podobnim aeroplanom je prefrčal v višini 10 m 980 metrov, torej 60 metrov več kakor San-tos Dumont. Kuga se je pojavila v Bikilyu pri Smirni. Trgovina z deklicami v Bosni. V gorenji Ostružni, v Tešanjskem okraju so prijavili kmetje orožnikom, da neki tujec kupuje deklice. češ, da jih hoče omožiti s svojimi tremi sinovi. In res je našel tri deklice, stare 18, 16 in 15 let, ki je za vsako plačal starišem po 100 kron. Orožniki so nevarnega agenta še pravočasno prijeli. Originalno reklamo jc poizkusil neki pariški ženski krojač. Na mestu, kjer se v izložbah izlagajo puste voščene punčke, je postavil mlade, krasne deklice, oblečene v najnovejše obleke v izložbeno okno, tako, da so jih pasanti lahko gledali. To je naravno pri- vabilo velikansko množico ljudi, tako, da je morala policija poseči vmes in pregnati iz izložbenih oken žive reklamne modele si Poljska srednja šola v Pragi. »Politik« poroča, da je prišel v Prago neki glaso-viti snovalec šol na ruskem Poljskem, da bi se orientiral, če bi ne bilo v interesu slovanske vzajemnosti, da se ustanovi poljska srednja šola v Pragi. Tožbo proti belgijskemu kralju in proti državi Kongo je vložil belgijski stavbeni podjetnik Wouters, ki zahteva šest milijonov frankov, ker je kralj ustavil po Woutersu pričeta dela. Na lovu na 'Moravskem je zapazil grof Leillcrn nekega neznanca, katerega je vprašal, kaj da dela. Mož je ustrelil mesto da odgovori. Gozdar, ki je spremljal grofa, je nato streljal na divjega lovca, ki je takoj ustrelil nazaj in zadel lovca v srce. Cerkveni letopis. Velika slavnost na Brezovici. Brezovica, 9. okt. V zgodovinsko knjigo brezoviške župnije se bode vpisal 6. oktober — rožnivenška nedelja kot jako pomenljiv dan. Ta dan je, kakor pričati dve spominski plošči, vzidani v ozadju oltarja, prevzvišeni gospod knezoškof posvetil veliki oltar župne cerkve sv. Antona puščavnika na Brezovici. Prevzvišeni gospod knezoškof je dospel na Brezovico že v soboto ob 4. uri popoldne. Pozdravila ga je učenka v imenu šolske mladine in članica Marijine družbe. Novi oltar je iz sivega in tabcrnakelj iz kararske marmorja, krasno delo gospo. Pen-gova. Prelepi so dragoceni okraski iz mozaika na novem oltarju. Istotako so vratca ta-bernakelja v emalju s podobo Jezusa, bla-goslavljajočeg kruh, mojstrsko delo gosp. Ivana Kregarja. Leseni nastavek v renesančnem slogu hvali mojstra Pengova, vrednega naslednika g. Rovšeka. Kip sv. Antona in kipa sv. Petra in Pavla sta krasno polihromirana in tvorita lepo skupino. Obhajilna miza. ki je poprej obdajala oltar, je sedaj potegnjena do sten. Velik prostor v prezbiteriju in pod obhajilno mizo do stranskih oltarjev je potlakan z najlepšim Samotnim tlakom. Oltar se je postavil po ne-umornem prizadevanju gospoda župnika Antona Žguria s prostovoljnimi doneski vrlih župljanov, ki kažejo, kako vneti so za božjo čast. Skoda, da je trojno slovesnost: farno žegnanje, 200letnico. odkar je župnija ustanovljena in pa najlepšo slovesnost posveče-vanje novega velikega oltarja motilo zelo deževno vreme. Ves teden so se fantje trudili s postavljanjem mlajev in dekleta s pletenjem vencev. V soboto je bilo še toliko vremena, . da se je mogel krasno razsvetliti zvonik, da j je mogel domači pevski zbor, pomnožen z boljšimi močmi, pod vodstvom gospoda Saksa zapeti Prevzvišenemu podoknico. Rožnivensko nedeljo se je pričelo posve-čevanje oltarja ob devetih in vsa slovesnost ie trajala dopoldne. Presvetli gospod knezoškof je v prekrasnem govoru opisal obrede posvečevanja oltarja, vernike poživljal k gorečemu češčenju Srca Jezusovega in Matere Božje, k .pogostemu prejemanju sv. zakramentov in kazal na obilne čudeže v Lurdu. Po kratkem obedu se je Prevzvišeni odpeljal na Vič, kjer je blagoslovil nove zvonove. Dr. Derschatta in železničarji. Železniški minister dr. Derschatta je glede na Burivalov predlog, ki zahteva, naj se odpravijo napake nasproti železničarjem, izjavil, da mu je predlog simpatičen. Ministrstvo se peča z napakami pri »Družbi državnih železnic« in pa, kako izboljšati stanje železničarjem na državnih železnicah. Telefonska in brzojavna poročil. CESARJEVA BOLEZEN. Dunaj, 18. oktobra. Vesti došle včeraj zvečer iz ožjega kroga cesarjevega niso bile povoljne. »Extrabl.« piše, da pojemajo moči. Cesar je moral včeraj prej v posteljo kot navadno. Dunaj, 18. oktobra. (Uradno.) O cesarjevi bolezni poroča korespondenčni urad: Ponoči je cesarjevo spanje motil hud kašelj. Vsled tega noč ni bila mirna, vendar bolnik ponoči in dopoldne ni imel mrzlice. Tek ie dober, moči v splošnem ne neugodne. Dunaj, 18. oktobra. (Korespondenčni urad.) Korespondenca NVilhelm poroča: Poročila o cesarjevi bolezni danes nikakor niso tako ugodna kot zadnje dni. V primeri s prejšnjimi nočmi je bila današnja noč za cesarja jako slaba. Bolnika je mučil hud kašelj, vsled česar ni skoro nič spal. Kljub temu momenta-nemu poslabšanju se temperatura telesa preko noči ni zvišala nad normalno stopinjo. Tudi danes zjutraj in dopoldne je bil bolnik brez mrzlice. Zdravniki so konstatirali danes lahko pomnoženje katarhaličnih pojavov in smatrajo danes položaj za manj zadovoljiv, kot včeraj. Vsled motenega spanja cesar zjutraj ni bil tako pri moči, kot v zadnjem času, ko se je že upalo na trajno zboljšanje. Tek pa je dober in v tem simptomu je upanje, da cesar pride zopet bolj k moči. Dunaj, 18. oktobra. Vsled nedostajajnja spanja je bil cesar danes zjutraj zelo potrt, vendar je danes dopoldne sprejel oba generalnega adjutanta in šefa kabinetne pisarne, ki so mu poročali. Vladar se bo moral odslej bolj varovati. Dunaj, 18. oktobra. (Korespondenčni urad.) Korespondenca \Vilhelm poroča opoldne: Tekom dopoldneva je položaj bolnika ugodnejši. Neugodni pojavi zjutraj so le posledica motenega nočnega miru. Opetovani napadi kašlja so na cesarja nekoliko neugodno vplivali. Vladar je bil dopoldne popolnoma brez mrzlice, vstal je ob navadni uri, zajutr-koval je z velikim tekom ter je delal celo dopoldne ne da bi se ponovili neugodni simptomi. Cesar vstraja še vedno pri svojem navadnem dnevnem redu. Dunaj, 18. oktobra. Na borzi je bil danes izdan buletin: Ponoči je cesarja skoro ves čas mučil kašelj. Bolnik nima mrzlice in ima dober tek. VELIKA POVODENJ V MEDVODAH. Medvode, 18. oktobra. V Preski je potok Persenca pretrgal na treh krajih strugo ter odnesel dva jeza. Poplavil jc travnike in njive pod vasjo. V Preski iz dveh hiš so morali ljudje bežati. Škode je okoli 20.000 kron. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 18. oktobra. Seja načelnikov klubov je sklenila, da bo pri prvem branju na-godbene predloge govorilo 34 govornikov, ki se razdele na klube po razmerju članov. Dunaj, 18. oktobra. V današnji seji državnega zbora je vložil dr. Žitnik nujni predlog za' podporo po povodnji poškodovanim krajem ob Pivki, dr. Hočevar nujni predlog za podporo prebivalcem krškega okraja. Zbornica jc sprejela nujni predlog o prometnih razmerah na progi »Družbe državnih železnic«. Železniški minister Derschatta je izjavil, da bo vlada nadaljevala akcijo podržavljenja železnic. Zbornica razpravlja o nujnem predlogu socialnih demokratov glede mučenja vojakov. RUSINSKA OBSTRUKCIJA? Dunaj, 18. oktobra. Rusini hočejo nagodbo obstruirati, ker ne dosežejo ničesar v svoii vseučiliški zadevi. NALIV. Trst, 18. oktobra. Včerajšnji naliv je naredil mnogo škode v prodajalnah. V Barkov-Ijah je voda zalila kleti. ŽUPAN ODSTAVLJEN. Gradiška, 18. oktobra. Vlada je odstavila župana Bcltranina, češ. da je njegovo žtipano-vanjc občini v škodo in nepravilno. ELEKTRIČNA ŽELEZNICA V GORICI. Gorica, 18. oktobra. Danes je bil komi-sionelni ogled za zgradbo cestne železnice. SLOVENSKA ŠOLA V TRSTU. Trst, 18. oktobra. »Piccolo« objokuje po-državljcnje slovenske šole v Trstu in dolži socialne demokrate, da so tega krivi. Pravi, da je to le prvi sad nove socialistične dobe v Trstu. VOLIVNA REFORMA V ISTRI. Trst, 18. okt. Istrijansko glasilo pravi, da se bodo Italijani borili dalje proti zvišanju slovanskih mandatov. (Op ur.: Stališče istrskih Italijanov je isto, kakor na Kranjskem stališče liberalcev.) ODKRITA ZAROTA V PETERBURGU. Pariz, 18. oktobra. Listi poročajo, da so v Peterburgu odkrili zaroto. V zaroti so baje zapletene odlične osebe, med njimi grof \Vitte. Podrobnih poročil še ni. DELAVSKI NEMIRI V ITALIJI. Turin. 18. oktobra. Policija je zaprla do 150 anarhistov in razgrajačev, med njimi 5fc pekov. Večina kovinskih delavcev ni prišla delat, one, ki so prišli, so šiloma izgnali. Železniški promet je reden. Več tiskarjev so zaprli. Državno pravdništvo toži vse, ki so j metali kamenje. Na shodu so sklenili, da morajo stavkati tudi delavci v predilnici. 5800 delavcev je izostalo od dela, med temi 200 stavcev. K delu se je vrnilo 42.568 delavcev. Voditelji štrajka uvidevajo, da ga ne vzdržt. Danes opolnoči bo stavka končana. Od 22C pekarn je le 16 zaprtih. Verona. 18. oktobra. Železničarji so sklenili stavko. Vojaštvo je zasedlo postajo. Rim, 18. oktobra. V zbornici izjavlja vlada. da je storila vse, da zadrži železniško stavko. MESTO RAZRUŠIL POTRES. Sidney, 18. oktobra. Mesto Winton v Avstraliji ie deloma razrušil potres. Škoda je velika. Trgovski učenec s primerno šolsko izobrazbo, poštenih uglednih starišev, j5—17 let star, se sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom v poduk. Prednost imajo, kareri so se trgovstva že kje učili. Pojasnila daje Mihael Omahen, trgovec v Starem trgu pri Višnji gori. 2376 i 2 dobra stalna pomočnika in I vajenec se sprejmejo takoj pri Ivanu Trlllerju 2388 2-1 ključavničarju na Bledu. ki jc dovršil gimnazijo, išče primerne službe, Abiturijent 2382 1 Ponudbe na upravn. „Slov." pod ,služba- l$esrmonij, dobro ohranjen, s premično klaviaturo, prodaja radi preselitve Franc Troha v Podlipi, pošta Vrhnika. 2325 3-3 Včenča za krojaško obrt sprejme takoj Ivan Bukovnik , Ljubljana , Mestni trg 9. 2283 lo-o DnAflČk! 'e osveževa'na pijača, ki KU&Ualu učinkuje izredno dietetiško , lf . in se v tem oziru izborno templje« orelec sil^fS Prevzet; e odvet. pisarne. Ifljudno naznanjam, da sem vsled bolezni g. dr. Jvana Dečko — prevzel njegovo odvetniško pisarno jo s svojo združil, ter sem se 3 današnjim dnem preselil v prosiore dosedanje dr. Dečkove pisarne v tfotovški ulici Št. 19 nasproti svoji dosedanji pisarni. 2390 2-1 V Celju, dne 17. oktobra 1907. Dr. J.osip tfarlovšefa odvetnik Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev Oatanovljana leta 1854. V Ljubljani, Ufolfove ulice itev. 12 " štev, telefona 2tf». ================ priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoj« i z b o r a e ,-.. !5'J-s8 «aape» 1»f v sodcili In steklenica h Iz seje S. K, S Z, L j u 1) I i a n a, 14. okt. Predavanja. Redna tedenska predavanja S. K. S. Z. v Ljubljani se prično 15. oktobra t. I. Predavalo se bo do preklica vsaki torek v dvorani S. K. S. Z.. Ljubljana, hotel »Union«. — Pričctek vselej ob pol osmih /večer. Skrbelo se ho, da bodo predavanja zanimiva. Varstvo izseljencev. S. K. S. Z. priporoča društvom, članom in članicam S. K. S. Z., da se udeleže shoda, ki ga priredi »Družba sv. Rafaela« v varstvo izseljencev. S. K. S. Z. obrača že več let vso svojo pozornost na varstvo izseljencev. Ob prvem shodu slovenskih katoliških nepolitičnih društev, ob shodu v Mariboru kakor tudi na letošnji svoji jeseniški skupščini se jc razpravljalo o tej pereči zadevi. S. K. S. Z. zasluga jc. da je glede na moderno praktično varstvo slovenskih izseljencev dala iniciativo. Zato pa smatra osrednji odbor S. K. S. Z. kot svojo dolžnost, da najtopleje priporoča udeležbo pri shodu slovenskega Rafaela dne II. novembra t. 1., ki se vrši dopoldne v ljubljanski veliki »Unionovi« dvorani. Glasilo S. K. S. Z. »Slovenski Gospodar« je objavil daljši članek, ki razpravlja o nujni potrebi, da se I ustanovi glasilo S. K. S. Z., ki naj bi izhajalo vsako četrtletje. Dasi je izprožena misel sa-manasebi zelo lepa, priporočljiva in je tako glasilo posebno z ozirom na naraščajočo našo izobraževalno in še osobito glede na naraščajočo telovadno našo organizacijo potrebno, sc osrednji odbor S. K. S. Z. ne upa sam sklepati o tem vprašanju in se sklene, da se o glasilu S. K. S. Z. sklepa na letni skupščini S. K. S. Z. izpred sodišča. Dogovorjeni napad. Tomaž Kolarič, Matevž Cebin, France Štirn in Rudolf Štibernik vsi premogarji v Kisovcu. so žc enkrat v Cestnikovi gostilni v Toplicah provzročili nemir. Dne 30. avgusta tega leta pozno zvečer so zopet prišli v isto gostilno in zahtevali pijače, ali je niso dobili. Gostilničar Jožef Cvet-nik je dobro slišal pogovor obdolžencev pred hišo, »da morajo vsi štirje skupaj držati«. In res so sc začeli brez povoda prepirati. Napadli so v gostilni sedeče hrvaške delavce, ki so mirno kartali in jih začeli tepsti. Štibernik je z roko dvakrat tako udaril gostilničar-ko, da sc jc zaletela ob rob vrat in se poškodovala na levem podlehtju. Posrečilo se je vse obdolžence izriniti na prosto, nakar so zaprli vrata. Cebin je klical tovariša nazaj, češ: »Mi jim bomo že pokazali nocoj, naj jih bo notri kolikor hoče.« Naskočili so s silo vežne duri, a ni bilo mogoče v hišo udreti, ker so znotraj vrata tiščali. Ker se jim ni posrečila ta nakana, znosili so se nad delavcem Savo Gjurkovičem, ki jc bil med tem časom, ko so domači vrata zaklenili, zunaj in sc ni mogel vrniti nazaj v sobo. Obdolženci, ki so bili za nekim vagonom skriti, so na klic: »Dajmo ga!« naskočili iz zasede Gjurkovjča in ga neusmiljeno pretepli. Poškodovali so ga težko na nosu in desnih plečih. Osumljenci vse trdovratno taje. Sodni dvor je vse štiri obsodil, in sicer Kolariča na šest mcscccv, Šti-bernika in Štirna vsakega na štiri mesece, vse v težko ječo, Cebina pa na tri mesece ječe. Ni se mogel odtegniti vojaški suknji. Janez Urbič, posestnika brat v Lipsenju, jc odpotoval v Ameriko in zamudil tri naborne slave. Ko sc jc vrnil letos domov, vtaknili so Urbiča v vojaško suknjo. Boljši zaslužek ga ie zvabil v Ameriko. Na vprašanje predsednikovo. koliko si jc prislužil v tem času. jc odgovoril obdolženec, da si jc prihranil 2500 gld. V kazen se mu ic prisodilo tri tedne strogega zapora, in 30 K denarne globe. Do bicikljev je imel veselje. Jožef Ro-žanc, mizarski pomočnik v Št. Vidu, ni mogel izvrševati svojega rokodelstva, ker ga jc bolela roka. Hodil jc ob nedeljah k Valentinu Ja-gru ter ;nu .ic pomagal pri izvrševanju gostilniške obrti. Od 1. avgusta je bil stalno pri Jagru in mu jc za prosto hrano in stanovanje pomagal pri raznih delih. Vedel je, da hrani gospodar denar in začel mu ga je izmikati. Vsega skupaj mu je v večkratnih ugrabkih po 20 kron vzel 360 kron. Za ta denar si jc kupil dva bieiklja najnovejšega sistema. Ro-žanc vse odkrito pripozna. Za kazen jc dobil pet mesecev težke ječe. Mladi poliotnež. Komaj 17 let stari Jožef Trcbušak, tovarniški delavec v Godiču, jc bil zaradi oskrumbe na pet let staro deklico na štiri mesece težke ječe obsojen. Aretovati ga niso pustili. Dne 22. septembra tega leta razgrajal je Jurij Mavrin, dninar, v gostilni Ane Šinkovic v Idriji; zaradi tega so ga spravili iz krčme. Na cesti jc nadaljeval s kričanjem. Opozoril ga je slučajno mimoidoči orožnik, ki pa ni bil v službi, naj se dostojno obnaša. To ic dalo Mavrinu povod, da ga je začel psovati in suvati, in mu začel prcdbacivati, da nc ume postav, ker ne ve, da nima ničesar ukazovati, ako ni v službi. Ker Mavrin le ni odnehal od svojega nasilstva, napovedal mu je orožnik aretacijo. To jc pa bilo za Mavrina ogenj v strehi. Bil je z nogami in rokami okoli sebe. Njegovo nasilno postopanje jc bilo tako, da ga niso niti orožnik, niti temu v pomoč došla mestna stražnika mogli vkrotiti. Ne dosti temu, prišla je tolpa fantov, ki so se za aretovanca zavzeli. Zlasti so se pri tem odlikovali Andrej Bratkovič, /itlar, Janez Svctličič, rudar, in K. Paher, vsi iz Idrije, odrivali so orožnika ter provzročili, da bi bil Mavrin kmalu všel. Konečno so ga vjeli. Zdajci je pa začel obkladati stražnike s psovkami in udrihati po njih, da so letele kape po tleh. Med tem časom je došla orožniška patrulja in odvedla razgrajače v zapor. Mavrin se je tudi na stražnici surovo obnašal, preklinjal Boga in Mater božjo. Moral se jc zagovarjati tudi zaradi tatvine, ker jc svojemu tovarišu ukradel iz spalne sobe 50 kron gotovine in pa nekaj obleke. Obdolženci svojo krivdo glede ra-bukc Ic deloma priznavajo in se zagovarjajo s popolno pijanostjo. Mavrin je bil obsojen na osem mesecev zapora, Bratkovič na štiri mesece, Svctličič na dva meseca; vsi v težko ječo. Paher je bil obsojen na pet dni zapora. Huda jeza. Martin Spunt, 16 let stari posestnikov sin v Kresnicah, je vkljub svoje mladosti že na slabem glasu kot človek, ki mrzi delo in se rad potepa. Dne 28. avgusta je pomagal Antonu Jakopiču prenašati neki stroj. Vsled Špuntove nepazljivosti se je zlomil držaj. Jakopič ga je zaradi tega pokaral in z zlomljenim držajem po hrbtu udaril. To je Špunta tako razjezilo, da mu je zagrozil, da ga bo ustrelil ali pa zaklal. Kmalu se jc vrnil oborožen s puško in z daljave štiridesetih korakov ustrelil na Jakopiča, v čegar bližini sta bila tudi Jakopičev oče in mati, ne da bi koga zadel, pač pa je bilo prestreljeno listje sadnega drevja komaj pol metra nad glavami navedenih. Špunt priznava, da je v jezi streljal in je bila puška basana le s smodnikom in papirjem ter da je nalašč tako visoko meril. Ker se jc glavna priča Jakopič kot obdolženčev sorodnik poslužil postavne dobrote in ni zoper njega.pričal, obsojen jc bil Špunt na tri tedne zapora ter se mu je puška zaplenila. Znanost In umetnost. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Medved Ant., Za pravdo iu srce. Tragedija v petih dejanjih; eleg. vez. 3 K 50 h, oziroma pri plačilu pred 1. decembrom . 2 K 50 h. Šenoa Aug., Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573, broš 1 K 60 h, vezano 2 K 60 h. Brunet F. — Furlan J., Telovadba v petraz-rednih in manj kot pretrazrednih ljudskih šolah. Podrobni učni načrt za petrazred-nice in za dekliške osemrazrednice. Druga pomnožena izdaja, vez., 4 K. Dr. Romih T.. Temeljni nauk o knjigovodstvu. (I. Jcdnostavno knjigovodstvo.) 80 h. I.upajnc J.. Slovenski posojilničar. Drugi popravljeni in pomnoženi natis »Navoda o snovanju in poslovanju slovenskih posojilnic. 3 K. Stang, Dr. Wllh., Sozlallsmus und Cliristen-thum. 4 K S h, vez. 6 K 24 h. Kratko, a izborno slika angleški škof Stang socialno vprašanje v njega današnji obliki in kaže, kako stališče zavzema proti njemu krščanstvo, ua čigar podlagi je ugodna rešitev mogoča. Spcil. Dr. Ford . Der lil. Joliannes Baptista de la Salle und seinc Stiftung, die Kongre-gation der Briider der christlichen Schulen. 8 K 40 h. Po tej krasni, obširni knjigi naj sežejo vzgojitelji. Življenje, delovanje in vzgojevalni način tega velikega pedagoga je v njej izborno začrtan. O tako vzornem delu naj bi sc obširno bavile tudi ocene slovenskih strokovnih časopisov. Sanders Danici, Moment-Lexlkon und Fremd-\vorterbucli. Vollstandig neu revidiert und bearbeitet. Vez. 3 K 60 h. Jako pripravna knjiga v žepni zelo pri-kupljivi obliki. Na okoli 400 straneh jc zbranih v alfabetičneni redu nebroj besed, o katerih potrebujemo mnogokrat hitra pojasnila. Ta pojasnila so kratka, a zelo jasna. Tisk in papir jc knjigi zelo primeren iu za iskalce ugoden. Friess, Leben der Ehrwiirdlgen Mutter Maria Tlieresla v. Jesu Gerhardinger, Griinderin und erste Gencraloberin des Ordens der aruien Schulschvvestern de Notre Dame. 2 K 88 h, vez. 3 K 60. To delo nekako izpopolnjuje gori omenjeno »Spcil. der lil. Joh, Baptista dc la Sale« iu bo posebno ženskim kongregacijam, ki sc pečajo z vzgojo mladine, dobro došla. Oer v., P. Seb., Unsere Tiigenden. Plaudc-reien, vez. 2 K 40 h. Pred kratkim je izšel šesti natis podobne knjižice istega pisatelja v popolnoma slični obliki pod naslovom »Unsere Seli \vii-c h en«. Pisatelj pravi v predgovoru ravno- kar izišle knjižice »Unsere Tiigenden«: »Was man uoeli nieht hat, das kann man docli er-verben. Mogcn diese Betrachtungen dazu beitragen.« »KATOLIŠKA HUKVARNA« V LJUBLJNI. * * * Izborite preludlje za orgije so pred kratkim izšle pod naslovom: 800 Orgelkoiupositlonen iu den Dur- und Moll-Touarten zum Gebratich belin katlioli-sclien Gottesdienste, lierausgegeben vod' Aug. VVeil, Pfarrer. Cena 9 K 60 h. Prijatelji cerkvene glasbe, ki so naročeni na strokovne liste, so gotovo že brali v teh kompozicijah jako laskave cene, mnogi za cerkveno glasbo vneti čč. gg. duhovniki, ki so si to delo po našem posredovanju nabavili, so tem ocenam popolnoma pritrdili iu izjavili, da .ic ta skladba za naše razmere in moči tako porabila, da presega vsa dosedaj znana tozadevna dela. Pripravljeni smo, poslati čast. župilim uradom delo na ogled, da sc sami prepričajo o porabi tega dela. »KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJNI. * »Ljudske knjižnice« 5. zvezek je ravnokar izšel in obsega krasno zgodovinsko povest znanega hrvatskega pisatelja Avg. Šenoa »Scljačka buna« v dobrem slovenskem prevodu pod naslovom »Zadnja kmečka vojska«, zgodovinska povest iz leta 1573. Povest, v kateri igra slovenski kmet in njega tlačitelj veliko vlogo je od začetka do konca silno zanimiva; dejanje se vrši za dejanjem, da knjige ne moreš odložiti, dokler je ne pre-čitaš. Vsebuje tudi vzgojilen in podučen moment in bo za naše ljudstvo ne le zelo mikavo, temveč tudi jako koristno berivo; največjo veljavo pa daje tej povesti pristno zgodovinsko ozadje. — Cena obširni 378 strani obsegajoči povesti znaša K 160, v lični vezavi K 2-60 vin. V isti dobi sc vrši tudi ravnokar izdana žaloigra Ant. Medveda »Za pravdo in srce«, ki je izšla istotako, kakor povest »Zadnja k.nečka vojska« v zalogi »Katoliške Bukvarne v Ljubljani«. * Nemško - slovenski slovarček žepne oblike izda tvrdka F. H. Schimpfl v Trstu. Cena vezani knjigi bo 4 K. Darovi. Izkaz daril, podarjenih društvu slovenskih trgovskih sotrudnikov v Kranju. G. Karol Puppo 200 K; g. Vinko Majdič 50 K; g. Franc Crobath 30 K; g. Franc Dolenz 30 K; gg. Logar & Kalan 30 K; g. Franc Omersa 30 K; g. J, A. Mujdič 20 K; g. Ferdo Sajovic 20 K; trgovina z železnino »Merkur« 20 K; g. Jos. Likozar 15 K; g. Ferd. Hlebš 10 K; g. Rajni. Krisper H) K; g. R. S. F. Rooss 10 K; g. Ivan Savnik 10 K; g. Ig. Fock 10 K; g. Tomo Pavšler 10 K; gospa Marija Marenčič 10 K gospa Ivana Colner 8 K; g. Hinko Schaf-ranck 5 K; g. Prebil Karol 5 K; g. Anton Adamič 5 K; g. M. Rant 5 K; g. Jernej Kušlan 5 K; g. B. Straus 5 K; g. Karol Florijan 4 K; g. Anton Šinkovec 4 K; g. F. Uliiian 4 K; g. K. Schncibidl 3 K; g. A. Lešnik 3 K; g. Jos. Salcer 3 K; g. Ivan Kuntar 2 K; gospica Ivanka Jurnian 2 K; g. K. Hormann 2 K; g. Janko Pollak 2 K; g. M. Miiller 2 K; gospa Pavla BabiC 2 K; g. Lovrenc Rebolj 2 K; g. R. Per-ges 2 K; g. A. Breuer 2 K; g. J. Gajšek 2 K; g. I. Galringer 1 K. — Skupaj 595 K. — Vsem darovalcem iskrena hvala! Odbor. 238i Zahvala. Dne 6. oktobra t. 1. mi Jc strela vžgala Šago, k' jc do tal pogorela. Zavarovan sem bil pri „Vzajcmni zavarovalnici" v Ljubljani. Takoj po naznanilu nesreče je poslala omenjena zavarovalnica svojega zastopnika na lice mesta ccnit šk°do, po preteku 8 dni pa mi je izplačala celo zavarovano vsoto brez vsaccga odbitka. Vsled tega izrekam „Vzajemnizavarovalnici" javno zahvalo za njeno hitro pomoč in jo vsem Slovencem, zlasti svojim vipavskim rojakom najtopleje priporočam. Goče, dne 15. oktobra 1907. J^ihard ferjančič, posestni/; in jupan. Sprejme se takoj :bhl1. :■.:». »p ali se pa da takoj v najem. 2350 3-2 Naslov: Ivan Demšar, Železniki. Zlate srednje: Berlin, Pariz, Rim itd. s)7ajboiJ. kosm. Zobo- 4is t/l. sredstvo ____ Izdelovalci) G. &ydl Ljubljana, Spltal.-Strltar. ui. T pekarijci z orodjem in stanovanjem se odda v najem pod jako ugodnim pogojem v St. Vidu pri Zatičini. Nastop takoj. — Več se izve pri FR. ZoRCU, trgovcu v Ljubljani, Sv. Petra cesta 23. 2354 3-2 Ivan Demšar podkousKI Kovač in izdelo-vatel] vozov v Ljubljani M**!** • • • • • • • • Morije Terezije cesta it. 6 priporoča svojo veliko zalogo MffvMu kritih in nekritih, ■■ UfcUW ]j£no jn trpežno izdelanih, po jako nizki ceni. Sprejme se v pouk tudi več učencev. m Največja zaloga ur, verižic, prstanov in uhanov z bri-Ijanti itd. Kdor hoče imeti trpežno in dobro idočo uro naj kupi samo znamko .Union". — 2084 11 FR. ČUDEN urar In trgovec v Ljubljani, Prešernove ulice. Ceniki zastonj in poStnine prosto. Predstave ob delavnikih ob 6, '1,8. in S. uri zveč , ob nedeljah in praznikih ob 11 uri dopoldne, ob 3. '/» 5, in ob 6. uri popoldne ter ob '/?8. in 9. uri zveAer. — Cene i I. prostor 30 kr., II. 25 kr., III. 20 kr., IV. IS kr. Vojaki od narednika navzdol in otroci vsak prostor S krajcarjev ceneje. 2333 4 =Kinematographe-Theitre-Francais= bivši ,.Katol. Dom" v veliki dvorani I. nadstr., Turjaški trg 1. Vsako soboto :n sredo nov spored. Vsak četrtek in soboto predstave po znižanih cenah za dijake in otroke ob 3., 'i,5. in 6. uri. Cene i I. prostor 15 kr., II. 10 kr., III. in IV. 5 kr. Ob '1,8. in 9. uri iveiar vrše se predstave kakor obi> t a i i i i bajno, i ■ i i i i iiHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlItllllllllllllllllillllllllllllllllllll........MMMIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllhlllllllllimilllllllimlimilllllllllllllNIII>i 1 BuKuarna Ljubllani [| je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela v komisijsko zalogo: Valvasor, Johann Weiohard Freioherr von: Die Ehre des Herzogthums Krain. Laibach-NUrnberg 1089. 4 Bande. (Strani 54 + 7 +696, 836, 396+730, 612-f 74). Rudolfs\verth 1877-79. Na razpolago je samo še 9 popolnih izvodov po K 80 —. Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po znižani ceni tudi posamno oddajo: Zvezek II. Vsebina: Von den alten und altesten Ein\vohnern des Lan-des Crain. Von den alten Steinschriften und ausgegrabenen MUntz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, wie auch Sitten und Gebrauehen in Crain. Von den Heiligen, Patriarchen, BischOffen, Orden und Pfarren in Crain. Strani 836. K 12 -. Zvezek III. Vsebina: Von der Regierung, Regiments-Wtirden und andern Ehren-Aemtern etc. in Crain. Von den Landesfiirsten und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, Markkten, Schlos-sem und Kltistern in Crain. Strani 396 + 730. K 20 —. Zvezek IV. Vsebina: Von denen so \vol Tiirkischen als Christlichen Oreutz - Oertern bey Crain. Von den Kriegs-Oeschichten der Japydier und Carner vor Christi Geburt. Von den Jahr-Oeschichten in Crain nach Christi Geburt biss an die Oester-reichische Regierung. Register. Strani 612 + 74. K 8" - . Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev nepopolnih izvodov. Wolf-Cigale, Deutsch-slovenisches Wčrterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII+ 2012 strani. Znižana cena, broš. K 5 -, vez v '/» usnje K 10 —. Wolf - Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. XVI + 883 + 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16 —, v l/» usnjatih vezavah K 22"—. Verhoveo, I. Professor, Die wohll0bl. landesfiirstl. Haupt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pisateljevi. Verhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —60. Vrhovec, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K — "60. — Der schvvabische Chronist Burghardt Zink und eine interessante Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. K--60. Sohumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain. I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana cena. K 250. — II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Z n i ža n a cena. K 250. Sohumi, Fr., Archiv fiir Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3. VIII+338 strani. Znižana cena. K 250. — II. Band. Laibach 1884 u. 7. III + 393 strani. Znižana cena. K 250. Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (1.501-800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8 —. — II. knjiga (I. 801—1000). Ljubljana, 1906. LXXXIV + 514 strani. K 10 —. Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12'—, vezano K 22-—. IHitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na Tirolskem. 1880. — K — 60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740—1780. — 1881. K 140. Dalje priporočamo: Leposlovna knjižnioa : 1. zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2•—, eleg. vez K 3 -. II. zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20. III. zvezek: Prus (Alex Glowacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40. IV. zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3 —, eleg. vez. K 4 20. Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 3 80, eleg. vez. K 5"—. Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani. K 2-—, eleg. vezan K 3 20. Šašelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I. Ljubljana, 1906. VIII+ 332 strani. K 2 -. Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz širila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjigotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem antikvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antikvarijatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal s 1. oktobrom t. I. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo pred tem dnevom, si zabeležimo. &atolrš**3 bukvama v Ljubljani, g ?iiiiiiiimiiiiiiiMiiiimiMiMiiiiniiiii,t::' iniim^iMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiT. i (i li mm Naprave za električno luč ia gonilno moč Proračuni za naprave v vsakem obsegu se radevolje izdelujejo. ;„ e|ektro(etlniski Wro JPouis <3atz <£ @o. $>ut 860 26-10 VI/. 12., Kirchengasse 43. mmmkm FELIKS TOMAN stavbeni in umetni kamnoseški mojster : Ljubljana, Resljeva cesta štev. 30. Največja zaloga — velika . •. izbira vsakovrstnih. •. :: nagrosmii spomenikov:: Lastni izdelki. Piramide in obeliski iz črnega švedskega granita, sijenita in labradorja. Nagrobni križi iz belega kararskega, krastal-skega in kraškega marmorja. Naprava in prestavljanje dZZT"T^T? KMDfetofo t^Mh monumentov. Solidni proizvod z najcenejšimi pogoji. Načrti in proračuni brezplačno. • 2249 3—3 ! Ponos! vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu Planinškove pražene kave. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila Planinškovo praženo kavo jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, n^jizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa. 2574 31 Prva ljubljanska velika žsalnlca kave Dunajska cesta, nasproti kavarni „Evropa". Itirieu, aaetai ia kuitrak* sijski kljiiiTiičaritri. flldrnllčnt vidri Id sesalk« Josip Weibl l Spreitzer-ja nasl. LJUBLJM, Slomškova ulici i priporoča m slavnemu občinstvu hi pre častiti duhovSlnl t izdelovanja vseh v te stroke »padajočih predmetov: il6no omrti]« na stroj, obhajila« miz«, ograj« aa mlrodvoru ebmojae emraij«, v«ina vrata, balkoni, v«rand«, stolpna krti«, fttadllnlk«, strelovod«, ielezna okna, i«l«sn« stole Iti. Bpecijaliteta: valJ16nl aastorl to solnfin« plaht« po najnovejšem sistemu s aamodvlgalnlml • 1M9 62—59 oporami brei vijakov. a j-j ; " J i i 1 s « F odpisana iuis v /»ioci najrasmovrstnejim trpc-žno, knuiu blago »a bandera, baldahico, raznobarvna plašče, kasnle, pluvi&lo, d&lmatik«, ve-lame, albe, koretclje, prte itd. sploh vso, kar se rabi v cerkvi pri službi boiji — Prevaema i-idi vosonje, prenovljen]« sture obleko iu f««. popra-— Izdeluj« ročno ln poStenn po najnižji eon! 'uandera ln tho drusro obleko, Prečastit« gospode prosim, rtu »e blagovole pri naročilih »d.&ti na domačo tvrdko t»r ne av»>.Hjflio tujih tvrdk.