¦A 6t. 36 četrtek dne; 30. marca "Mnj.jL iBMB^I^tj,^ tj,J, Izhaja trikrat ca teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse loto . . 15 K . 2/V ',, . . 10 „ "-¦^-•i/i-.-^f VL* ¦-*¦•>•.*¦*,!. -.•¦, Posamične številke Starrfcjo*l<>v4rii-; V Gorici se prodaja nSočaM v vseh tobakarnah. nSOČi" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in .6radiš6anskem' in dvakrat v letu rVozni red zelenic, parnikoT in poštnin jsve«u. Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLI. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavni. Uredništvo » nahaja v Gosposki ulici št; 7 Gorici v I. nadstr. ha deiao. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. hadstr. na le?o v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tftlftfon it 83» „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. PabčiČ) tiska in zal, in goriških vin v Trstu. V nedeljo se te vršila v Trstu - kakor smo v torek na kratko sporočili pok usnja istrskih in goriških vin. V obsežni borzni dvorani se je zbralo obilo vinskih trgovcev in vinogradnikov i/, 'primorskih dežel. Navzoče je pozdravil predsednik tržaške trgovske in obrtne zbornice De-•netrio. Navzoč je bil namestnik princ Hoheiilohe, istrski deželni glavar dr. \i'\z'A. mnogo konzularnih zastopnikov in že omenjeni trgovci in vinogradniki. Demetrio je povdarjal, da naša domača vina so šg malo znana v notranjosti monarhije; zato je potrebna akcija v svr-ho, da se vzbudi v notranjih in severnih deželah monarhije .zanimanje za vina iz naših dežel. Trgovski muzej, podpiran od deželnih odborov istrskega in goriškega, se je lotil take akcije ter so razni izvedenci preskušali vzorce vin obeh dežel ter izbrali najboljše it; najsposobnejše za kupčijo z notranjimi deželami. Ta vina so dana tu v razsodbo gosp. povabljencem. Izreka nado. da bo imela pokušnja ugoden uspeh, katerega koristi bodo uživali vinogradniki ter trgovina v Trstu. Namestnik je tudi želel dobrega vspeha, istrski deželni glavar dr. Rizzi je govoril o vinogradništvu v Istri ter o tehničnem napredl- * in istotako izrekel upanje, da ho mog-. ?e z uspehom1 spraviti primorska vina n, trge v notranji monarhiji kakor tudi na trge izven nje. Na to Je govoril gospod ravnatelj Bolle iz Gorice. Povdarjal je važnost trtne kulture za naše dežele, omenjal, da, ko se je v preteklih časih hotelo poskusiti kupčijo'* našim vinom v notranjih deželah ali izven monarhije, se je naletelo na nepremagljive ovire, ker pivci drugod! niso'bih navajeni'okusa naših vin. Ko so to spoznali razni zavednejši vinogradniki iz Istre in z Goriškega, so uvedli novq trte, ki bi dajale bolj ugajajoče vino. Na ta način in s tehničnimi pripomočki so dosegli res izboren pridelek, Sedaj je bil sprožil zaslužni trgovski muzej v Trstu misel študirati, katera sredstva so najprimernejša za kar največje razpečavanje naših vinskih pridelkov. Med raznimi sredstvi se je udejstvilo hitro to, da se je dalo na strogo pokušnjo izvedencem vina importiranih in do-jiuačih trt. Pokušnja je pokazala, da so vina iz importiranih trt bolje kvalitete nego ona iz .domačih ti;t. Dognalo se je tudi, da pridelki iz nekaterih importiranih trt primerno rezani z vini \z domačih trt, so odpravili nedostatke teh ter tako vstvarili nove tipe, katere so zadovoljno sprejeli dobri poznavalci vin. Vendar pa so tudi vrste domačih trt dale dobre pridelke. Tako beli moškat i:t rdeči iz Istre, rebula iu »verdutv z Goriškega in teran iz grozdja refoška popolnoma zrelega. Izvedenci, ki so pokušali razna vina, so mnenja, da nekatera so izborna, druga v velikem števila jako dobra. 'Taka vina bi sprejela razna tržišča, ako bi bila ta vina bolj znana. Da se to doseže, predlaga, naj se pri-iedi vinski semenj s ¦premijami in javno pokušnjo v Trstu jedno prihodnjih pomladi, ko se pokaže letina normalna glede kvalitete in kvantitete pridelka. Udeležiti bi se morali vinskega semnja vinogradniki, ki bi predložili ona vina, katera mislijo ponuditi na prodaj; ob jednem bi morali naznaniti, koliko ga je in po kaki ceni bi prodajali vino. Prireditelji semnja ibi se morali natančno prepričati o kakovosti piinešenHi vin. Da bi semenj povsem vspel, bi bilo treha povabiti nanj vinotržce in druge interesente iz unanjih dežel." Predlaga tudi enologični kongres. Od semnja in kongresa bi mogli imeti naši vinogradniki mnogo haska. Govor ravnatelja Bnlieta je bil vsestransko odobravali. Zbor izvedencev, je pripoznal -45 predloženih vin za jako dobra. Ta so: iz istrskega agrarnega zavoda v Poreču; od iprinca Anersperga, Bellaya v Cerovljah, grofe Baguerja na Bobrovem, iz Res<, pravi Galtier, »ne smemo biti nasilni, ali ne smemo se pustjti striči kakor ovce. Moramo se jim postavit." v bran. Da smo sedaj zmagali, se imamo zahvaliti našim pomožnim četam, kmetu. Sedaj s6 še samozavestni, aH t j fcodo kmalu izgubili, če jih ne branimo pred. črnuhi, če jim ne dokažemo, da imamo več moči, kakor pa re-akcijonarcU * >T-a. brezpogojno moramo spraviti naše nasprotnike k molčanju-vpravPPaVel. ' • ,'•; »Da nam nazadnje ne zavežejo Ioni ust«, popolni Allard. " s; ¦ '• >-¦ ¦ i »Ničvredni Chauat se pa veseli vseeno, njemu prvemu moramo seda stopit; pa prste.« ¦¦Sicer s L* lahke zgodi, da nam vlada dinastija Chanat še nadalje. Ne, tega ne smemo pripustiti.« Nikdar!. In ta vopin' vohun Felibien, soprog predražestne Fmc...* •Chanat bi bil lahko njegov roditelj, podoben mu je za las .. .< »Novica, gospoda moja-', pravi Malaus, ki je ravno vstopil. »Ghanat je prodal svojo pisarno.« ;>Laforetu?« *Ne ravno Latoretu. ampak njegovemu bodočemu zetu, mlademu Provicromu iz Greuobla, ki poroči v štirinajstih dneh Laiorctovo hčcr.<- ¦>Chanat je pa gotovo zopet na zgubi!« .>0\\ misli s svojim zetom ustanoviti banko, bo notarju vsa opravila, ki bi jih oni lahko naredil na dostojen način, odvzel in jih izpeljal po svoji blagi volji.« >,(), nova bankirja bosta vlačila ljudem kožo Čez ušesa!« »Smo ga vsaj prosti kot notarja, saj je oškodoval ves stan.« »Gledati moramo, da se ga oprostimo tudi kot župana — in to bodemo!« »Le ne bodite preveč samozavestni iu zmage gotovi, stari lisjak se ne bo dal tako lahko otresti.« »Jaz sem gotov«, reče Albert, »reakcija je doživela, naj se obnaša še tako divje, bodočnost je naša!« »Ali paziti moramo tembolj.« Gotovo, in Gambetta čujc, ta nas bo učil, kaj imamo storiti.« : ' XUL- , ... ^ Lov v Clfaiiibaransi. Po županskih volitvah je vladal v političnem boju precejšen mir in člani kluba, ki so bili vsi strastni lovci, so se smeli- udati zopet nekoliko zabavi in so sprejeli z veseljem Albertovo povabilo na lov v Chambaransi. »Ana«, je rekel Pavel "voji nevesti, »priredimo v gozdu obed, tiiir mama se ¦ Ijeta z UbertoVim vozom in poskrbita, da dobimo Jačru zi pogrnjeno mizo, bilo bi pa dobro, če bi si dobile pomočnico, na primer Lucijo — ali me razumeš?« »G, razumem te,« pravi Ana "eselo, »seveda mora biti Lucija zraven — samo če jo bodo pulili stariši ... No, jih že pregovorim, le pusti to meni. Ana je hitela k prijateljici. »Lucija, ves dai? bomo v gozdu, to bo prijetno, moraš iti z nami.« ' *-Ne želim si nič boljšega«, odvrne Lucija, »ali bojim se, da me mati ne bo pustila«. »Ne pozabi, da prineses polno divjačine domu«, de" Ana smeje. Lucija se tudi nasmehne. Toda Ana je poslala ajc svojo mater k JVlonestre-lovim. »Pustim naj Lucijo ves dan zunaj brez mene! vzklikne gospa Monestrelova, »vi se najbrže šalite.« Monestrclovi so sicer dovolili; da je Lucija obiskovala Ano in se ž njo izprehajala, toda na izlet za cel dan in to še celo v družbf 'go^. odov/ to se je „zdelo Lncijini materi prenevarno. .,; (Dsalk prih.) 84 86 88 tirž? pa je to le kletka ^a miši, katerej pra-vijd naši stareSjni '»^bčrnska blagajna«. Vsi: tisti^ki hbčejo 'dobiti kaj denarja od občine, m'orajq iti na stanovanje župana-bla^ajnika. Čudno, da tisto podžupan, ki je svoječasno tako.^energičiio zahteval nakup blagajne, da bi.ne.nosil blagajnik denarja po žepih, sedaj molči, Kje'je ener-žija tistega podžupana?^ v : ..* Dostavljamo; da želijo nekateri (NB. klerikalni) starešine revizijo občinskih računov/ Naš cestar Je napeljeval nekemu novoizvoljenemu starešinu prst na njegovo zemljišče baje na* stroške cestnega odbora,' Baje ni hotel nihče te prsti na svoje zčmljišce, mi pa._ vemo, da je mnoga posestnikov pri nas, ki 'bi radi kupili tako prst trt tudi plačah voznika, da bi jim spravil tako prst na njihove njive. Kaj pravi k temu Berce?! Imamo sicer še kaj na razpolago, pa saj vemo, da vse nič ne »pomaga, ker so naši možje že taki, da vsemu prikimajo, kar reče bog iz iarovža. G. župan, tleti je začelo pod nogami, le hitro požarno brambo. da pravočasno pogasi! Živio Berce! Klerikalci in ples. Uredništvu »Soče*- v Gorici, prosimo, da glede na članek v »Soči« št. 23. z dne 25 febr. 1911 »Klerikalci in ples«, priobčite v smislu § 19. tisk. zakona v prvi prihodnji številki Vašega lista pod ednakrm vzglavjem m z jednakimi črkami sledeči popravek: Ni res da je imelo ka-menjsko -krščansko društvo v nedeljo 17. tebruarja izobraževalni ples, ki je trajal do polnoči pri Rebku, in da je sam pod-Čavenski župnik dal blagoslov plesu, ali, da sam voditelj župnik ni imel nič proti temu, in da pobožna mama od Rebka ni bila nič v strahu za svetost hiše. Pač pa je res, da je Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Kamnjah imelo istega dne pri Rebku veselico brez plesa po programu, kf je bi! naznanjen c. kr. okr. glavarstvu^ Gorici, in niti župnik, ne gospodar, ne -go$ppdmja »pri. Rebku« niso videli, ne čutili v svoji hiši kakega plesa, in so tudi zadnji društveniki zapustili gostilno pri Rebku ob'9-7'2 zvečer. Kamnje, dne 16. marca 19H.Jbs. Kosec župnik Franc Pegan predsednik Anton . Rustja tajnik Fr. Furlan gost. pri Rebku. »Popravek« bi lahko vrgli v koš, ker ne odgovarja zahtevam § 19. trsk. zakona, toda priobeujemo ga radi. ker je tako dana prilfka povedati po zatrdilu našega dopisnika z nova, da so pri Rebku gori omenjeni dan katoliški ljudje plesali. Našemu dopisniku z Vipavskega so povedale to osebe, ki dobro vedo, da se je res plesalo. Čemu torej tajiti ples? Res je, da so naznanili na glavarstvo veselico brez plesa, ali res je vendar tudi,-da so plesali. Da niso videli ne čutili plesa.....no, no, temu, se nič ne čudimo. Tudi ura se jim je bila nekaj zmešala, ker . govorijo o 91/2! Junak izpod. Čavna, in illo tempore na.Cavnu, je čakai cel mesec, da je na- . praskal »popravek«, da se ni plesalo pri Rebku. Poznamo strasttfeža. Cel mesec '.., tak strastnež drugače ne čaka, ampak bi |: takoj poslai popravek. ; - ^ X SiceF pares ne;vehio. čemu pravza-pravse trudijo s takim-le popravkom, ko vendar .klerikalnim popravkarjem živ krst ničesar rte verjame! - Družba sv. Cirila in Metoda. * Za Cirii-Metodov obrambni sklad je ^ položenih doslej 894 kamnov. Do tisoč treba še 106 kamnov! Za družbo sv. Cirila in Metoda je na-. brala g. Draga Pavšič-eva v Breginju v gostilni g. župana od goriških in kobariš- • kih izletnikov K J 40 ter g. A. Šimec-a KV~. Skupaj K 3'40.; Domače vesti. Za otroški vrtec na Biančt je došio :5 K, potegnjenih izpod ravnika po kontu-mačni razsodbi visokega razsodišča na Soriški univerzi. Smrtna kosa. — V Pragi je umrl vsled operacije cand. iuris g. Fran Pavšič iz Gorice, sin kavarnarja na trgu sv. Antena. Pokojnik je bil jako simpatičen mladenič. Zadnji čas je bolehal; operacija, pa, od katere fe upal rešitev, mu je vzela" življenje. Pokojnik je bil član akad. fer. društva »Adrije«. K pogrebu v Prago je bil šel njegov brat. V dobrem spominu ohranijo pok. Pavšiča vsi, ki so ?,ga poznali. Preostalim naše sožalje. Umrla je v Raštelu v Gorici gostom »grote* dobro znana Pepa Rozmanova, stara 50 let. Pokojnica je bila doma iz Ajdovščine. Naj-počiva v miru! Sorodnikom njenim naše .sožalje! Slovensko gledališče v Gorici. — Člani slov. dežel, gledališča prirede .pod vodstvom režiserja g. H. Nučiča dalje* gostovanje v gledališki dvorani goriškega* »Trgovskega doma«. Repertoire je izbran iz samih nabolj-ših in najbolj uspelih novitet letošnje sezone; uprizori se >tudi no\a slovenska izvirna drama priznanega pisatelja, kar bo za Gorico pač izreden dogodek. Vodstvo je pri izberi repertoira strogo pazilo na umetniško vrednost večinoma vseh predstav; seveda je tudi za zabavo skrbljeno zlasti pri nedeljskih predstavah, ki se bodo vse vršile s sodelovanjem vojaške godbe. Sodelovalo bo v. celoti 17 članov slov. gledališča. Med osobjem so se izvršile letos male izpremembe in bo v Gorici tprvič nastopilo precej novih članov, kar vsekakor zanimanje slavnega goriškega gledališkega občinstva izdatno poveča. >. Otvoritvena predstava se vrši v soboto 1. aprila. Uprizori se A. Schnitzter-ieva drama: »LJUBIMKANJE« v treh dejanjih. Vsebina drame: Kristina je hči mu-zikova, kakor Ltijiza Mtllerjeva v *>Ko-varstvu in ljubezni«, in takisto vsa sreča starega očeta. Tiho, mirno je bilo življenje Kristinino: tedaj je stopil v njeno čuv-stvovanje mlad. lahkomiseln, lep mladenič. Ona ga ljubi z vso svojo sentimentalno dušo, njimu pa je ona le poetična^ zabava, prijeten, površen užitek, ob!jekt ljubimkanja, koketiranja, igračkanja. Kakor Goethejeva :Gretchen ali Kleištova1 Kathehen, je tudi Schnitzlerjeva Kristina tisto znano »sladko punce«, ki se udaja ljubimcu brez zahtev in z neko brezmejno požrtvovalnostjo, ki daje vse ter zahteva za to Je malo zvestobe. Njena prijateljica, pristna dunajska 'grizeta. Mici, dobra; vedra, a Čisto nič sentimentalna, le trenotku veselo živeča ljubica, vseskozi trezna in brez iluzij ljubezen uživajoča ženska je docela drugačen značaj. Fric in Teodor sta moderna mladeniča, polna humora, zdravo frivolna, brezvestna, a ljubezniva veseljaka. JVHadost — norost! 'Upa nekdanje dunajske moške mladine! Vendar sta različna. Fric je resnejši, globlji. Teodor realnejši, treznejši. cinik; seveda je zato Fric nesrečnejši. Teodorju je ljubimkanje le komedija, Fricu pa postane tragedija. Usoda je pač krivična; življenje zlomi vselej mehke; nežne, fine duše. Šele v hipu. ko mora umreti, izpre-vidi Fric, kje ga je čakala popolna sreča. In takrat izprevidi tudi Kristina svojo zmoto: mislila je, da je Fricu vse, a ni mu bila nič drugega, ko igrača. Čemu se je torej žrtvovala z vsem, kar je, kar ima? Čemu. je^ živela, trpela, hrepenela? Za nič! In ona gr»e ter se utopi v Donavi. Igračkanje, ljubimkanje, se. izpremeni hipoma, v žaloigro. Sohnitzler je eden najuglednejših modernih dramatikov današnje literature. Z drasmo »Ljubimkanje« je podal tipično dunajsko dramo, dunajsko po mftjeju in po značajih. Slovenski oder je vprizoril s to psihološko igro iprvo Sobnitzlerjevo delo, ki je «talno na repertoarju dunajskega »Burgtheatra«. Kakor Gerhart Haupt-mann, je tudi Sohnitzler učenec naturalistične francoske šole, iz katere pa se je dvignil do samoraslega poeta nežnih občutij, gracijoznega. dialoga in finega se-viranja duše. Glavne ženske utoge v »Ljubimkanju« so v rokah gdč. A. "Wmtrove, ki je ljubka znanka, našega občinstva že iz prejšnjih gostovanj in gdč. A. Šetfllove, ki si je letos s svojimi nastopi v Ljubljani na mah osvojila priznanje vsega občinstva. Večjo ulogo ima tudi ga. B. Bukše-kova. Glavne moške uloge igrajo režiser g. H, NuMč, g. Vladimir Shnaček, mlado- stni ljubimec in g. MIlan SkrbtnŠek, ka- rakterni igralec-domačin. Zanimivo ulogo »nekega gospoda* igra g. A. Danilo. V nedeljo 2. aprila ob 8Va zvečer se uprizori Hennequina in VVebra francoska burka s petjem in vojaško godbo: »FLO-RETTE IN PATAPON« ali (zakonske metode.) Burka je nadvse zabavna, polna komičnih zapletkov, da ne pride občinstvo iz smeha do konca igre. Tudi francoskih pikanterij ne manjka v igri. Sodeluje ves ;personal in slavna goriška vojaška godba. Glavno žensko ulogo igra gdč. Re-zika Thalerieva, naša stara ljubljena, ki poje tudi krasno vložko v II. dejanju. Večje vloge imajo še dame: Wintrova, Bukšekova, Šetrilova in V. Danilova. — Glavne moške uloge so'v rokah g. J. Povheta, priljubljenega spevo-komika, g. J. Kflžaja, ki nam je tudi že znan iz prelšiiflr gostovanj in režiserja, g. H. Nučiča.. Večje uloge igrajo Še gospodje: Danilo, Skrbinšek, ŠimaČek, Molek, Dre-novec i. dr.. Slavno občinstvo opozarjamo, da ne zamudi niti ene predstave ljubljanskih gostov in da z obilnim posetom dokumentira svoje simpatije slovenskim umetnikom. Prihodnja predstava se vrši v torek ,4. aprila: »TUJEC«. Dandanašnja legenda s prologom, igro in epilogom. Angleški spisal Jerome K. Jerome. Najnovejša senzacija angleško-ameriških gledališč. Za narodni muzej so darovali: G. Š. Segala, Kana .1,17 starih novcev in 1 .svetinjo. — G. Vinko Bandelj, Vrh Kanalski. 1 zlat prstan star 500 let (beneško delo). — G. Saunig tg. I puško »Snider sistem« (prva arrnadna amerikanska). — G. dr. Bratina H fotografij iz I. 1870. leta (dr. Lavrič, dr. Razlag, Tomšič (1. urednik »Slov. Nar.«) Leveč, Suklje itd.) — G. R. Orufovka 7 petrefaktov (polži). — G. Josip Balič (3. dar) 1 star novec; 52 listov nbsezajoči glagolski brcvijar iz 17. stoletja; lanus Pannonius, Iliyrien u. f^alma-tien iz 1. 1816 s podobami v marodnih nošah. — G. prof. Seidl 4 knjige: a) Pesmi Valentina Vodnika 1840., b) Punt nebeški cd Ivana Grltčiča, Benetke 1707.,¦ c) Zar-ca!o duhovno, Benetke 1612 in d) Kronika Pauia Vitezoviča, Zagreb 1. 1744. — Odibor. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani). Društvena (glasbena šola priredi v nedeljo, dne 2. aprila ob 4. uri popoldne akademijo v dvorani »Trgovskega Doma«. Vspored: L A. Nedved: Prešernu, moški zbor. 2. L. v. Beethoven: Kvartet F-dur op. 18. št. 1. Ailegro con brio. —." Adagio (aiffettuoso e appassionato). — Soherzo (ailegro molto): — Alllgro. 3. D, Jenko: Na moru, moški zbor. (Kratek odmor.) 4. P. I. Čajkovskij: Kvartet D-dur op 11. Moderato e sempiice. — Ali-dante cantabile. — Seherzo (ailegro non tanto). — Finale (ailegro giusto). — 5. I. Mrchl: Sokratova smrt, moški zbor. Akademijo vodi g. I. Michl, voditelj glasbene šole. Cene za nečlane: fotelji po 3 K, sedeži I. vrste 2 K, II. vrste 1.50 K, stojišča 80 viu., dijaki, člani pevskih društev in vojaki do narednika 40 v. Za člane: fotelji >o 2 K, sedeži L vrste 1.50 K, sedeži II. vrsie 1 K- Blagajna se odpre db SV^oiri. Začetek ob 4. uri popoldne. Ker je namenjen čisti dohodek za na-bž»YO Šolskega glasbenega arhiva, vabi k tirh obilnejši udeležbi odbor. Numerus clausus na slovenski paraleli tukajšnje državne gimnazije. — Pri sprejemu učencev v slovensko paraielko je ministerstvo določilo, koliko se jih sme {¦-prejeti. Numerus clausus je bil zato tu. da so se napolnile nemške paralelke. Ta numerus clausus pa mora odpasti. Slovenski dijaki naj se podučujejo v slovenskem jeziku, če jih je več kot za err razred naj se otvorita dva! — Laškemu državnemu poslancu Ušaju je obljubil na-učni minister, kakor je poročal neki laški list v Gorici, da s prihodnjim šolskim letom odpade numerus clausus za v sprejem v luško paraielko t torej mora odpasti numerus clausus tudi za slovensko paraielko! Stok In |ok radi »straniera«. — V bridkih solzah se topi »Furlanska Kar- Jola«. Ravno tisti čas, tako pravi namreč . »Karjola«, ko v Rimu tako slovesno ob- I hajajo sladke spomine na čase, ko so po- gnali čez mejo »straniera«, pa sili »stra-niero« zopet proti Italiji. Čujte in strmite! V Gradišče ob Soči je že prispel »stra-niero«, v velikanski nevarnosti se nafoala Gradišče, to Čisto pristno italijansko Gradišče in v nevarnosti je Furlanija, da Jo »straniero«, ta potomec Hunov, ne po-tujči. Kdo bi ob takih razmerah ne jokal? Da bo še več joka in togote okoli »Karjole«, jej povemo; da je Gradišče-Gradisca slovensko ime, pristno slovensko kot.Gorica, ter da bivajo tam že od nekdaj tudi Slovenci. Povedali smo že enkrat, da je županoval v Gradišču v preteklem stoletju dlje časa domačin Prešeren, ki menda ni bil potomec Romula in Rema! Po Kanalu sta hodila in sadje in trte sta sadila poslanec Zcga in pa Mrriestb Klavžar. Kako je gospodaril poslanec S. L. S. v sadjerejskern društvu, smo že parkrat pribili. Obljub je veliko pri klerikalcih, dosti Jepih ^besecl spustijo v Svet na'¦shodili, ali ne ravnajo se nič, pa prav iiič, po svojih, lepih besedah, govorjenih najrajše pred kakimi volitvami. Ko so zagledali posestniki, udeležba je bila »precejšnja« na shodu v Kanalu, g. F. Klav-žarja, so pa rekli: E, volitve se bližajo! Klavžar je tu! Govori lepo kot da bi rožice sadil. Priporočal je tudi trtorefo, katero so počasi opustiti na Kanakskem ter očital Kanalcem nemarnost v tem bzi-ru. Kje pa so brli tačas »prijatelji ljudstva«, ko so Kanalci opuščali trtorejo? Takrat so imeli pritii in svetovati, naj tega ne store! Pa jih ni bilo — — — — — sedaj pa sadi drevesca in trte po Kanalskem gospod Ernesito za svojega zeta, ker se bližajo državnozborske volitve. Zgodtij je treba začeti! Državni poslanec Fon je že povedal, da se je tako odvadil dela, da Bog varuj, če hi moral nazaj na okrožno sodni jo v svojo službo! Res, lepše je biti katoliški poslanec brez dela, kot pa sse-cleti in študirati akte v pisarni na sodniji ter imeti suhoparne razprave. Šahovski turnir v Gorici. — Sinoči so začeli v kavarni »Corso« igrati oni gg. ki so se pnrglasili za šatiovsiki turnir. Priglašenih je 10 gg.: prof. Ferjan, dr. Novak, dr. Stanič, car. revkfent Toroš. dr. Bugatto, žej. rev. $ifisfoh, pošt. višji kontrolor Nauta, ing. Paternolli, Piccinimi, sv. Simzig. Včeraj so 'dobili partije: Ferjan, dr. Novak, Nauta, Paternolli in Bil teleti. ¦ Vojaki v Vipolžah. — V Vipolže tudi pridejo vojaki in sicer dve stotniji. Nastanjeni bodo v gradu. Domobransiki p^lk št. 27. pride v kratkem sedaj na spomlad iz Ljubljane v Gorico ter bo razkropljen po raznih kraijih proti meji. Brda bodo počasi polna vojaštva. O klerikalnem »napredku« v Gabri-lah na Vipavskem poroča ljubljanski »Slovenec«, ker so tarn ustanovili čukov-sko društvo, češ, celo v to »agrarno-H-beralno« trdnjavo smo prodrli.' S tem prodiranjem spravlja v zvezo tamkajšnjega domačega župnika Valentinčiča in pa braniškega nunca slovitega Šmida. Čuki so se bafi tako, da so poklicali na pomoč orožnike, dasi dim od napredne strani ni hotel nikdo nič zalega storiti. Pravijo, da je pristopilo k čukovskemu društvu 20 članov (pa kakšnih!) pa da se to število še pomnoži — Kar se tiče obeh gg. duhovnikov, je Valentinčič mož, katerega v Gabrijjm nihče iie mara, Šmida pa naj po-praša »Slovenec«, če morda kaj pozma ti-stegk; ki je'svoj čas* 'mistiiiciral razne liste. V Gabrijajh čukarija ne zraste do nebes; da so pa dobili nekaa »cvetov«, katerim kupijo čukovske obleke, temu se pa ni čuditi; povsodi je kaj takih ljudi, ki ču-kajo ali iz nezavednosti ali odvisnosti ali Uobičkaželjnosti. — Poročilom v »Slovencu« pa se pozna, s kako težavo ustanovijo klerikalci na Goriškem vsako ču-kovsko društvo, 'ker poročila kar kipijo veselja nad »uspehi«, čeprav dosegajo take >uspehe« v varstvu bajonetov! V poročilih pa tudi vselej kar mrgoli farbarije! Umrl v pretepu. — V Gor. Trebuši je bilo prišlo v nedeljo med fanti do pretepa. V pretepu je bil neki Vončina tako cbdelan s kolci in pestmi, da je umrl na dobljenih poškodbah. 4 famte so aretiral; ter jih pripeljali v goriške zapore. Novo planinsko kočo namerava zgraditi kranjskogorska podružnica Sloven-sega planinskega društva na vrhu prelaza med Kranjsko goro in Trento,, Na meji so prjell 24 letnega cigana Matijo Brajntka \ffonrie&t >?dčma«rker ga išče tukajšnja okrožna sodnitfa. Zakaj, ni treba .praviti. Izseljevanje Je baje pospeševal taiko, da je prišel v.navskrižje z zakoni, neki A. Oergolet v Tržiču. Aretirali so ga radi tega ter poslali v goriške zapore. Za Ivana Klela iz Nemčije se je izda! neki "-kletni -ifttfiefo, -iggerega, le^rjiefeJ policija v Gorici, ker je 'hocnTtu dRoJPbrez dela. Čez čas »pa je povedal, da on ni Klei, ampak da se piše Franc Dular, Torej irm je zibelka tekla nekoliko bližje in ne' v dalnji; Germaniji.. •¦-«..., Pred razpustom poslanske zbornice. Ministerski svet je sklenil hi predložil cesarju razpust poslanske zbornice. — >:Zeiu meni, da pravi razlog za razpust tiči v tem, ker je večina povsem nezanesljiva. »Češka obstrukcija« je le pretveza. — Cesar je baje rekel nekemu aristokra-tu s Češkega: »Ako bi bil pustil pasti sedaj min. predsednika, bi mi opozicija pognala ministerstvo vsake 4 tedne.« Pričakovati, je vsak trenotek razpusta zborniee. Moral bi bil iti po najprimi-tivnejSth pojmih o ustavnosti predsednik Bienerth, on bi bil moral s celim kabinetom vred podati dernisijo, ko je videl, da mu opozicija onemogoči izvršitev najnujnejših nalog njegovih, aili možu se je lepše zdelo absolutično nasilstvo, pa je odgodrl zbornico in sedaj be najtorže hitro razpuščena. Paragraf 14. se prikazuje na povfšju ... Nemci besnijo na Slov. Enoto, da je ona kriva vseh posledic. Slov. Enota pa je storila ie svojo dolžnost kot opozicio-nalna stranka, pravi krivec je le Bienerth in pa sloveči avstrijski sistem. Res je taktika S. E. dala povod za to, kar je storil Bienerth nasproti zbornici, aH vsa krivda tiči m njem; on ni sposoben za voditelja zbornice splošne in jednakc volilne pravice. Grehi m se počasi nabirali in prišlo je ao tega. da bi bil moral odstopiti Bienerth s svojim kabinetom ... ne pa da se razpusti zbornica! Kedaj bodo nove volitve? .Cesar je potrdil sklepe ininisterske konference, torej je tako odobri riiztpust: zbornice. Baje izide v soboto ali v nedeljo cesarski patent, ki naznani razpust poslanske zbornice. Glede novih volitev še ni nič določeno, kedaj se bodo vršile. Nekate-e stranke hočejo, da naj bodo nove volitve kolikor mogoče hitro, druge jih hočejo imeti jeseni. Morda bodo nove volitve že tekom meseca iuniia. Vlada se o tem dogovori s s|rpkami in z namestništvi. Šusteršič je bil pri Bienerthu na pogovoru. Susteršič je za to, da se izvršijo voHtve kolikor mogoče hitro. Razne stranke se že z vso unemo pripravljajo za nove volitve ... Skoda, ki nastane z razpustom parlamenta, bo velika. Uničeno je veliko pripravljalno delo za izvedbo velikih reform. Niti reforma društvenega prava ne bo uzakonjena. Razna gospodarska, kulturna vprašanja bodo čakala na rešitev, da pride kdo ve kdaj, za sedaj se nam ohetaio nove hude volilne borbe. V Avstriji mora biti res vedno vse narobe. $oll*bki Ustnik- II. zlet Gorenjske sokolske župe se bo vršil v nedeljo dne 9. iuliia 1911. v Škofji Loki. Ob tej priliki tudi tamošnje sokolsko društvo razvije svoj prapor. Spričo tega je za stalno pričakovati da stori vsak gorenjski Sokol svojo dolžnost in pohiti isti dan s svojimi sobrati v naše prijazno gorenjsko mesto Škofja Loka. Ravnotako se nadejamo, da se tega redikega slavja udeleže tudi vse ostale naše sokolske župe in društva, ter da pošljejo v črni največjem številu svoje krepke sokolske čete k našim čilim Gorenjcem ! Na tem izletu se bodo izvajale proste in orodne vaje in vršile tekme, kakor je o tem poročal zadnji »Vestnik gorenj. Sokolske župe«. Za zdaj le opozarjamo na ta izlet in razvitje prapora mladega, a čvrstega škofjeloškega Sokola in prosimo . vsa naša narodna društva, da se pri svojih prireditvah ozirajo na dan 9. julija. Na udar! Iveza narodnih društev. Bralno in pevsko društvo »Slvigrad« v Vasi (Rihemberg) je imelo dne 25. t. m. svoj redni letni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v novi odbor: predsednik Andrej Gvardijančič (Vas 89), podpredsednik Anton Gvardijančič (Vas 29), tajnik Ivan Vidmar (Vas 70); odborniki: ^otzifTM4helj (ŠJichči 32), Franc Hebat (Britof 158) Anton Ličen (Vas 77), Franc Valič (Vas 18); pevovodja Josip Bric, učitelj v Rihembergu; ipregledovalca računov: Vinko Cigoj (Vas 346) in Anton Gerzej (Vas-20). Dfušivo je sklenilo prirediti svojo pomladansko veselico na bin-koštno kvaternico t. j. 11. junija in prosi tem potom vsa sosedna društva za blagohotno uvaževanje tega dneva pri določer vanju svojih veselic. Trgovsko-obrtna in gospodarske vesti, ¦ Kmečka posojilnica, jn hranilnica v Brjah. — Glasom društvenih pravil sd: sklicuje letni redni občni zbor dne 9. aprila t. 1. v društveni sobi ob 3l/» pop. po tem-le dnevnem redu: 1) Citanje in odo-brenje zapisnika zadnjega letnega obč. zbora; 2) Poročilo načelstva; 3) Poročilo nadzorstva; 4) Odobrenje rač. zaključka /a I. 1910.; 5) Volitev nadzorstva; 6) Slučajnosti. Odbor. Podružnico deželne zavarovalnice za govejo živino so ustanovili. na Srpenici-Žagi. . Kaznovani zaradi slabe mere pri pijači. — V Monakovem se je 21. t. m. končala pred deželnim sodiščem petdnevna sodna razprava proti najemniku pivovarne »Lovvenbruu«, Karolu Erwigif. ji štirim njegovim natakarjem, ki so bili obtoženi sleparstva, ker so neprestano In namenoma dajali gostom slabe mere piva s čemur so seveda goste gmotno oškodovali. Pri prvi instanci so bili oproščeni, a je državni pravdnik vložil priziv. Omenjenega dne pa je bil Envig obsojen na šest tednov zapora, oziroma na 3000 mark globe. Njegovi natakarji pa.§o bili kaznovani z daljšim zaporom. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 1 knjigovodji; 1' korespon-dent; 1 kontorist; 1 poslovodja; 2 potnika ; 3 pomočniki mešane stroke; 1 pomočnik železnmske stroke; I pomočnik modne in galanterijske stroke; 1 kontoristi-nja; 1 blagajničarka; 8 prodajalk; 5 učencev; 3 učenke, -n- Službe išče: 2 knjigovodji; 3 korespondenti; 4 kontoristi; 4 poslovodje; 3 potniki; 6 skladiščikov; 24 pomočnikov mešane stroke; 8 pomočnikov železniške stroke; 10 pomočnikov tnanufakturne stroke; H .pomočnikov špecerijske stroke; 4 pomočniki modne m galanterijske stroke; 8 kontoristinj; 9 blagajničark; 14 prodajalk; 5 učencev; 4 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Cpohalna iznajdba Čeha. — Iz Darm-stadta poročajo, da so se na tamošnji ra-diotelefonični poskuševalni postaji na darmstadtski tehniški visoki šoli vršili poskusi z aparatom, ki ga je iznašel Ceh-Pražan. Ta aparat nanierja zvezo vlovitve brezžičnih brzojavik potom tretjih postaj. Po izjavi merodajnih strokovnjakov po-menja ta naprava izredni napredek na polju brezžičnega brzojava. Prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi,'katera ima svoje,-.generalno zastopstvo za jugoslovanske dežele v Trstu, ulica l"k>ni-zetti, 5, je kupila teh dni j na najlepšem -prostoru naše slovanske Prage trr velike hiše, kjer si sezida svojo lastno palačo. — Vsi češki listi so poročali o tem, kakor o posebno razveseljivem dogodku in sicer z ozirom na jako lepi razvoj te edine slovanske delniške zavarovalnice, kakor tudi z ozirom na pravi pomen nakupa teh poslopij, ki se nahajajo na izvanredno važnem kraju, kar se tjČe položaja pa tudi njihovih velikosti. Kupnina znaša nad 2, 100.000 kron! Vse tri hiše bodo podrli in omenjeni zavod si sezjda na njihovem mestu s prav znatpipi stroškom lastno, krasno in veliko palačo. Ta palača bo res krona vseh dosedanjih novih 'poslopij na Pfikopih ter na trgu Sv. Vaclava, služila bo pa tudi v okrasek cele Prage. Nakup omenjenih hiš je zelo ugoden, saj se je po- tegoval za nje z vso silo tudi nemški ve-lekapital. ker so dani v popolni meri vsi pogoji, da se bo prav dobro obrestovalo novo poslopje. tonska kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« vabi ;gg. člane k XVI. rednemu občnemu zboru, kateri se bode-vrSil v-soboto, dne 8. aprila 1911. ob 8v/2 uri zvečer v društvenih prostorih -pri »Zlatem jelenu« z naslednjim dnevnim redom: I. Pozdrav; predsednika; II. Potrditev zapisnika rednega občnega zbora dne 16. junija 1910; III. Odborovo poročilo: a) Tajnikovo poročilo, b) Rednikovo poročilo, c) blaglaj-nikovo poročilo; IV. Volitev odbora: a) volitev presdednika, b) sedem odbornikov, c) dveh pregledovaleev računov; V. Slučajni predlogi, ki so bili pismeno naznanjeni najmanj tri dni pred občnim zborom, ali taki nujni predlogi, katerih nujnost je sprejel občni zbor z dvotretjinsko večino;?' VI. Določitev dr-uStvencga shajališča; VII. Raznoterosti. Gg. člaiii so na-prošeni da se tega občnega zbora v. polnem številu udeleže. — S kolesarskim »Zdravo«! Za kolesarsko društvo »Gorica«: Rudolf Drufovka t. č. predsednik, .loško Kuštrin. t. č. tajnik. Kolesarsko društvo »Zarja« na Ajševici bo imelo svoj II. letni občni zbor prihodnjo nedeljo dne 2. 4. t. 1. ob 3. pop. v društvenih prostorih Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici ulj. opozarja vse gg. člane, da prineso podpisat legitimacije k predsedniku društva za prosti prehod čez italijanska mej" za letošnje leto 1911. Ker drugače ni dovoljen prehod, ako niso podpisane legitimacije za letos. Politični pregled. Razpust deželnih zborov? — Baje bodo po razpustu poslanske zbornice raz-puščeni tudi oni deželni zbori, ki ne morejo delovati. Ti so: češki, gališki. goriški in istrski. Proti trializmu je govoril v ogrski poslanski zbornici Dezider Polonvi, češ, da pomenja trializem nevarnost za Ogrsko, da;je trializem naperjen proti njeni eksistenci. Rekel je, da tudi Aerenthal pospešuje trializem, krščanski socialci in da je trializem tudi politika prestolonaslednika. Ministerski predsednik ga je zavračal. »Kolonizacija« med Poljaki v Nemčiji. — Nemški poljedelski minister je izjavil v finančnem odseku gosp. zbornice, da bo vlada nadaljevala na Poznanjskem in zapadnem Pruskem politiko kolonizacije v smislu tostvarnega zakona. Vladne rešitve potom § 14, — Vlada potom § 14. po 1 aprilu reši rekrutni kontingent, bančno predlogo in budgefhi provizorij. O budgctnem provizoTiju pa še ni povsem gotovo ali izide le kot 3-mesečen provizorij ali pa kot celoleten. Trimesečen bi bil provizorij, če bi bile nove volitve v parlament meseca julija, celoleten pa če bi bile volitve jeseni. Za svoje nosle vlada ne bo najela posojila, pač pa si je iz-mislila drug izshod, namreč ta, da si odpre pri raznih .veBkiift5 bančnih zavodih kontokorent. Razne vesti. Češka Šolska Matica je imela preteklo nedeljo svoj občni zadrt1 na katerem se je konstatiralo,.da je imelar aačasa svojega 30 letnega obstanka lo,213.000 kron dohodkov in 15,702.000 kron .izdatkov,. Premoženje društva znaša pol milijona kron brez rezervnega 4n penzijskega zaklada. »U&treitoi matice školska« pa; še imela samo v letu 1910 1, 298.062 K dohodkov in 1,298.837 kron stroškov, pri? manjkljaj 774 K 82 vinarjev so pokrili iz čistega premoženja Matice, ki znaša natanko 511.198, K 2 vin.; različni fondi pa znašajo 2,616.899 K 62 vin. v preteklem letu je Matica prispevala..za češke Lple Komenskijevega društva na Dunaju15.550; K. Krajevnih organizacij ima 679 ter vzdržuje 144 ljudskih, srednjih šol ter otroških vrtcev s 14.072 učenci, češka šolska matica more res s ponosom zreti na svoje 30 letno delovanje, kakor tudi na požrvovalnost Češkega ljudstva. Nemški! cesar pred Puljem. ^Neni,*„ ški cesar in cesarica sta se peljala 28. t. ¦m. mimo PuJjatfa Krf. Kakih mimllMMM ' Puljem se je postavila iu alomov. Zelo radi so obiskovali muzeje v Antwetipnu, Hamburgu in Parizu, kjer so -pokradli vse polno dragocenih umetnin. Defrenne sam je umorit pred* par meseci v Gharleroi-a tamošnfega župnika in kuharico. Ta družba je mednarodna, v njej so bili izmečki raznih narodov. New York brez nedeljskih časopisov. — Ker upravništva v-New Vorku niso hoteli zvišati plačo razprodajatcem listov, t. j. dečkom, ki prodajajo :po ulicah nove izdaje, so ti-le začeli stavkati in tako je prišlo, da v nedeljo ni bilo časopisov v Ne\v Yorku, kjer je namreč zelo malo stalnih naročnikov in si bralci le mimogrede kupujejo po ulicah liste. Psi raztrgali deklico. — V kraju Co-logno Monzese v Italiji se je oddaljila od doma 9 tetna deklica Helena Ripamonti ter se ni več vrnila. Našli so jo v parku grofa Casati vso razjedeno in raztrgano od psov. Velika eksplozija v New-Yorku. — V neki tovarni celuloida, ki je bila nastanjena v devetem nadstropju neke 11 nadstropne hiše na vzhodni strani New Yorka je nastala eksplozija, kakor že omenjeno, ki je zahtevala 141 žrtev. 12 oseto je težko ranjenih. Pri tej nesreči so se dogajali strašni prizori. Več oseb je zadušila voda ognjegascev, dva jurista iz sosedne hiše sta rešila 150 oseb po ozki lestvi, katero sta naslonila na gorečo hišo. Več deklet je znorelo pri pogledu na trupla, mnogo deklet je skočilo z devetega nadstropja in se ubilo. V hiši je bila namreč tudi delavnica svilenih bluz, in mnogo mladih Rusinj, Nemk in Italijank je bilo tu zaposlenih. To je v kratkem času že druga eksplozija. Ni dolgo od tega, ko je padel sod dinamita ob obrežju in napravil tudi velikansko škodo. Najboljša hribolazka na svetu je brez dvoma Američanka Bullok, ki je šla pred par leti na Nusskum, grupa Himalaje, visoko 7200 m ter je bito sedaj z neko francosko ekspedicijo vred na Kauskaranu v Peru visoko 6763 m. . Deficit italijanske razstave v Kopru. — »Slavisches Tagblaffi je priobčil iz Trsta od visoko cenjene strani članek iz katerega posnemamo to-le: Kakor znano, je italijanska stranka v mmolem letu priredila razstavo v Kopru, ki je imela sicer ofi--cijelni naslov »deželna razstava«, ki pa je bila vse prej, nego deželno podjetje. Slovani se je niso udeležili. To podjetje je financijelno popolnoma ponesrečilo, da-si troški niso mogli biti veliki, ker se glede režije niso stavile nc-razmenie ^soke zahteve: ne glede, daljave krajeVV iž katerih so zbirali posamične c&jekteV &e glede prostorov za razstavo samo. Vzlic podpori iz deželnega fonda in vzlic znatni državni podpori iznaša deii-cit tega teritorijalno in stvarno jako omejenega podjetja okoli 150.000 K. Dežela ne more pokriti tega, ker je po zakonu potrebna za to kvalificirana večina toliko v deželnem odboru, kolikor v deželnem zboru. Italijani so skušali Domagati si na drug način. V seji občinskega sveta koperskega dne 19. marca so namreč vzeli na znanje neko poročilo o pokritju razstavnega primanjkljaja ter sklenili najetje posojila, ki se ima povrniti v 12 letih, kar je smatrati za »čisto navadno administrativno funkcijo«. Občiila koperska prevzame potemta- ; kem pri kakem bančnem institutu obvezo, da prirnanjkajoči znesek z obrestmi vred povrne v 12 letih. -Dotična svota bo — kakor že rečeno — iznašala kakih 150.000 kron, a "pokriti se ima po nastopnih delnih kontributth posamičnih avtonomnih kor-poracij: trgovska in obrtna zbornica v Ro-vinju letnih (skozi 12.let) 5000 K, Labinj po 100, Buje po 200. Koper po 2000. Cres po 200, Cittanova 150, Veliki Lošinj 100, Maii Lošinj 300, Nerezine 100, Poreč 2000, Piran 700, Oprtalj 100, Rovinj 500. Ber-tonigla 200, Vižinada 100 in Umag po 200 K na leto skozi 12 let. Trgovinsko zbornico in gori navedene občine aznačajo sicer kakor čisto »italijanske«. To pa je nečuvena mistišikaeija javnega mnenja, kajti toliko v trgovinski zbornici, kolikor v omenjenih občinah (le z malimi izjemami) je na tisoče slovanskih davkoplačevalcev, ki bodo skozi leta in leta siljeni prispevati v obliki davčnih do-klad za pokritje rečenega deficita. Vest, da je ministerstvo za trgovino odobrilo sklep trgovinske zbornice v Ro-vinju, je mučno zadela slovanske kroge. Mali oglasi. HajmanJSa pristojbina staae 6 0 vin. Ako Je oglas obseinejii se računa za vsako besedo 3 vin. RaJpripravneJSe inseriranje za trgovce in obrtnike. Kolibo Je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi, (in -jelo v mestu) nibie :.e pozna, ker nikjer ne inaerirajo. Skoda ni majhna. Dva krojaška pomočnika z::'r^:Z trgovec in krojač v Kanalu. - Belo stalno. Mihael Itak, brivec jiSrs !&& za mnogobrojni obisk. Za točno postrežbo in znažnost se jamči. Išče se gospodično s.asT-5fSf in nemškega jezika. Žglasiti se je v trgovini Anu. Fajt, pekovski mojster v Gorici. Dfflria C0 J krasen dekoracijski divan, 2 pre-rlUUa 00 krasni oljnati sliki (Bled in Bohinjsko jezero) vse v. najboljšem stanu ter i papiga, katera zna govoriti vse, — Gorica, Via Tcatro Št. -20 II. nadstr. III. vrata (dvorišče). Če prav zagovornik on naše je slog«*, polena mu mečejo vedno pod noge. Uakaj sene!V.inem pdittik zlito Y ' '; Uganeš, če misliš, da noai JJ OHO!' ftnfii Potatzky v Coric: naslednik Jos. Terpin. um »redi Kasielj« t. . TP60VIN* NA DROBNO IN DEDFI.lt Msfoenfllu knptvalioft Blrsbftrikega Is rfrttnr«^ •liga ter thaala, pr»Je le olt||. POTRBaACl.VE 13 pitarniee, tedlice in popofflilrp. Najboljše Sivanke za šivalne etroje. potrebSCinf ta ArojaŠe in Sevlfntte. Svetlnice. — Rožni Teucl, ~ M»?nr fiŠRe okvala 2a?S8 istne (Sass. Po ae bnogt: Semena za ?zkmn, trave to daialje. Najbolje oskrbliena zaloga za kramarje, k-oflnjarje, prodajalca po sejmih in tr«ib ter na dnželi. a > v BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobmi.svinec, pu5k brez ali z petelini z najbjbijšim strelnim učinkom. —- Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištdl, fiobert-pušk in klicev za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnica za popravljanje; puš(c in samokresov. Poprave izvršujem točno,* frpežub in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Sloven-i ske!in nemške cenike pošiljam, ako se mi I, pošlje natančen naslov frankb m poštnine \ prosto!!!! Z Jajčne kaplj ce lekirnarja G. Bradif, prej Marijacelj ke kapljice' imenivaie — z Malerbožjo iz Maria-Ze'1 kot varst. Mani. so najboljše sredstvo proti otež-kočenemu prebavljanju vsake vrstej proti zgagi želodčnim bolečinam, tvorbi kislin itd. To sred-Istvo se je obneslo že več kot 30 let. \jii'i>\itti m> ju tinli.i ]m:il p \f\i\ m ji«uiur«'j:iijji in p;i/.iti 11'» ZMiVnil.') ^ |lO(I|ilSi)lll. ,|1Q» liMiiv.i m- \ l-k.ii 'iilja R-k.irn.ir «'. Itr.fl.v. Dunaj J. KI, imaiLt ± i; >'t-ki. hj< K :>• , :* ' U-nuf K i-50 fnmko. Velike zaloge novih ,dvo-koles, šivalnih in kmetijskih strojev, brke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 34. Mehanična delavnica. Prodaja tndi na obroke. Ceniki poštnine prosti. OPOMBA: Kdor mi proda dvokolo, gramofon in šivalni stroj, dobi za nagrado eno novo dvokolo. Hotel rrflbesinger u Celoucu Delikouska cesta št. 5 se priporoča potnikom, hi prenočujejo o Celoocn. Tukaj najdejo lepe snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. >—< Veliko dvorišče 211 vo&ove* in tri hlevi* z« konje. >*"•** Za zabavo služi kBfjljiŠGBj po zimi zakurjeno. apdii°na senčnatem vrla. — V tem liofolu najdcti' vs.ik dan prijetno slovensko droibo, i-itei.nn v sredah zve«er. -- Velike dvornne zji shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači pmnibiis. Lastnik: Ivan Milloflig. t vešča slov. in nem. jezika v govoru in pisavi, poleg tega tudi nekoliko češčir.e in hrvaščini — izurjena šivilja —-se priporoča cenjenim (Jamam ali pa tudi gg. trgovcem. Gre na dom ali pa,v kako prodajalno ali trafiko. — Natančen naslov pove naše tipravništvo. Kmečka banka u Gorici, (na Kornu št. 12) menjfCe pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in'iia tekočI račun, ter jih obrestuje čisto po 4 31 0.1 ¦ 14 |0 Kačelstvo obstoji iz gg.: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, velep. in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik in župan. v Kojskera - Krasno,, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu, Alojzij Bandelj, veleposestnik' v Podgori, ^Goriška ljudska posojilnica vpisana zadruga % omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Oosposk« ulic« it. 7, I. nad»tr.) — TeOofon it. 7S. RaJun poStae hranilnice Štev. 837.315. Ns občnem zboru dne 30. aprfla J910. se je določilo: Hrar, in« vlogo se obrestujejo po 47t%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo pa dogovoru. Rentni davek plačuje posojil- Hranllne vloere se sprejemajo od vsakograr. Posojila se dajejo zadružnikoin na vknjižbe po 5V, %t na varščino ali zastave in na menjice po &%. Glaval doložl se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. Stanja 31. dec. 1909.: Zadružnikov 1891 z deleži v znesku 85 374 kron. — Hranilne vloge: 1,654.661-17. Posojila: 1,643.638'-. — Reservni zaklad: 91.740-59. — Vrednost hiš: 354 41672. -BI Jj Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici |^ registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. •i Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko * obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom: *JE na premeniena in dno 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri. 7| skupni seji dne 80. decembra )905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:. *« Daje svojim članom poaoiila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po |# t kroni na mesec za vsakih 100 kron ; na menice pa proti 6% obrestovanju. fw Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi _« ,tudi na 10 ali več let. ; i vi Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojil? enkrat za vselej, mesto uradhine *| '-,% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. TI Sprejema navadne hranilne vloge ,v vsakem znesku, jih obrestuje'po t',* •f večje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in .Primorec«. ; Nova pravila so'se razposlala vsem članom;, če jih pa po pomoti ni kdo do« bil, naj se oglasi v zadružnem uradu v \ »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo.