teStnina plačana ▼ gotovini. Leto LXTV^ št. 223 Ljubljana, petek 2. oktobra 1931 Cena Din 1.- Ishaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje to praznike. — Inaerati do SO petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.60. od 100 do 300 vrat a Din S.—, večji InseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« v*lja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA* Knafljeva ulica it. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRU2N10E: MARIBOR, Grajski trg flt. 8.----CELJE, Kocenova uHca 2. — Tel. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. st. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — * Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. 100. VOLITVE SENATORJEV Dravska banovina voli štiri senatorje Beograd, 3. oktobra. NJ. Vel. krali je | podpisal zakon o volitvi senatorjev. Zakon določa med drugim: Senatorji se volijo za dobo šestih let. Polovica senatorjev, izvoljenih pri prvih volitvah, bo morala po triletni funkcijski dobi odstopiti ter bodo njihova mesta zasedena potom novih volitev. Na ta način se bo senat obnavljal vsaka tri leta. Volitve senatorjev se vrše po volilnih enotah. Vsaka banovina predstavlja po eno volilno enoto. Na vsakih 300.000 prebivalcev se voli en senator. Volitve se vrše istega dne po vsej državi. Volilno pravico imajo: 1. narodni poslanci dotične banovine, 2. vsi banski svetniki dotične banovine, 3. vsi predsedniki občin dotične banovine. Za senatorja je lahko izvoljen vsak državljan, ki je izpolnil 40. leto ter govori, čita in piše narodni jezik. Nihče pa ne more biti istočasno senator in narodni poslanec Senatorji tudi ne smejo biti istočasno državni dobavitelji ali državni podjetniki. Volitve senatorjev so neposredne in Javne ter se vrše po volflnih imenikih. Volilne imenike sestavi za vso banovino okrožno sodišče na sedežu banske uprave in sicer na podlagi poročila prvostopnih apravnih oblasti, kakor tudi na podlagi poročila Narodne skupščine, v kolikor gre za volilno pravico narodnih poslancev. Volilni imeniki se morajo objaviti v uradnem listu banske uprave. Popravila volilnih imenikov se lahko zahtevajo najkasneje 10 dni pred volitvami. Najkasneje 15 dni pred volitvami se morajo predložiti kandidatne liste okrožnemu sodišču na sedežu banovine v potrditev. Kandidatne liste mora podpisati najmanj 50 oseb, ki imajo volilno pravico za volitev senatorjev. Kandidatna lista, ki jo potrdi sodišče, se nato objavi v »Službenih Novinah« in uradnem listu dotične banovine. Za vsako banovino se določi samo eno volišče na sedežu banske uplive. Volišče je lahko v občinskih, šolskih ali državnih prostorih. Vsak volilec mora pri glasovanju povedati glasno, da slišijo vsi člani volilnega odbora, svoje ime, rodbinsko ime. poklic in bivališče Predsednik volilnega odbora se mora nato prepričati, ali je volilec vpisan v volilni imenik, če pa volilca nihče izmed članov volilnega odbora osebno ne pozna, ugotovi njegovo identiteto. Nato mora predsednik volilnega odbora našteti volilcu vse kandidatne liste in ga vprašati, za katero glasuje. Volilec glasuje javno na ta način, da imenuje ime nosilca liste, za katero hoče oddati svoj glas. Glasovanje traja od 8. zjutraj do 8. zvečer. V primeru neredov se lahko volitve prekinejo, dokler se red ne vzpostavi. Nadaljni postopek je sličen onemu za vo'itve narodnih io«lancev Razdelitev j mandatov izvrši glavni volilni odbor po D. Hontovem sistemu. Pri enakem številu glasov odloča žreb. Mandati, ki pripadejo en; listi, se razdele med posamezne kandidate na tej listi, začenši z nosilcem, in nato po vrsti na ostale kandidate, kakor so zabeleženi v listi. V onih volilnih enotah, kjer se voli samo en senator, pripade mandat kandidatu, ki je dobil relativno večino glasov. Če je za eno volilno enoto prijavljena in potrjena samo ena kandidatna lista, proglasi volilni odbor kandidate te liste za izvoljene brez volitev. Izvoljenim senatorjem izda volilni odbor pooblastila, podpisana od vseh članov volilnega odbora. Vse pritožbe proti volitvam se pošljejo senatu neposredno ali preko notranjega ministra. Pravico pritožbe ima vsak volilec, pa tudi notranji minister. Ce se med funkcijsko dobo senatorsko mesto izprazni, se izpopolni z osebo, ki je na vrsti na ist: kandidatni listi. Za prve volitve senatorjev je merodaj-no ljudsko štetje iz L 1931. Na podlagi rezultatov tega ljudskega štetja bo imela dravska banovina 4, savska 8, vrbaska 3, primorska 3, drinska 6, zetska 3, dunavska 8, moravska 5, vardarska 6 in Beograd 1 senatorja. Skupno bo torej izvoljenih 47 senatorjev. Ker ima po ustavi kralj pravico imenovati prav toliko število senatorjev, bo štel prvi senat kraljevine Jugoslavije skupno največ 94 senatorjev. Priprave za volitve v Narodno skupščino Pozhi predsedniku vlade za prevzem kandidature — Določevanje predsednikov vofilnih odborov — Začasni prostori za seje Narodne skupščine Beograd, 2. oktobra. M. Z razpisom skupščinskih volitev se ie obnovilo no vsei državi oolitično živlienie. Povsod se vrše živahne oriDrave za volitve. Na sestankih, ki se vrše v vseh srezih. razoraviiaio o sreskih kandidatih In ored vsem o sestavi državne kandidatne liste. Vsak dan Driha-Jaio v Beoerad novi oozivi ministrskemu oredsedniku 2ivkoviču nai soreime mesto nosilca državne liste. Glavni volilni odbor ie skorai že dokončaj svoje priprave za volitve. V sredo so bila določena volišča, včeraj pa se je pričela razprava o določitvi oredsednikov volilnih odborov. V načelu ie bilo sklenjeno, da bodo imenovani za oredsednike volilnih odborov kolikor mozoče domačini, da se na ta način Drihraniio DOtni stroški. Beograd, 2. oktobra. M. Z razpisom volitev v Narodno skupščino je postalo zopet aktualno vprašanje, kje bo Narodna skupščina zasedala. Novo poslopje Narodne skupščine še ni dogotovljeno in se do sestanka novoizvoljene Narodne skupščine 7. decembra tudi ne bi moglo dogotov ti Zato je bilo treba poiskati druge primerne prostore. Izbira je padla na prostore gledališča na Vračaru, v tako zvani NLanježi. V tem gledališču je v parterju prostora za 300 ljudi. Z odstranitvijo lož se bo dala dvorana tako povečati, da bo dovolj prostora tudi za eventualne skupne seje skupščine in senata. Uprava gledališča je danes izročila poslopje ministrstvu za gradbe, ki bo poskrbelo za primerno preureditev prostorov tako, da bo za sestanek Narodne skupščine vse pravočasno pripravljeno. Potovanje Lavala v Ameriko Predsednik francoske vlade bo odpotoval v Ameriko na poset predsednika Hoovra sredi meseca — Ugoden odmev berlinskega sestanka v Ameriki Pariz, 2. oktobra. Kakor poroča »Temps«, se bo ministrski predsednik Laval vkrcal dne 16. oktobra na parnik »Me de France« za pot v Ameriko. V času njegove odsotnosti bo prevzel pravosodni minister Pe-rard ministrsko predsedstvo, minister za kmetijstvo Tardien pa notranje ministrstvo. Pariz, 2. oktobra. AA. Dan odhoda ministrskega predsednika Lavala v VVashing-ton uradno še ni določen. Briand je imel v sredo konferenco s francoskim poslanikom v Washingtonu Claudelom. Laval odpotuje v Ameriko bržkone 12. t m. in bo odsoten tri tedne. »Petit Journal« poroča iz ameriških krogov, da so nanje napravili berlinski razgovori zelo dober vtis, češ da se bo na ta način svetovna kriza znatno omilila. V tukajšnjih političnih krogih govore, da bosta Francija in Nemčija prav kmalu pričel: razgovore o razorožitvi. Francija omejuje uvoz Uvedba kontingentiranja uvoza inozemskega blaga — Francija bo morala uvoziti 15 milijonov stotov pšenice Pariz, 2. oktobra. Tukajšnja trgovska zbornica ugotavlja glede na omejitev uvoza inozemskega blaga najrazličnejših vrst v Francijo, da je do tega moralo priti, ker Je v zadnjem času uvoz narastel v toliki meri, da je ogražal trgovinsko bilanco Francije. Beograd, 1. oktobra. AA. Odredba francoske vlade o omejitvi uvoza se mora tolmačiti kot ukrep za uravnavo uvozne trgovine in uvedba politike kontingentiranja. Tako bodo uvozniki lahko izračunali, koliko smejo uvoziti blaga. Ker ie uvoz omejen, bo prišlo do naglega padanja cen zaradi cenejše proizvodnje v inozemstvu, s čemer bi bili v prvi vrsti prizadeti inozemski producenti. Kakor se doznava, bo« v kratkem izdan nov odlok, ki bo odredil kontingentiranje za vsako tujo državo posebej za dobo trefa ali Šestih mesecev. Pariz, 2. oktobra. AA. »Petit Journal« doznava, da bo letošnja pšenična žetev v Franciji znašala 70 milijonov stotov, za 5 milijonov manj nego L 1929 Ker torej letošnja francoska žetev pšenice ni dobro obrodila, bo morala Francija uvoziti iz inozemstva 15 milijonov stotov. Ponudba sueške družbe egiptski vladi Pariz, 2. oktobra. »Chicago Tribune« poroča, da je družba za vzdrževanje Sueškega prekopa pomnila egiptski vladi posojilo 100 milijonovVđolarjev. ako ji podaljša koncesijo od 100 za nadaljnjih 50 let. Obenem je družba ponudila egiptski vladi 8 odstotkov Čistega dobička na leto. če dovoli, da sme zaposliti dvakrat več francoskih državljanov kakor ostalih nameščencev. Obrestna mera pri Poštni hranilnici ostane neizpremenjena Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije objavlja uradno z ozirom na neutemeljene vesti o znižanju obrestne mere za hranilne vloge, da ostane obrestna mera za hranilne vloge pri Poštni hranilnici neizpremenjena in znaša — kakor doslej -- 6%, 5% in 4%. (AA) Francosko zlato Pariz, 2. oktobra. Včeraj je prispelo iz Amsterdama na letališče v Le Bourgetu z letali 18 ton zlata v vrednosti 300 mi. lijonov frankov. Pariz, 2. oktobra. Celokupni dotok zlata iz Amsterdama je znašal včeraj 6210 kg v vrednosti 105.57 milijona frankov. Zadnji izkaz Francoske banke, pri katerem pa dotok zlata zadnjih treh dni še ni vštet, izkazuje povečanje zlate rezerve za 771 milijonov. Zlata rezerva Francoske banke je dosegla rekordno višno 59.35 miljard frankov. Odtok zlata iz Amerike London, 2. oktobra. Kakor poročajo iz Newyorka, je valutna kriza v Angliji v zadnjih 10 dneh povzročila Ameriki izgubo 278 milijonov dolarjev v zlatu. Razen tega so inozemske osrednje emisijske banke v istem času nakupile zlata za 251.1 milijona dolarjev. Izmed zneskov, ki so bili odpravljeni iz Amerike, je odšlo 23 milijonov dolarjev v Francijo, 4000 dolarjev v Avstrijo, 2600 dolarjev v Nemčijo in 2000 dolarjev na Poljsko. Včeraj je newyorška Federation Reserve Bank pripravila za tuj račun 19 milijonov dolarjev. New York, 2. oktobra. AA. V finančnih krogih se opaža velika skrb zaradi vedno večjega odtoka zlata iz Amerike. Listi zahtevajo enegičnih odredb za pobijanje obstoječe krize ter svetujejo, naj se skliče mednarodna konferenca, da prouči položaj. New YorK, 2. oktobra. Kakor cenijo, bodo dividende za tretje četrtletje letos, ki jih bodo izplačevala ameriška podjetja, za 175 milijonov niži*, kakor so bile v enakem razdobju prejšnjega leta. Borzna poročila. LJULJANSK4 BORZA Devize-. Amsterdam 2262.78 — 2269.62, Bruselj 782.64 - 785. Curih 1098.45—1101.75,' London 219.02 - 226.52, tfew York 5S96.51 do 5613 51. Pariz 221.12 - 221.78, Praga 165.86-166.36 Tr*t 283.02—2*9.02. 1NOZESKE BORZE Ourih: Pariz 20.12. London 20.25, New York M0.37. Bruseli 71.25. Milan 26, Madrid 46. Amsterdam 205.50. Berlin 119, Sofija 3.72 Prasa 15.10 Varšava 57, Budimpešta 1 90.025, Bukarešta 3.03. Avstrijska vlada v krizi Kompromis o sanacijskem programu nemogoč - Ako pride do ostavke vlade, bo parlament razpuščen, sanacijski zakon pa uveljavljen z zasilnimi uredbami Dunaj, 2. oktobra. Avstrijska republika preživlja zopet težke čase. Nezdrave politične razmere, ki vladajo v Avstriji že par let, seveda niso ostale brez posledic za gospodarstvo. Zato je zašla Avstrija v tako težaven finančni položaj, da je temeljita sanacija nujno potrebna. Avstrijci so bili prva povojna leta navajeni živetj od miloščine in podpor inozemstva, kar jih je zapeljalo k prekomernim investicijam in k pravemu razsi-pavanju v državni upravi. Znano je, da ima avstrijska republika najdražji upravni aparat. Proračun male zvezne državice, ki šteje komaj 6 milijonov prebivalcev, znaša nad 16 miljard dinarjev, za dobro četrtino več kakor pa proračun Jugoslavije. Davčna bremena so zaradi tega ogromna. Pri vedno večji euši v državni blagajni se je avstrijska vlada zopet obrnila na Društvo narodov odnosno na inozemstvo za novo posojilo. Dr. Buresch je dobil v Ženevi nalog, da mora nemudoma sanirati avstrijske državne !i-nance in znižati izdatke še za tekoče proračunsko leto za najmanj 200 milijonov šilingov, za 1.6 miljard Din. Ta redukcija mora biti izvršena najkasneje do 10. oktobra, ko zapadejo večja inozemska posojila v skupnem znesku 250 milijonov šilingov. Teh posojil Avstrija ne more vrniti, ako ne dobi novih kreditov. Zato mora biti, sanacijski program nemudoma rešen. Vlada je sestavila poseben sanacijski za- kon in* ga predložila parlamentu. Zakon določa tudi občutno redukcijo uradniških prejemkov, ki se giblje med 10 do 25 odstotkov celokupnih prejemkov. Ta načrt je nalete* pri posameznih strankah na hud odpor. Pogajanja zadnjih dni so ostala skoro brezuspešna. Le v nekaterih točkah je prišlo do sporazuma, v glavnem pa visi še ves sanacijski program v zraku. Na včerajšnji seji Narodnega sveta je bdi izvoljen poseben odbor kot pododbor finančnega odbora, ki bi moral do danes opoldne najti kompromisno rešitev. Odbor je razpravljal vso noč, vendar pa do 11. dopoldne soprazuma še nd bilo. 2« s 11 ori so v parlamentarnih krogih govorili, da bo vlada odstopila, ako parlament danes ne bo sprejel sanacijskega programa. Ker se je pokazalo, da ni upati na sporazum, dopoldne z vso gotovostjo zatrjevali, da je odločitev že padla in da bo zvezni kancelar dr. Buresch že opoldne predložil zveznemu predsedniku ostavko svoje vlade. Tudi posredovanja avstrijskega poslanika v Parim dr. Friibergerja, ki je nalašč v ta namen prišel iz Pariza, da bi pospešil sprejetje sanacijskega zakona, od katerega je odvisen nadaljni potek pariških pogajanj za nove posojilo, je ostalo brezuspešno, če pride d« vladne krize, bo parlament najbrže razpn-ščen in razpisane nove volitve, sanacijski zakon pa uveljavljen z zasilnimi uredbami. Obračun s Heimwehrom v avstrijskem parlamentu Viharna debata o zadnjem prevratnem poizkusu Hefmwetirovcev Dunaj, 2. okt. Na včerajšnji popoldanski seji Narodnega sveta se je nadaljevala debata o socialno-demokratski interpelaciji glede heirmvehrovskega prevrata 13. septembra. Kot glavni govornik je nasto-pii za socialne demokrate dr. Dannenberg. Ko je k"čal svoj govor še socialno demokratsk, poslanec dr. Eisler, je govoril notranji minister VV i n k 1 e r, ki je izjavil, da je bila vlada že v avgustu obveščena o pripravah Heimwehra za prevrat Vodilni elementi te akcije so bili, kakor je bilo vladi že takrat znano, monarhistični krogi, večinoma bivši plemenitaši, ki so hotel ves pokret Heimatschutza izrabiti v svoje namene. Dr. VVinkler je nadalje izjavil, da je vlada prepričana o potrebi razpusta vseh oboroženih strankarskih organizacij, vendar pa ne more ugoditi zahtevi socialnih demokratov, da bi razpustila samo organizacije Heimatschutza na Štajerskem. Pripravljena je seveda na vsako presenečenje in bo tudi v bodoče znala braniti republiko proti vsem prevratnim poskusom kateregakoli izvora. Med govorom dr. VVinklerja je prišlo ponovno do viharnih incidentov, ker so socialni demokrati očitali vladi, da skuša ščitit; prevratnike. Za notranjim ministrom je govoril vojni minister V a u g o i n, ki je skušal ovreči očitke socialnih demokratov, Češ da vlada ni pravočasno nastopila proti heimwehroT-cem. Do največjega hrupa je prišlo v zbornici med govorom štajerskega deželnega glavarja dr. Rintelena, ki je skušal ovreči očitke, da je sodeloval s Heimweb-rom in bil tudi pri zatiranju prevrata preveč pasiven. Ko je dr. Rintelen izjavil, da je dunajski župan Seitz pri nemirih na Dunaju v juliju 1. 1927 padel policiji in vojakom v objem, ko so oborožene sile nastopile proti upornikom, so socialni demo-kratje pričeli kričati: »Lažnjivec! Vi lažete!« Poslanec Witternigg je zaklical dr. Rintelenu: »Vi ponarejevalec bankovcev! Vi ste vendar ponarejali češkoslovaške novčanice! Vi bi radi govorili?« Hrup v zbornici je postal vedno glasnejši, tako da Rintelena ni bilo več mogoče razumeti. Njegov govor se ie končal med splošnim kričanjem. Za njim je govoril zastopnik Heimat-blocka, bivši pravosodni minister v Vaugoi-novi vladi dr. H u e b e n. Njegova obramba Heimatschutza in nanadi socialnih demokratov so zopet izzvali vihar ogorčenja med socialnimi demokrati. Govornika ni bilo več mogoče razumeti, tako, da je moral končno svoj govor prekiniti. Trk pred koncem je še zaklical: »Sovražniki so v Avstriji na levici!« Veliki izgredi brezposelnih v Angliji Protesti proti znižanju podpor brezposelnim — Krvavi spopadi demonstrantov s poBcijo London, 2. oktobra. Težaven proračunski položaj Anglije je jasno razviden Iz včeraj objavljenega polletnega poročila angleškega zakladnega urada. Dohodki v prvem polletju so se v primeri z dohodki za isto dobo v prejšnjem letu zmanjšali nad 37 milijonov, izdatki pa povečali nad 8 milijonov funtov. Primanjkljaj znaša po poteku prvega polletja nad 98 milijonov funtov, dočim je v prvem polletju prejšnjega leta znašal le 58.25 milijona funtov. London, 2. oktobra, V političnem položaju včeraj Se ni bilo nobene bistvene iz-premembe. Vlada se je sestala šele v večernih urah. Vrse se živahna pogajanja za rešitev vprašanja, kako bi mogla združena nacijonalna vlada apelirati na narod z volitvami. Zaenkrat še ni gotovo, ali bodo ta pogajanja zaključena do konca tedna. V Salfordu so priredili včeraj brezposelni demonstracijo proti nameri, da se znižajo podpore zanje. Skušali so tudi vdreti v mestno hišo, pri čemer je prišlo do spopada s policijo. London, 2. odet obra. V Bristolu, Glas-gowu, Ouisburgu in drugih Industrijskih centrih je prišlo včeraj do velikih nemirov in izgredov brezposelnih. V Gla*gowu je več tisoč brezposelnih prišlo pred mestno hišo, nakar je posebna deputacija izročila županu spomenico, v kateri protestirajo proti znižanju podpor za brezposelne. Pozneje so začeb" brezposelni demonstrirati po ulicah. Napadlr so trgovine, razbili izložbena okna m iz rop aH več trgovin z živilu Policija je morala uporabiti orožje. Prišlo je do krvavih spopadov. Nemiri so trajali preko polnoči in šele proti jutru so se demonstranti razkropili. V borbi so bili trije policisti vmrino nevarno ranjeni. Mnogo ljiudi je bilo aretiranih. 25 milijonov posetnikov na pariški razstavi Parii, 2. oktobra. Od otvoritve je poseti-lo kolonijalno razstavo okroglo 25 milijonov oseb. Pariška trgovska in obrtna zbornica je zaprosila vlado, naj bi razstavo zopet otvorila prihodnje leto. Stran l >S L O V E N S K T NAROD*, dne 2. oktobra 1931 Ste*. 923 ! J elitu o blejskem turnirju Poseben pomen turnirja — Laskava sodba o mladi gene* racafi — Dr. Alfehin o svojem uspehu Ljubljana, 2. oktobra. Včeraj smo poročali o brzopoteznem šahovskem turnirju v našem radiu, kjer so nastopili predsnočnjim velemojstri dr. Aljehin, Niemcović, dr. Tartakower in dr. Vidmar. Pred začetkom brzoturnirja je imel dr. Vidmar daljše predavanje o pomenu blejskega turnirja, za njim se je pa oglasil k besedi svetovni prvak dr. Aljehin, ki je govoril v ruščini o mladi šahovski generaciji in tudi o blejskem turnirju. Svoj govor nam je dal na razpolago in priobčujemo ga, kolikor smo ga mogli razbrati iz naglo pisanega koncepta. »Za šahovski svet je pridobil turnir na Bledu po svoji sestavi udeležencev takoj čisto poseben pomen in sicer: na Bledu se je prvič v zgodovini povojnih turnirjev srečalo tako zvano :»mlado pokole-nje« s tako zvanimi »veterani«, — je dejal dr. Aljehin. Res, poučenim se je zdela ta razvrstitev dveh pokolenj nekoliko umetna, »starcem« od 38 do 43 let, »mladim« od 24—27. Zato se je zdelo težko postaviti pomen razmeroma tako neznatne razlike v starosti na čelo osti najserijoz-nejše športne tekme. Vendar se je pa javno šahovsko mnenje najbolj interesiralo za rezultate in možne uspehe štirih mladih igralcev, ki so opozorili v zadnjih dveh letih svet nase, in sicer Kashdana. Flohra, Stoltza in Pirca. In rezultat turnirja je bil po mojem mnenju poučen: pokazal je. da splošno zanimanje za ustvarjanje teh štirih mojstrov ni bilo nezasluženo. Saj so se povzpeli trije izmed njih med nagrajene, a četrti, Pire — in v tem pogledu se popolnoma strinjam s prof. dr. Vidmarjem — sicer ni dobil nagrade, vendar bo pa v bližnji bodočnosti dosegel znatno večji uspeh. Kar se tiče stila teh treh mladih igračev, je po mojem mnenju najglobji med njimi Flohr; nedostatki njegove igre so v znatni meri manj šahovskega, kakor osebnega značaja: on je še močno lahko-miselen ta včasih nervozen; v kolikor se bo znal v tem pogledu poboljšati, bo lahko dosegel še zelo mnogo. Druga dva, znatno zrelejša — Kashdan in Stoltz — sta po stilu pravo protislovje: Kashdano-va igra Je suha, trezna, ameriška, njen glavni problem je po mojem mnenju delno pomanjkanje ustvarjajoče fantazije. Nasprotno ima pa Stoltz precejšen kombi-nacijski talent, zato je pa razmeroma malo vztrajen proti solidni in mirni igri. Vsi trije so pa pri vsem tem docela zaslužili čast stopiti v isto vrsto s takimi priznanimi svetovnimi veličinami, kakor je prof. Vidmar in takoj za zelo izkušenima velemojstroma Bogoljubovim in Niemcovl-čem. Ob koncu omenim o sebi, da me je moj uspeh sicer zadovoljil, ni pa prišel nepričakovano. Težko sem si mislil, da bi se mi ne posrečilo doseči dobrega uspeha v bratski Jugoslaviji, na katero me veže po nedavnem posetu toliko lepih spominov. In ta, za druge tako dolg turnir na Bledu, se je zdel meni zaradi čudovitih lepot vašega letovišča in ljubeznjivosti prirediteljev tekme še mnogo, mnogo prekratek. Naj mi bo dovoljeno izreči pri tej priliki svojo iskreno, prisrčno zahvalo mojim ju-goslovenskim tovarišem in izraziti upanje, da mi bo mogoče še večkrat posetiti bratsko jugoslovensko državo«. Poročilo o XVI. V nacijonaliti biblioteki na popotni dnevnik Huga Ljubljana. 2. oktobra. Tud> najstarejše tiskano poročilo o naSa Ljubljani smo mogli razstaviti na razstavi mest po uplužnostni Državne licejske knjižnice. Poročilo v katerem se sploh prvič v tisku in latinščini omenja naša Ljubljana, je \elika, krasno tiskana knjiga, ki jo je napisal Hartmannus Sohedel in izdal v No-rimbergu 1. 1403. Tu lahko čitate sami: »Hoc oppidium selavi et itali lublana vocat ex lugea palude sumpto vocabulo*:. To mesto se zove slovansko in italijansko Ljubljana, z besedo, zajeto po močvirnem kraju, Tu Schedel še navaja, da se po tej deželi govori slovenski! Kako se je izpreminjal in krčil grad na Gradu, kako je naraščalo mesto na šir in navzgor, kako so izginjale palače in cerkve, kapele, samostani i. dr., pa vam kažejo slike in risbe, umetniške, diletantske, iz raznih dob in od raznih mojstrov ali obrtnikov. Vse so velezanimive in vse jasmo kažejo, da so njih ustvaritelji ljubili naše mesto in bili ponosni na našo lepo. počasi, a vztrajno napredujočo Ljubljano. Razume se, da smo razstavili vsaj nekaj slik tudi naših modernih umetnikov z raznih vidikov na moderno naše mesto. Ako bi hoteli razstaviti vse najboljše slike naših sodobnih umetnikov, bi potrtbovali vsaj še en enako velik paviljon. Aka pa smo hoteli pustiti nekaj prostora tudi sodobni Ljubljani, smo morali žal, ostaviti še mnogokaj na magistratu, v muzeju in po privatnih zbirkah. Nadejamo se, da najde tudi marsikaj tukaj izpuščenega prav kmalu prostora v novem mestnem muzeju. Gosp. dr. Fr. Štele pa je bil izredno ljubezniv, da mi je dovolil prvemu objaviti doslej neznano poročilo o Ljubljani XVI. veka, v Nacionalni biblioteki na Dunaju je g. dr. Štele iztaknil v kodeksu 8944. popotni dnevnik Hupa Blotiusa iz 1. 1571. — torej I izpred VaJvazorjeve dobe. Po prepisu Ste- ' letovem se glasi (iz latinščine prevedeno) poročilo o naši ljubi stari Ljubljani takole: ^Mesto Ljubljana je od savskega broda oddaljeno pičlo miljo. Ker pa smo zvečer dospeli prepozno, smo bili iz mesta izprti ter smo prenočili v zanemarjenem predmestju pri nekem nepridipravu. Xoč smo prebili na senu, prinesenem v hlev. Tako smo za slabo večerjo, trdo posteljo in za slabo oskrbo konj plačali 80 krajcerjev, potem pa od jezdili v mesto k mestnemu sodniku, dostojanstvenemu in plemenitemu možu. Prej pa smo se morali pri graških in slovenjgraskih vratih izkazati s svojimi listinami, ker drugače bi nas ne bili pustili v mesto. Tu smo potrosili trije s tremi konji za vse skupaj 114 krajcerjev. Labacb, italijansko Lubiana, vandalsko ali ilirsko Ljubljana, je mesto, ki ima škofa, čegar last pa ni. Mesto je namreč last nadvojvode Karla. Leži ob reki Ljubljanici, ki teče skozi mesto, oba brega pa veže most. Po velikosti se zdi, da je mesto enako Gradcu, dasi ima Gradec večje zgradbe in bolje utrjen grad, ki leži m višjem mestu. Toda Ljubljani veka Dunaju je našel dr. Štele Blotiusa iz leta 157*« ljubljanski grad ima ljubeznivejšo lego. Zgrajen je namreč na solnčnem hribu in je obdan z drevjem raznih vrst. Grad se imenuje Ljubljana kakor mesto in reka. Okoli in okoli leži mogočno in za pogled prijetno obzidje. Tudi tukaj vlada ilirski jezik, pa nemščina; služba božja se vrši v obeh jezikih in v obeh verah, papeški in luteranski. Vrše se tudi luteranske ceremonije. Tu smo imeli za gostitelja sodnika, ki je dostojanstven in dober mož. Mera vina tehta 54 unč. Reka Ljubljanica teče po sredi mesta. Desni del mesta je krajši in prostornejši, levi pa daljši in obstoji iz prav dolge, neoskrbovane ceste. Tudi predmestja ima mesto. Z najvišje točke Gradu proti severu in jugu je najlepši razgled na ravnine. Mesnice so postavliene na mostiščih pred mestom in sredi mesta, kar je dobro za snago«. Blotius je torej takoj opazil, da sta si Ljubljana in Gradec podobna, a da je naš Grad lepši. Kakor vidite, je vladal takrat na mestnih vratih sila strog red: po določeni uri niso vrat prav nikomur več odpirali. In relo podnevi so se morali potniki legitimirati, drugače jih niso puščali v mesto. Da imenuje Blotius katoliško vero * pa pešk o«, morda kaže, da je bil sam luteranec... Ako je Blotius plačal za tri os^be in tri konje naslednjega dne le 114 krajcerjev, ga je predmestni krčmar ^nepridiprav« resnično grdo odri, za ležišče na slami in mrvi in za slabo oskrbo konj kar 80 kraje. >Graška in slovenjgraška vrata« 9o bila ob današnjem Frančiškanskem mostu. Dve reči je pohvalil Blotius — razen >mosočnega in za pogled prijetnega obzidja* in ^ljubeznivega, sobičnega, z raznim drevjem poraslega Gradu — prav posebno: gostoljubnega mestnega sodnika, o katerem je zapisal kar dvakrat, da je prravis et bonus«: dostojanstven, plemenit, dober... pa ljubljanske mesarje, da imajo svoje ljubljanske mesnice tik ob Ljubljanici in torej — skrbe za higijeno. Ker ni opazil ljubiianskih žen in deklet, pa mislim, da mož ni bil mlad. >Od nekdaj lepe so Ljublianke slovele...« je zapel prešeren, opeval >Kranjic lepoto«, pozdravljal >Slovenke. prelepe, žlahtne rožice« in rad ogledoval >cvetečeli«rn^ ljubljanske ljubeznive gospodične<. >lepote cvet in čast Ljubljane*___Ne morem si misliti, da bi bile Ljubijanke in Kranjice 1. 1571 manj lepe kakor v Prešernovi dobi. Vendar jih ni Blo tius niti opazil in ni našel zanje niti besede' Naš grajski hrib mu je bil všeč. pa naše mesarje je pohvalil, da so snažni, a vse drugo v mestu — kar bi nas 5e danes zanimalo — je prezl. Na najvišjo točko Gradu se je povspel in občudoval — razgled. A kakšen razgled? >NajlepŠi razgled na ravnine^! — Naših planin torej ni videl? Ni mu bilo všeč prav tisto, kar je z ljubljanskega Gradu videti na.i-krasneje. najveličastnefe! Kakor kasneje Vailvazorjn pač tudi Blotiusa naši snezniki niso bili prav nič zanimivi m zato niti omembe vredni. In tudi zato je za nas Blo-tiusovo poročilo danes., ki imamo na vele-sejmu celo vrsto reliefov naših divnih gora iz vse dravske banovine, Še prav posebno zanimivo. Fran Govekar. Elitni Kino Matica Vsa Ljubljana uživa v veseli zabavi! — Ljudje se smejejo do solz! Hitite, pridite in oglejte si še danes sijajno opereto Mamse e Nitouche V glavni vlogi ženski Chaplin — popularna ANY ONDRA Georg Alexander, Oskar Karlweis, Hans Junkermann Smeh! Salve smeha! Smeh! Na dan z imeni malodušnežev Kot dopolnilo L Ufin kabaret z najboljšimi pevci in umetniki! Dajos Bela orkester! Ob 4*9 7% in 9% zvečer Abonma predstava I. Telefon 2124. Slovenci v Ameriki Tragična smrt 21 letnega mladeniča - Smrtna kosa in drugo V Calumetu se je v septembru smrtno ponesrečil 211etni France Klobučar, sin Franca in Josipine Klobučar. Peljal se je z avtomobilom na izlet, zaletel se je v drevo in avto se je razbil. Klobučar je bil takoj mrtev. Nesrečnega mladeniča je že lani doletela težka nesreča. Delal je v rudniku, pa se je utrgala velika skala, mu padla na nogo in mu jo zlomila. Poleg roditeljev žaluje za pokojnikom brat France. V La Salle, država Illinois, je podlegla po dolgi in mučni bolezni posledicam težke operacije Ivana Gazvoda. Zapustila je moža m pet odraslih otrok. Istočasno, ko je bila Gazvoda operirana, je njenemu sinu Josipu umrla žena. — V Ročk Spring-su je 4. septembra umrl nenadne smrti Anton Tomič. Zadela ga je srčna kap. — V Milwaukee je pred tedni umrla Angela Lever v starosti 19 let. — V Newyorku je umrla v bolnici Katarina Schneller. Podlegla je želodčnemu raku, ki jo je razjedal dve leti. — V Clevelandu so umrli: Josipina Bartol, stara 49 let, doma iz Du-denje vasi pri Trebnjem; Angela Zdravje, doma iz Vrbovca pri Doberničah, Marija štukelj, stara 36 let, doma iz Storove pri Rakeku; Anton štefnečlč, po domače Bognar, star 55 let doma iz Planine pri Rakeku; Martin Novak, star 54 let, doma s Ponive pri Trebnjem. V Lorainu, država Ohio je umrla Matilda Janežičeva, stara 27 let. — V kraju Ely, država Minnesotta, je 28. avgusta umrla Ana Skubic, stara 36 let. Pokojna je bila doma iz Poženka na Gorenjskem. Zapustila je moža, sina in dve hčerki. Društveno in družabno življenje med ameriškimi Slovenci se vedno lepše razvija. V zadnjem času je bilo po raznih slovenskih naselbinah zopet ustanovljeno več novih društev, zlasti pa goje Slovenci petje in glasbo. Tako je bila med drugim v septembru v Jolietu ustanovljena mladinska godba, ki šteje že 55 članov. — V Lorainu se je vršila prva prireditev šolarjev, ki je prav lepo uspela. Ta mesec se bo vršila v Clevelandu sedma redna letna skupščina Slovenske dobrodelne zveze, ki ima svoj sedež v Clevelandu. Zveza šteje okrog 10.000 članov in Je zelo močno situirana podporna organizacija. Filmski operaterji kot čudodelni zdravniki Dva filmslka operaterja sta vztrajno živela dolgo časa v deželi Eskimov, da bi filmala običaje prebivalcev. K^r so pa Eskimi nezaupljivi, sta morala uporabiti zvijače, da sta premagala strah pred kamero. Ko so postali prebivalci boli zaupljivi, so smatrali tujce kot me-dicince«. od katerih so pa tudi zahtevali zdravljenja. K sreči sta imela v zalogi Aspirin-tablete, ki pri prehlajenju. influenci, gripi, revmatizmu itd. vedno pomagajo. Tako sta olajšala marsikatero bolečino, pridobila sta si hitro zaupanje Eskimov in z bogato zbirko sta se povrnila v svojo domovino. Sobota. 3. oktobra, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti: 18.00: Čas, plošče: 18.30: Salonski kvintet: 19.30 šahovska ura, g. Bogo Plenicar; 20.00: Samospevi ge. Cadež-Biber: Zabavni večer: a) Kuplete poje g. Danilo Bučar; b) - Magistrov sramel kvartet; c) Harmonika solo. g. Stanko. Zahteva po objavi imen vseh onih, ki so širili paniko in dvigali svoje vloge Ljubljana, 2. oktobra. Današnji »Jugoslovenskl Lloyd< piše pod naslovom >Neka se zna!«: Ko so navalili vložniki na denarne zavode in dvigali denar, je objavil vplivni beograjski »Trgovinski glasnik« umesten "Članek ^Neka se zna!« in v njem objavil misli in predloge, ki se z njimi popolnoma strinjamo, dopolnjujemo pa tudi ono, kar smo že napisali ali pa hoteli napisati. Videti je, da se je naval vložnikov polegel, ljudje so se polagoma spametovali in prišli do prepričanja, da je bil njihov strah neupravičen. Pomirjajoče izjave s pristojne strani so učinkovale. Ne smemo pa pozabiti, da se v splošni mrzlici Evrope zopet lahko omaje zaupanje tako naših ljudi v denarne zavode, kakor tudi vrednost dinarja. Zato je neobhodno potrebno hitro delati in »motreno postopati. Mislimo, da je treba dosedanjo izkušnjo čim najbolj izkoristiti. Na primer, tisti veliki In močni instrument, ki ga imenujemo javno mnenje, dosedaj ni izkoriščen. Pozabili smo na koristi javne besede! Skoraj smo prezrli moč prepričevanja in dejstvo, da se z javno diskusijo najlažje razprše zmote in zavrne napačno mnenje. Zato smo imeli nedvomno škodo. Prepričani smo. da je naša javnost pripravljena pomagati pri finančnem ozdravljenju države. Zato upamo, da njeno dobro voljo izkoristijo vsi, ki žele, da se naše razmere urede. To zlasti velja za finančne strokovnjake in šefe našega kapitala. Lojalno moramo priznati, da so bili pred prvim valom nezaupanja precej paralizirani in so izhod iskali bolj v mobiliziranju razpoložljivega kapitala in v iskanju pomoči od drugih, kakor v mobilizaciji zaupanja. A to je napaka. V takih in enakih trenutkih je treba ohraniti mirno kri in zaupanje, še važnejše je pa prenesti prisotnost duha in zaupanja vase Iz policijske kronike Ljubljana. 2. oktobra. Včeraj so policijski agenti prijeli 19-letno izgubljenko Heleno, rojeno na Dunaju in pristojno na Dolenjsko. Na policiji je začela Helena pripovedovati, da se je seznanila z dvema moškima, od katerih jo je pa eden v zahvalo za ljubezen okra-del in ji odnesel 60 Din. Policija je poizvedovala za : krepostnim« moškim in ugotovila, da si je Helena vse skupaj izmislila. Zaradi slepomišenja oblasti in tajne prostitucije je morala Helena v zapor. Na Celovški cesti sta se 29. t. m. zvečer pripetili dve manjši prometni nezgodi. Ob tramvajskem tiru namreč izkopavajo gramoz, ker tlakujejo tramvajski pas. V kupe gramoza sta se zaletela zaradi nezadostne razsvetljave najprej trgovec Jo-ško Medved z osebnim avtomobilom, pozneje pa trgovski zastopnik Ignac Dolenc s tovornim avtomobilom. Na Medvedovem avtomobilu sta počili obe sprednji pnevmatiki in ima 250 Din Škode, na Dolenčevem pa zadnja pnevmatika in zlomili sta se tudi dve peresi tako, da ima 500 Din škode. Tatvine koles so še vedno na dnevnem redu. Hlapcu Antonu Kopaču je nekdo z dvorišča Grčarjeve gostilne na Gosposvet-ski cesti odpeljal kolo, ki je bilo vredno 700 Din. Tvorniška številka kolesa je 325.139. — Izpred vinotoča na Dunajski cesti nasproti Sv. Krištofa je bilo odpeljano kolo Ivanu Cibeju iz Stožic. Kolo je znamke »Triglav« in vredno okrog 1000 Din. Ifafbolpe, naftrajnejse. salo ta najcenejše! Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 2. oktobra: Zaprto. Sobota, 3. oktobra: Pritličje in prvo nadstropje. Ljudske cene. Izven. Nedelja, 4. oktobra: Takšna je prava, veseloigra, premijera. Izven. Ponedeljek. 5. oktobra: Zaprto. Torek, 6. oktobra: Kralj na Betajnovi. Red D. Sreda, 7. oktobra: Dogodek v mestu Gogi. Red E. * Nestroyeva burka »Pritličje in prvo nadstropje« se vprizori v ljubljanski drami v soboto dne 3. t. m. kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Pri predstavi sodeluje muzika dravske div. oblasti. Zasedba je ista kakor pri premijeri. Režija prof. Sestova. Kdor se želi par uric dobro zabavati, naj poseti to dramsko predstavo. Predstava je izven abonmaja. »Takšna Je prava«, je naslov četrti premijeri letošnje dramske sezone. Veseloigra je nemškega izvora. Napisal jo Je tudi na druge. Mi smo pa pustih, da se je skoraj mesec dni širilo vznemirjenj«* in niti s prstom nismo ganili, da bi potom javne diskusije duhove pomirili. Zato bi vsa mobilizirana sred3tva in vse podpore ne bile zadostovale, če bi ne bil nastal preokret v pojmovanju ljudi. Oni. ki to prvi in naj-sigurnejše začutijo, morajo prvi izprep:o-voriti svojo besedo. Ali kakorkoli je ze bilo, dosedanja izkušnja mora biti nauk za bodočnost. Da ustrežemo splošnim interesom in' da pomagamo utrditi zaupanje, mislimo, da je potrebno javnost obvestiti, kdo so tisti, ki so prvi dvignili vloge in bili plat zvona. D^arni zavodi naj lojalno objavijo po dnevih sezname vložnikov, ki so zbežali a svojimi vlogami. Njihovo ravnnnje ni ško-kovalo samo denarnim zavodom, temveč tudi vsemu narodnemu gospodarstvu in našemu splošnemu kreditu. Zato je pravica države in narodnega gospodarstva, da spoznata te ljudi. Naj ljudje vidijo in spoznajo vse tiste, ki so se dali zapeljati neupravičenemu strahu in so s svojo malo-dušnostjo zapeljali še druge. Z obja\lja-njem seznamov naj bi najprej pričeli državni in napoldržavni denarni zavodi, za njimi pa privatne banke. Nazadnje tudi ni v redu šepetati o zlohotnem širjenju panike, temveč je bolje nastopiti odkrito z imeni, da se svet in javnost sama prepričata, kdo »o ti*ti ki so paniko deloma širili, deloma pa pOdlegU paniki. To je obenem tudi svarilo vsem onim, ki bi v bodoče krenili na taka pota. Beg privatnega kapitala neizogibno vodi k ustavitvi kredita, ustavitev kredita pa h gospodarski paralizi države. Ta se ne sme dovoliti In naša dolžnost je, preprečiti jo z vsemi sredstvi. Med temi sredstvi je najmanj težko to, da ljudje spoznajo one, ki so povzročili in še povzročajo paniko ali ki ji podležejo. pisatelj Ludwik Hirschfeld; dobesedni prevod nemškega naslova bi bil *Gospa, katero vsak išče«. Veseloigra se je v poslednjih letih igrala skoraj po vseh večjih odrih in dosegla povsod prav lepe uspehe. Posamezne vloge so pri nas zasedene z go. Nablocko, gdč. Kukčevo, dalje go. Medvedovo in gdč. Slavčevo. Izmed članov nastopajo: gg. Danes in železnik in rr. Plut. Nedeljska premijera je izven abonmaja. Prihodnja predstava za abonente bo v torek dne 6. t. m. Vprizori se Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi« v režiji g. Cirila Debevca za red D. KOLEDAB Danes: Petek, 2. oktobra katoličani: Angeli varuhi, Miran; pravoslavni, 19. septembra: Jevstahij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Mamselle Nitouche. Kino Dvor: Flirt. Kino Ideal: Huzarji plešejo. Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava. Drama; Zaprto. DEŽURNE LEKARNE Danes: Bahovec, Kongresni trg 12; Ustar, Sv. Petra cesta 78; Hočevar, Ljubljana VII, Celovška cesta 34. Ni vedel, kam z milijoni V Londonu je umrl te dui mož, ki so mu zagrenile zadnja leta življenja težke skrbi, komu naj zapusti ogromno premoženje nad 600 milijonov. Ker si ni znal pomagati drugače, je razpisal natečaj za najboljši nasvet. Nagrado 80.000 Din je dobil profesor kolumbijske univerze, ki je svetoval milijonarju, naj ustanovi umobolnico, v kateri se bodo lečili mladi zločinci, strokovnjaki bodo pa proučevali nagiba njihovih zločinov. Gre za ameriškega kralja premoga Harolda Smitha, rojenega pred 72 leti v Angliji. Njegovo življenje spominja na pustolovski roman. Kot 151etni deček je odpotoval na Novo Zelandijo k svojemu stricu in nekoč se je izgubil v pragozdu Šsle čez tri dni je prišel do plemena Manirov. kjer se je strastno zalthibil v neko dekle, ki pa je nenadoma zbolelo in umrlo. Pred smrtjo mu je podarila smaragd, češ. nai ga nosi vedno s seboj, pa bo srečen. Smith ni bil praznoveren, vendar je imel res vse življenje srečo. Z Nove Zelandije je odpotoval v Ameriko, kjer je kmalu obogatel. Svoj življenjepis je izdal prsd leti pod naslovom »Most življenja«. V njem pravi med drugim: Kdor hoče biti srečen, mora biti zadovoljen in nezadovoljen. Nihče ni tako hitro sit bogastva, kakor človek, ki je posital iz nič milijonar. Bogastva se najprej veseli, kmalu pa postane življenje dolgočasno in človek je vsega sil. Po čem hrepeneti, ko je pa z denarjem že vse doseženo? Srečen ie samo oni. ki ima vsaj 50 odstotkov neizpolnjenih hreneneni in žMja. Z dežja pod kap. — Torej kaj je z mojim možem, gospod dofletor? — Glavno je. milostiva, da ne dobi premočne kave. To ga razburja. — Ce rmi dam slabo kavo, pa še bolj razgraja. >g L O V E N S K T NAROD«, dne 2. oktobra 1931 Danes premiera izvrstne šaloigre z lepim petjem, ■*mmmmmmm muziko in plesom Oskar Kariweis Greti Theiraer Ernst Verebes Friedl Haerlin Albert Paulig HUZOrJI plešejo Velespored smeha in vesele zabave. — Zakonska komedija iz vojaških krogov! Predstave ob 4., y2 6., ^8. in 9! Predprodaja vstopnic od 11. dop. Zvočni kino Ideal Dnevne vesti — V Zagreba nosilec liste predsednik vlade. Sodišče v Zagrebu je snoči potrdilo vlogo zagrebških meščanov, ki so določili za nosilca liste za mesto Zagreb predsednika vlade Petra Zivkoviča. Vlogo je podpisalo 78 najodličnejših predstavnikov zagrebškega gospodarskega in kulturnega življenja. — Državnim vpokojeneem! Kakor smo ?e informirali na merodajnem mestu, dobe drž. vpokojenei svoje pokojnine že dane*, •■hroma jutri. Takisto smo na najmerodaj-nejšecn mestu -zvedeli, da je bil denar za izplačilo pokojnin pravočasno pripravljen, da pa so pravočasno izplačilo preprečile edino okolnosti čisto tehničnega značaja. — Izpremembe v voznem redu. Od 4. t. m. se vozni red na nekaterih progah nekoliko izpremem. Izpremembe se nanašajo v glavnem na proge zagrebške direkcije. Za nas so važne naslednje izpremembe: 3. t. m. se ukine na progi Zagreb glavni kolodvor Maribor glavni kolodvor brzovlak št. 8. Zagreb_Dunaj, ki odhaja iz Zagreba ob -JO/35; namesto tega vlaka pride istega dne v promet novi brzovlak 8 b, ki bo odhajal iz Zasreba ob 22.31, na Zidani most bo prihajal ob 0.:>0 in odhajal ob 1., v Pragersko bo prihajal ob 2.30, odhajal ob 2.33, v Maribor bo pa prihajal ob 2.56 V Mariboru bo imel direktno zvezo na brzovlak D 188, ki odhaja iz Maribora ob 3.45 in prihaja na Dunaj ob 9.15. Na progi Jesenice—Podbrdo se ukine s 3. t. m. brzovlak št. 902. ki odhaja z Jesenic ob 7.10 in prihaja v Bistrico-Roh. jezero ob 7.44. v Podbrdo pa ob R.03: namesto tega vlaka pride v promet istega dno brzovlak 902 b, ki bo odhajal z Jesenic oh 7.80, prihajal na Bled-jezero ob 7.32, odhajal ob 7.33. prihajal v Bistrico-Boh. jezero ob 7.54, odhajal ob 8.02, ter prihajal v Podbrdo ob 8.13. — Odlične Poljakinje v Zagrebu. Na potovanju po naši državi se je ustavila v Zagreba skupinn odličnih Poljakinj, v kateri so med drugimi znana novinarka Tlalina Siemienska, pisateljica Sofija Nalkowska. znana tudi nam po drami >Dom žena*, pisateljica Vanda Melcer-Sztekkerjeva, članica znanstvene sekcije za fizično vzgojo in urednica športnega lista »Start« Kazimiera Muzalowna, novinarka ter literarna in gledališka kritica Czeelawa VVojenska itd. Iz Zagreba odpotujejo Poljakinje na Plitvička jezera, potem pa v Sarajevo. Split, Dubrovnik in Beograd _ Pregled uradnih ur na poštah v dravski banovini je izdala te dni ljubljanska poStna direkcija. PoŠte so navedene v abecednem redu. Pri slednji so označene uradne ure ob delavnikih ter ob nedeljah in za poŠto veljavnih praznikih. Nedeljskih uradnih ur, to je od 9. do 11. ure. ki veljajo za vso državo, ministrstvo ne izpreminja. Za delavnike pri državnih poštah in pri poštah s telegrafom oziroma s telefonom uradnih ur ni mogoče izpre-minjati. Pri manjših pogodbenih poštah brez brzojava oziroma telefona se morejo izpremeniti uradne ure v smislu pravilnika, će to ne nasprotuje poštnim zvezam, če temu ne ugovarjajo županstva v poštnem okraju in če izpremembo pošta predlaga. Brez odobritve ravnateljstva ne smejo pošte izpreminjati uradnih ur. — švicarski socijalisti in češkoslovaški dobrovoljci v Jugoslaviji. Prosvetni odbor socijalistične stranke v Curihu priredi od 3. do 16. t. D9. družabni izlet v Jugoslavijo. Pot bo vodilo izletnike preko Jesenic. Zagreba. Banjaluke, Splita in nazaj. Ekskurzijo bo vodil znani publicist Herbert Taub. Istočasno prispe v Jugoslavijo tudi večja skup. na češkoslovaških dobrovoljcev. ki bodo po-tovali preko Beograda, Sarajeva, Subotice, Cetinja, Plitvičkih jezer, Zagreba in Maribora nazaj v domovino. — Nova javna lekarna v Kranju. Na pobudo provizorja lekarne TrnkoczJ v Ljubljani mag. pharni. Adolfa Eisonbarta je banska uprava odločila, da se ustanovi druga javna lekarna v Kranju. Interesenti imajo pravico pritožbe zoper to odločbo na ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje do 17. t. m. _ Razid društva. Okrožna skupina lr-žavnih nameščencev in vpokojencev v Mariboru se je na i/.rednem občnem zboru 21. septembra \>v novem uradniškem zakonu razpustila. _ Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. t. m. ponudbe glede dobave 100 komadov vodokaznih stekel. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 2000 m jeklenih vrvi, 100 kg dinamo žice in 1600 m armiranih cevi. — Nesreča. Slavko Piškur, posestnikov 6in iz Mačjega dola 8, občina Velika Loka pri Trebnjem, je včeraj doma vtaknil desno rofco v slamoreznico, ki mu je zmeč* kala dlan. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, olislra In Hka tovarna Jos. Refcfc. — »Ženski list«. Prejeli smo 10. številko mesečnika za modo, razvedrilo in pohištvo »2-enski li.st« za mesec oktober. Bogat modni del lista je poln lepih vzorcev, pla-šcev in toalet, ki jih prinaša najnovejša moda. Kožuhovinastj okraski na kostumih in plaščih so v novem kroju, kar velja tudi za razne druge modne okraske. Na priloženi krojni poli so kroji oblek in plaščev. V modnem delu vidimo tudi lepe domače obleke, pižame, a tudi otroška loda je bogato zastopana. Med ročnimi deli prinaša ta številka lepe moderne vezenine in okusno kuhinjsko garnituro. V zabavnem delu je novela, humoreska in zabavno čti-vo, članki pa razpravljajo o morali in modi, ženskem pokretu vzgoji otrok, družabnosti, gledališču, kozmetiki, zdravstvu itd. Oktoberska številka »Ženskega lista« je tudi lepo ilustrirana »Ženski list« izhaja vsak mesec, naročnina znašn za Četrtletje 45 Din. uprava je v Zagrebu. Samostan« ska 2-1. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca septembra 1931. I. sledeče prispevke: i. Podružnice: Slo-venjgradec m. 377 Din: Tolsti vrh 350 Din: Rogaška Slatina 600 Din: Trbovlje 248.50 Din; Laško 3000 Din: Črnomelj 450 Din: Železniki 405 Din: Ljubljana: šentpeter-ska ž. 205 Din; skupaj 5635.50 Din. n. Ivana Vrhovnika sklad: Volilo Jerneja Ki-larja, Ljubljana 1000 Din. III. Obrambni sklad: Podružnica Laško 1000 Din; Josi-pina Blumauer. Ljubljana 100 Din; skupaj 1100 Din IV. Aleks. Hudovernika sklad: I. Uslakar. Sevnica 100 Din; ž. podr. Ribnica 180 Din; Klementina Vonči-na. Ljubljana 50 Din; m. podr. Šiška 454.68 Din; ž. podr. Šiška 454.67 Din; šentjakobsko - trnovska ž. podr., Ljubljana 210 Din; dr, VI. Ravnihar, Ljubljana 100 Din; R Pleivveis, Ljubljana 100 Din: Pavel Pleničar, Ljubljana 50 Din; H. Za-vr&mk, Krško 50 Din; Iv. Vrhovnik, Ljubljana 100 Din; Helena Bevk, Litija 100 Din; Terezina Svetec. Litija 100 Din; Marija Podboj, Litija 100 Din; m. podr. Hrastnik 100 Din; Kari Polak, Ljubljana 100 Din; Josip Reich Ljubljana 50 Din; A. Volk, Ljubljana 50 Din; Friderik Pauer. Ljubljana 50 Din; dr P. Jereb. Radeče 50 Din; šentpeterska m. podr. nabrano v gost. Kozak 200 Din: dr. Ludovik Gro-belnik, Ribnica 300 Din; dr. Vilko Maurer. Kočevje 100 Din; De Reggi, Ljubljana 60 Din; m. podr. Ptuj 200 Din; ž. podr. Ptuj 200 Din; skupaj 3609.35 Din. V. Razni prispevki: L. Petovar, Ivanjkovci, zbirka 43 Din; Iv. Rozman. Ljubljana 50 Din; obitelj Zemljič-Volčič 100 Din; Zora Jane-žič, Ljubljana 150 Din; Tomaž Bizilj Ljubljana 100 Din: skupiček od železniških legitimacij 90 Din: Fran Kollmann. Ljubljana, prispevek od valčkov za svetilke 2000 Din; skupaj 2533 Din. Vsota vseh prispevkov 13.877.85 Din. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta lepo, stanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo skoraj že po vseh krajih naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Beogradu 1S.3, v Ljubljani 17.9, v Zagrebu 17.2. v Mariboru 12.8. Iz Sarajeva in Skopija danes vremenskega poročila ni. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.4, temperatura \e znašala 4.S. — »Bratovska« ljubezen. Bratje Dušan. Miloš in Marko Kojič iz Krma pri Banja-luki so se sprli zaradi orehov. Miloš in Marko sta Dršana vrgla in ga tiščala k tlom. razmišljajoč, ali bi mu odrezala nos ali ustnico. Po kratkem posvetovanju sta sklenila odrezati mu spodnjo ustnico, kar sta takoj tudi storila. Dušan je prišel z odrezano ustnico v bolnico, kjer so mu jo prisili nazaj. Miloša in Marka so pa aretirali. — S smodnikom se je hotel osvetiti tatu. V neki vasi blizu Siska je imel kmet Ivan Brkles na dvorišču zložena drva, ki mu jih je pa ponoči kradla soseda Jaga Cipor. Brkles je vzel poleno .izdolbel vanj luknjo in natresel v njo smodnika. S smodnikom napolnjeno poleno je položil vrh skladovnice, s katere je Jaga odnašala drva. Naslednje noči je Jaga res odnesla s smodnikom napolnjeno poleno in ko je drugi dan v peč' zakurila, je smodnik eksplodiral. Peč in dimnik je razneslo, k sreči pa ni bilo nikogar v kuhinji in tako eksplozija ni imela hujših posledic. — Samomor po nesreči. V vasi Jarku pri Mitro vici se ie pripetila v nedeTjo težka nesreča. 30-letna dekla Zivana Jovanovič se je sprla pred poldrugim mesecem s svojim gospodarjem Brankom Mitrovičem. ki jo ie tako oklal z nožem, da ie morala v bolnico, kjer je ležala tri tedne. Ker ie pa Mitrovir še vedno grozil nji in njenemu priležniku Markoviču, sta iz strahu pred njim kupila puško, ki je imela odrezano cev tako. da jo je bilo mogoče nositi tudi pod suknjičem. Puško sta imela nabasano v postelji med blazinami v nedeljo popoldne j« hotela šivana malo zadremati in ko je odgmila po- steljo, se je puška nenadoma sprožila. Težko ranjeno Zivano so prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrla. _ V prepiru ustrelil ženo. Kmet Tomo Strelec iz Druškovca pri Varaždinu se je pred dvema mesecema spri s svojo ženo Magdo. V jezi je pograbil puško in ustrelil ženo v trebuh, tako da je kmalu umrla. V sredo se je Tomo zagovarjal pred sodiščem v Varaždinu in bil obsojen na 5 let težke ječe. Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »F ran z Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liubljane — 15.000 bolnikov je sprejela letos do včeraj ljubi janska bolnica, torej okrog 1000 več kot lani v istem času. Srtalno je v bolnici povprečno 700 bolnikov in so obi* čajno vsi oddelki polni, včasih tudi prenapolnjeni. V nekaterih oddelkih morajo bolniki često ležati po tleh. Povečanje bolnice, ki je zanj gradbeno ministrstvo že odobrilo kredit, je res nujno potrebno. —Ij Današnji ribji trg. Davi so na trg pripeljali precej morskih rib, domačih je bilo pa malo Prodajali so barbone po 40 do 44. dopate po 52, kalamari po 44, cevule po 32, gndice po 20 in losos po 32 Din kg. Od domačih rib so bile ščuke po 32 Din, nekaj je bilo tudi pečenk, klinov in mren, ki so jih prodajab po običajnih cenah. Povpraševanje po morskih ribah je bilo večje, nego po domačih. Rakov na trgu ni bilo. —lj Mlečni trg. O petkih jc običajno mlečni trg dobro založen. Tudi davi je bilo na stojnicah za škofijo, kamor so sedaj namestili mlccm trg, mlečnih izdelkov v izobilju Cene so večinoma neizpreme njene, proJajah so ma^>lo po 32, .surovo maslo tudi po 32, fino čajno maslo pa po 40 Din kg. Bohinjski sir so prodajali po 20 do 28 Din kg. sir za štruklje po 8 Din kg ali komad 1 Din Za jajca so uradno določene cene 1.25 D za sveže jajce in 0.75 Din za osušeno. Kupčija je bila zelo živahna. —lj Velik transformator bo v podzemlju na Marijinem trgu med desnim in starim mostom, kjer jc bila včasih neznažna jama. Obenem z regulačnimi deli in z gradnjo tromostovja so omenjeno jamo prekrili z želobetonsko ploščo ter so na ta način pridobili lep prostor, ki ga lahko s pridom uporabijo, že nekaj let polagajo v mestu električne kable ter demontirajo zunanje električne napeljave; ko je pa elektrarna začela proizvajati izmenični tok, so zgradili tudi več transformatorjev in zaradi tega tudi preložili in na novo položili mnogo kablov. Te dni so položili električne kable iz transformatorja od univerze po Peternelovi ulici in židovski stezi na Dvorni nasip, od tu so jih pa včeraj potegnili do Marijinega trga v novi transformator. —lj Opozorilo posestnikom zemljišč ob glavnem odvodniku »Cornovcu«. Podpisani Glavni odbor vodne zadruge za obdelo vanje ljubljanskega Barja v Ljubljani opozarja ponovno na razglas z dne 16. julija 1930 odnosno z dne 11. aprila 1931 priza* dete posestnike zemljišč ob glavnem odvodniku »Čornovcu« v območju občin mesta Ljubljane, Vič, Dobrova. Brezovica in Log, da izsekajo in iztrebijo strugo glavnega odvodnica Čornovca proti temu. da si ob-drže posekani les, najkasneje do 10. okt. 1931, ker bo dal Glavni odbor po tem terminu izčistiti strugo in odprodai pridobije-ni les, stroške pa predpisal posestnikom mejašem. —lj Zgradarini zavezane osebe opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na razglas davčne uprave za mesto, da vložijo prijave za zgradarino najkasneje do 31. oktobra 1931 pri davčni upravi za mesto. Prijave morajo vložiti vsi, četudi so oproščeni zgradarine, v določenem roku, da se izognejo 3r< oziroma 10rr globi od osnovnega davka. Davčne prijave se dobijo za ceno Din 1.— pri mestnem načelstvu v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27-m, soba 48. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na deski mestnega načelstva in na mestni deski v Sp. Šiški. —lj Ljubljanska strelska družina obvešča svoje članstvo, da se bodo vršile v nedeljo dne 4. in 11. t. m. strelske vaje na vojaškem strelišču. Začetek ob 8.30. Dne 18. t. m. pa bo istotam streljanje za nagrade. Strelci, pripravite se za tekmovanje! Program tekmovanja na razpolago pri strelskih vajah. —lj Uradne ure pri glavni carinarnici v LJubljani so počenši s 1. oktobrom ob delavnikih od 8. do 12. ure dopoldne in od 14. do 17. ure popoldne, ob sobotah pa od 8. do 14. ure. —lj SPD Osrednji odbor v Ljubljani opozarja planince na predavanje s skiop-tičnimi slikami, ki ga priredi v torek dne 6. oktobra ob 21. uri Zveza kulturnih društev v dvorani Kazine. Predaval bo znani turist in fotoamater g. Cvetko Svigelj. —lj Plesne vaje godbe »Zarje« bodo odslej vsako nedeljo od 14. ure naprej v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta. Učitelj g. Košiček. Otvoritev vaj je v nedeljo 3. oktobra. 502-n —lj V mestni klavnici ljubljanski Se bo v soboto 3. t. m. ob 15. uri prodajalo na prosti stojnici goveje in svinjsko meso po nizki ceni. —lj Manjše zidave. France Duhanič, pekovski mojster, si dela k pritlični svoji hiši v Klunovl ulici na Kodeljevem prizidek, v katerem bo izvrševal svoj obrt. Sredi oktobra bo gradnja gotovo in izročena svojemu namenu. Zidanje vodi stavbno podjetje Ivan Slokan. Kamnoseški mojster In posestnik Alojzij Vodnik v Kolodvorski ulici si gradi novo delavnico. Zidarska dela je prevzel stavbnik G. Tdn-nies. Poslopje bo v začetku prihodnjega meseca gotovo. —lj Preuredi t vena dela v nadem opernem gledališču se bližajo koncu, tako da bo operna sezona prihodnji teden otvor-jena. Kakor fasada, tako so dobili tudi notranji prostori našega opernega gledališča novo lice. ki jako lepo učinkuje, čeprav niso vsa dela, kakor so bila prvotno nameravana .izvršena. To pa radi poznega časa in ker je otvoritev sezone nujna. Predvsem opozarjamo na to. da so odstranjene balkonske lože ter bodo postavljeni namesto njih v treh vrstah balkonski sedeži. Tako dobi balkon več kot polovico novih sedežev in cene posameznim vrstam na balkonu in galeriji se bodo nekoliko znižale, samo zato, da se poset predstav še bolj omogoči širšim plastem gledaliških prijateljev. Dan otvoritvene predstave javimo začetkom tedna. —lj Z naših cest. Po Resljevi cesti se vrši močan tovorni promet in zato je bilo cestišče že tako razdrapano, da so ga morali te dni z robatim gramozom posuti. Ob desnem bregu Gradaščice grade lepo moderno 12 metrov široko cesto, ki bo šla od novega betonskega mostu na Viču do Kolezije. V načrtu te idilične okolice, v kateri je še veliko za zidanje hiš in vil pripravnega sveta. To cesto gradita skupaj ljubljanska in viška občina. —lj Obnova hiše. Hiralnica sv. Jožefa je dala enonadstropno svojo hišo v Kot-nikovi ulici prebeliti Z obnovo tega velikega poslopja je dobila Kotnikova ulica vse prijaznejše lice. —M Prijave za uradniški abonma v nem kinu Matici. Samo še danes in jutri sprejema Klitni kino Matica prijave za uradniški abonma za oktober Abonenti državu; uradniki in upokojenci morajo kupiti potrebne vstopnice za pet otkobersk;h predstav in to: opereto Mamsell Nitouche (An? Oidra. Karlweis. Jurlkermann in fip-fvrg Alek?%ander), za velefilm *Arijana« z Elizabeta Bergnerjeva. za šaloLgro >Omah-■jjiva devica« (v clavni vlogi Szoke Szakall) za velekomedijo Revizor Haselhuhn, v kateri nastopa najboljši komik Vlasta Burian in za Kalmanovo opereto »Pustna vila« (v slavnih vlogah 03kar Karlvveis, Any Ahlers, Szoke Szakall, Harry Halm). Ves ta iivtstm spoped prinese EStni kino Matica v teku oktobra m abonenti morejo posetild te predstave ob »ntib»r*j ceru po 10 Din (namesto normahie cene 15 Din) na parketnem prostora. Nafemčnej&e podatUe in pojasnila se dobe pri ravnatelju Elitnega Krna Matice. —lj Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola igra v nedeljo 4. oktobra veseloigro ▼ treh dejanjih »Gašperček Zmagovalec«. Začetek točno ob 4. uri pop. v Narodnem domu, vhod z Bleiweisove ceste. 503-n —Ij Fedor Dostojevski v filmu. Jutri ob 14.15 bo predvajala Z. K. D. v prostorih Elitnega kina Matice >Bratj© Karamaiovi« po istoimenskem slovitem romanu F. Dostojevskega. V filmu nastopajo najboljši filmski umetniki kot Fritz Kortner in Ana Sten ter nara že ta prvovrstna zasedba jam?! za umetniško kvaliteto tega filmskega veledela. Nedeljska predstava se bo vršil« ob 11. Cene izredno nizke. Film priporočamo. Mladini ni primeren. —lj Otvoritev plesne sole trgovskih nameščencev se vrši dne 3. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v /eliki dvorani hotela >Union«. Igra priznano najboljši jazz-band Uhite Blues. Opozarjamo vse cenjene obiskovalce, da je vstop le proti vabilu. Vabila se dobe vsak dan v tajništvu Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije v Delavski zbornici. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije. 487-n —lj Ueiteljišfniki is Čakovca t Ljubljani. Prihodnji teden prirede iičateljiščniki i« Čakovca izlet v Ljubljano, da si ogledajo mesto in njega zanimivosti. — Prostovoljna sodna draib*. l>nc 12. t. m. ob 15. bo prodana stavbna parcela na Kodeljevem v bližini gostilne Bricelj. Več je razvidno iz. razglasa, ki je nabit na deski mestnega nac>lstva m na mestni deski v So. Šiški ter pri okrajnem sodišču soba št 37. —lj Esperantski tečaj priredi letos Strokovna komisija za Slovenijo. Pouk se začne 15. t. m. Ker je mednarodni jezik esperanto jezik bodočnosti, se vabi delavstvo, da se vpiše v ta tečaj. —lj Tvrdka klavirjev in glasbil Alf.m/ Breznik je sedaj na Aleksandrovi cesti 7. —lj Napa rokavice, jelenove in triko, so najceneje pri Sterk nasl. Kamičnik, Stari trg 18. Malo svežega zraka in kostanja Siromašni ljudje nabirajo kostanj zgolj iz potrebe, ker jim primanjkuje kruha Ljubljana, 2. oktobra. Splošno znano je, da so borovnice v naših gozdovih skupna last, pa tudi gobe še niso v gozdovih izključna last lastnika gozda, temveč so tistega, ki jih prvi izvoha. Nekateri smatrajo še tudi čreanje na Orljih za skupno last, mnogi izletniki pa na deželi itak niso nikdar poznali razlike med mojim in tvojim, namreč kar se tiče sadja. Blaženi, romantični Časi so pa zdaj zato, ker v ljubljanskih okoliških gozdovih zori kostanj. Naši okoliški gozdovi in kostanj! Zlepa ne dobiš mesta, ki bi imelo tako razsežne gmajne kot Ljubljana, kajti Ljubljančani smatrajo vse okoliške gozdove — tivolske z Večno potjo, razsežen Golovec, Mestni log pa tudi Šmarno in Smarjetno goro ter Katarino itd. — za mestne gmajne, tega veselja jim pa tudi nihče ne greni ter jim ne krati nikjer zapisanih pravic. Kako velikega, naravnost življenjskega pomena so za naše mesto naši »narodni parki« in, da niso preveliki, četudi so raz-sežnejši kot mesto samo, lahko \ddimo te dni. Samo treba je kreniti proti Rožniku ali Golovcu. Tako lahko vidimo dan za dnem številne množice ljudi na cesti v Hradeckega vasi, ki romajo na Golovec kot na kakšno žegnanje. In ne le otroci in mladina, ki jo še najbolj privlačujejo gozdni čari, temveč roma ljudstvo takorekoč korporativno. Nabiranje kostanja je postalo nekakšen ljudski sport, ki se je letos izredno razmahnil, kar je pač tudi znak časa. Matere vodijo svoje otroke v gozd; tega drobiža imajo nekatere mamice toliko, da bi ne verjel, če bi ga ne videl, kako caplja z vrečicami in s cekarji za njimi. Celo najmlajši koracajo na Golovec, Čeprav še ne z;«.;jo niti dobro prestavljati nožic. Popoldne je med nabiralci tudi mnogo šolske mladine. Otroci gredo radi v gozd, saj pogrešajo prostosti, zraka, pa tudi domače naloge so jim le neprijetne dolžnosti, na katere radi pozabijo. V gozdu pa lahko vidiš tudi postara e možakarje in sploh vse vrste ljudi, le v fraku in cilindru ni nikogar. Takoj v začetku gozda na Golovcu je pod slehernim kostanjem najmanj en nabiralec. Na Golovcu je izmed listnatega drevja največ kostanja in tudi med iglovci skoraj povsod prevladuje kostanj tako, da so ti veliki gozdovi prav za prav kostanjevi, zato je tu tudi res izredno mnogo tega, zdaj tako imenitnega sadeža ter ga imajo vsi dovolj, le nabrati ga je treba. Nabiranje pa ni takšna težava. Nikjer ni nobenega napisa, da je prepovedana hoja po gozdu in prepovedano nabirati in klestiti kostanj, če upoštevamo samo to, potem ni čuda, da je te dni na Golovcu več ljudi kot v Ljubljani. Kako se nabira kostanj, odnosno kako ga je treba nabirati, menda še ni nikjer zapisano, niti znanstveno utemeljeno. O gobah pišejo knjige, o kostanju pa še ni nihče nobene »zagrešil«, kar ni opravičljivo, če pa že hočeš pisati o nabiranju kostanja, se moraš s to umetnostjo seznaniti v gozdu in prepričal se boš, da stvar ni tako enostavna, saj se ljudje poslužujejo pri tem delu različnih metod. Tako n. pr. pen-zi j on is ti brskajo za kostanjem s palicami, matere z nogami, otroci z rokami, fanta-lini pa plezajo na drevesa, če niso pod nadzorstvom strogih mater, ter jih stresajo kot medved lesniko. Ako pa ne gledaš nabiranja kostanja ■ tega stališča, morda slučajno spoznaš, da ta množica ne roma v gozd zaradi luksusa in zgoj zaradi svežega zraka, ki ga sicer tudi pogreša, nego da so po sredi povsem prozaični razlogi. Pri kraju gozda klesti kostanj preprosta ženska s prekljo, ki jih pobirajo njeni tri-, štiri- in petletni otroci. — Zakaj pa ne greste naprej? Tu ne boste mnogo nabrali! jo nagovore ženske, ki se že vračajo domov s polnimi cekarji. — Ne morem s tem drobižem. Ve ste že lahko šle naprej, ker ste brez njih! ženske se smejejo ter vprašujejo »srečno« mater, zakaj ima toliko otrok; pa se še skuša pošaliti ter pravi, da jih je dobila zastonj. Res, povsem v drugačni luči boš gledal ta sport, če boš nekaj časa opazoval nabiralce. Vendar vlada v gozdu vedno vedro razpoloženje, čeprav večino ljudi sili k nabiranju zgolj potreba ter skrb za boren vsakdanji kruh — kajti najrevnejši meščani, ki ne morejo nikjer sejati, zdaj praznujejo veselo žetev. Končno je res narava v nekem pogledu najboljša mati in ljudje še vseeno niso tako pokvarjeni, ker se še ni našel nihče, ki bi se polastil kostanjeve letine ter vzel ljudem še to veselje. Petje in vrisk se razlegata nad Crnim bajerjem, postarne matere pojo, ki se niso niti smejale najbrže že vse leto: ni mala reč, če obrode kostanji na Golovcu! Za milijone zavarovano življenje V Severni Ameriki je 391 bogatašev, ki cenijo svoje življenje na milijone dolarjev. Za toliko so se namreč dali zavarovati in morajo seveda plačevati temu primerno zavarovalnino. Število bogatih zavarovancev stalno narašča, kajti pred letom dni jih je bilo samo 264. Prv; je Du pont iz Kanade, ki se je dal zavarovati za 7 milijonov. Ameriški listi pa ne povedo, kdo in kaj ja gospod, ki tako visoko ceni svoje življenje. Tudi med drugimi bogatimi zavarovanci ne naidemo znanih imen. Za milijone so zavarovali svoje življenje Martin v Filadelfiji, Fox, Dillon in Schenk v Newyorku. Mashall-Field v Chicagu, Patterson v Davtonu, dalje Zukor, Laskv, Book. Rand, Chrvsler, lasrnfk znanega nebotičnika v Newyor-ku, ki je bil do zadni^ga največje poslopje na svetu, itd Ti so zavarovani za 3 do 5 milijonov. Njim sledi 155 mož, ki so se zavarovali za milijon dolarjev. Šele med njimi najdemo znana imena Ford. Rockefeller Carnegie itd. Tem industrijskim in trgovsikim kraljem se pridružuje tudi nekaj filmskih zvezd, ki cenijo svoje življenje na milijon do- >SLOVENSKT K A ROB«, Sne 2. oktobra 1931 Stev. 223 49 4Pcmipjr jt velemesta Roman — Delati bi moral, lenuh, — je nadaljevala starka; — če bi bil prinesel dovolj denarja, bi ne bil tepen in če bi te ne bili našeškali, bi ti ne bik> treba ležati tu. — Ah!... Slabo mi je, zebe me, rad bi se vrnil domov k mamici! Čeprav je bil stari sodni eksekutor trdosrčen, ga je vendar ta prizor globoko ganil. Zakašljal je, da bi opozoril starko nase. Končno se je starka ozrla m srdito zagodrnjala: — Kaj bi pa radi? — Je stari doma? — Ne, m ga še. — Ali pride? — Hm, kakor se vzame. Danes je noer njegov dan, toda točen navadno ni. Obrnite se na gospoda Polucna. — Kdo pa je ta Poluche? Starka se je zaničljivo zarezala. — To je učitelj. — Kje pa? — Eh, tamle gori na konservatoriju! In pokazala je na preperele stopnice, ki so imele vso polomljeno ograjo tako, da je Tantame pomišljal, ali bi stopil na nje ali ne. Ojunačal se je in začel previdno stopati po stopnicah. Pod nogami mu je škripalo, da je bilo veselje. Obenem je pa slišal od nekod hreščeče, cvileče glasove. Tu pa tam je ta hre-ščeča muzika pojenjala in začul se je srdit moški glas, ki je na vso moč prekinjal, potem pa je sledil udarec m bolestno stokanje. V prvem nadstropju je Tantaine obstal pred preperelimd vrati, visečimi samo na enem tečaju. Odprl jih je m stopil v veliko dvorano, ki je bila v očeh srdtte starke konservatorij. Bila je ogromna dvorana, v kateri je stal namesto vsega pohištva polomljen stol, na njem pa je ležal korobač. Res je, da je videl oče Tantaine na svojih sprehodih po pariških beznicah marsikaj, toda kar je zagledal, ko je prestopil ta pTag, je bilo zares strahotno. Ob stenah je stalo okrog dvajset otrok v starosti od sedmega do dvanajstega leta, strašno razcapanih in umazanih. Cunje, ki so jih imeli na sebi, niso bile krojene po njih. Šklepetali so z zobmi v dolgih do tal segajočih haljah ali pa v hlačah, ki so jim segale s pasom do vratu. Perila sploh niso imeli. Eni so držali v rokah vdjoline, drugi so se stiskali k harfi, večji od njih. Na vratu vsake vijoline je opazil Tantaine s kredo potegnjene črte. Sredi dvorane je stal mož tridesetih let, visok in tenak kakor sveča in ne- verjetno grd. Imel je gladko obrit obraz potlačen nos in črne, mastne lase, segajoče mu do ramen. Kakor otroci je držal tudi on v rokah vijoMno, Id je pa ni opiral ob brado, temveč ob stegno. BiJ ja očrvidno učitelj glasbe, ki je boš poučeval svoje učence. — Pozor! — je zakHcal, — vsi boste pooavijaK po vrsti. Zdaj si na vrsti ti, Ascanio. Ponovi refren »Marketinega gradu« ... m pazi, da bo v taktu. Začel je peti in igrati, otrok je pa obupno praskal po svojem instrumentu *n ponavljal z napačnim glasom: »Ah, bože moj, bože moj! Kako krasen je ta grad!« — T3pec! je zarohnel Poluche na dečka. — Kaj ti nisem že stokrat zabiča, da moraš pritisniti pri besedi »urad« z levo roko na četrto struno in potegniti lok?... Začniva znova! In otrok je začel znova: — Ah, bože mod!... kako krasen... — Stoj! — je zarohnel učitelj z groznim glasom. — Stoj! Kad delaš to nalašč, mrcina grda? ... Začni znova in gonje ti če ne spraviš rsfrena sflcu/pad brez najmanjše napake! Začni torej! — Ah, bože moj!... Gorje! Ascanio se je že zopet zmotil. Moral bi bfl potegniti lok gori, pa ga je dolL Učitelj je pograbil korobač in začel opletati nesrečnega dečka po nogah; že po prvem udarcu je fantek bolestno zakričal. — Jaz te naoičim paziti na to, kar ti pravim! če se tega ne naučiš, ne dobiš juhe. Pusti to cmerjenje in noslušaj, kaj znajo drugi. Zdajj si na vrsti ti, Giu-seppe! Čeprav je bil dve aiM tri leta mlajši od Ascania, je znal Ghiseppe neprimerno boljše igrati vijolino. Zaigral je res refren brez najmanjše napake. — Ah... bože moj, bože moj! Kako krasen je Marketm grad!... — To ni slabo, — ga je pohvalil Po-luche ... Se dva ali tri dni učenja pa pojdeš na izprehod, a? AH boš rad hodil na izprehod? — O, da, gospod! — je odgovoril otrok navdušeno. — In mnogo krajcarjev prinesem. Kar je obmolknil, katfti zagledal je starega sodnega eksekutorja, ki je nepremično staH na pragu »konservato-rija«. — Ah, gospod ... Nekdo je prišel. Poluche se je naglo obrnil in zagledal očeta Tantaina, ki je stopil korak naprej. Ce bi bil zagledal učitelj nenadoma pred seboj prikazen, bi se je ne bil ustrašil tako, kakor se je tega moža. — Kaj bi radi? — je vprašal z drhtečim glasom. — Kdo ste? Očka Tantaine se je zabaval ob pogledu na prestrašenega Pohicha. Nekaj časa je pase! oči na njegovi zadregi, končno se ga je pa usmilil. Solnčne pege so krive Kadar ]e solnce mirno, so mirni tudi ljudje, s solnčnimi pegami pa zadenejo človeštvo vojne in revolucije Znanost se vedno bolj zanima za zvezo med solnčnimi pegami in nekaterimi pojavi na naši zemlji. Zdaj je že točno znano, da se pojavijo na sohicu pege vsakih 11 let. To so ogromne erupcije na sobicu, o katerih človek seveda ne more vedeti mnogo, ker mu vsi računi ne pomagajo, da bi si jih lahko vsaj približno naslikal. Razlag, kako nastanejo solnčne pege m kakšne pojJedice imajo, je več. Natfbolj verjetna je ona, ki pravi, da je perijodično povečanje solnčne dinamike ostanek istega »utripanja« sobica, ki je rodilo v pradavnih časih vse planete. Sobice je izpremenljivo. Učenjaki so že davno dognali zvezo med maksimom sol ličnih peg in celo vrsto pojavov v organični in neorganični prirodi na zemlji. Najtočnejšo sliko te odvisnosti nam nudi francoski zvezdoslovec Moreaju, ki je dolgo let proučeval sobice. Sestavil je tabekh na kateri se je pokazala v 100 letih popolna odvisnost med krivuljo solnčne energije na eni strani teT magnetnimi viharji na zemlji, kole-bandem kompasa, severnim sijanjem, naglimi vremenskimi izpremembami, silnimi nalivi in raznimi elementarnimi nesrečami na drugi strani. V natesnejši zvezi s solnčnimi pegami so potresi, izbruhi vulkanov, viharji in poplave na zemlji. Ker vsa neorganična priroda tako rekoč urriplje v istem tempu s solncem, se nehote vsiljuje vprašanje, aJi vplivajo izpremembe na somcu tudi na človeka. Odvisnost vsega stvarstva na zemlji in tudi človeka od solnca je tako velika, da je čudno, če bi je ne bilo. Znanost je v tem pogledu že precej napredovala, vendar pa še ne tako daleč, da bi mogla kolikor toliko točno odgovoriti na vsa vprašanja, ki se vsiljujejo tn mislečemu človeku. Dognano je že, da vplivajo izpremembe na sobicu na človeka v strogo fiziološkem pogledu, da se pojavljajo v zvezi s povečanjem delovanja solnčne energije kronične bolezni, posebno revmarizem, influenca, razne živčne bolezni, pa tudi nenadne smrti se v času maksima solčnih peg najmanj podvoje. Omenjeni francoski zvezdoslovec pa išče tudi zvezo med sobičnimi pegami in duševnim življenjem človeka. Če morejo solnčne pege vplivati na človeško telo, zakaj bd ne mogle tudi na dušev-nost? Francoski učenjak je na podlagi opazovanj mnogih ljudi ugotovil, da vpliva solnce ob času svoje največje aktivnosti tudi na duševno življenje Hudi. Zvezdoslovci so že davno spoznaji, da so duhovi na zemlji v času najmanjše aktivnosti solnčne površine mirni, čim se pa pojavijo solnčne pege, postanejo ljudje bojeviti, sovraštvo .ned narodi znova oživi, začno se vojne ali revolucije. V tem pogledu je zanimiva tabela, nanašajoča se na zvezo med solnčnimi pegami in pojavi na zemlji v preteklem stoletju. Mnogo solčnih peg je bilo 1. 1789. na pragu francoske revolucije. Isto velja za leto 1848. in 1870. pred francosko-prusko vojno in pariško komuno. Mesec dni pred začetkom evropske vojne se je bilo pojavilo na soln-cu izredno mnogo peg. Neki učenjak je sestavil zelo zanimiv diagram o zvezi med solnčnimi pegami in izrednimi pojavi v življenju človeštva za dobo od 1. 1860. do 1920. V tem času je bilo oet m mimo v in pet maksimov solnčnih peg. In zanimivo je, da odgovarja vsakemu minimumu solnčnih peg ena svetovna razstava, značilna za mirna leta. Svetovne razstave so bile v letih 1867, 1878, 1889. 1900 in 1911. Vsakemu maksimumu solnčnih peg pa odgovarja vojna: od 1870 do 1871 fraincosko-nemška vojna, od 1881 do 1884 Tunis, Sedan, Anam, Tonkm, 1. 1895 madagaskarska vojna, 1905 maroška in 1914 evropska vojna. Ce podaljšamo tabelo v najnovejšo dobo, imamo 1. 1923.. ko je bil minimum solnčnih peg, pariško razstavo, leta 1928. pa zelo poostren kitajski konflikt, ko je bila nevarnost nove vojne na pragu. Zanimivo bi bilo seveda vedeti, kaj bo ob prihodnjem maksimumu solnčnih peg, torej okrog leta 1939. To nam bo pa povedala bodočnost. Stanovanje v pritličju. — Ubogal sem vas, gospod doktor, •in poskusil sem spati pri odprtem oknu. — In ste srečno prišli ob pritisk na prsa? — Ob pritisk ne, pač pa ob uro in denarnico. Kaznilnica — hotel Newyork je dobil novo ogromno poslopje, na zunaj podobno velikemu hotelu ali sanatoriju. V resnici pa gre za novo žensko kaznilnico. Pa ne samo zunanjost, temveč tudi notranja oprema mnogo bolj spominja na hotel, kakor na kaznilnico v pravem pomenu besede. Okna balkona kaznilnice so obrnjena na cesto in brez običajnih mrež. Sobe se ne razlikujejo mnogo od hotelskih sob. V vsaki je pisalna miza, udoben naslanjač in mehka postelja. V vsaki sobi je tudi lep umivalnik s tekočo mrzlo in toplo vodo. V vsakem nadstropju je radioaparat, ki je na razpolago kaznjenkam, poleg tega pa se velika telovadnica. Po pravici torej lahko govorimo o hotelu v kaznilnici. Zato so mnogi skeptiki mnenja, da se bo s to kaznilnico zločinstvo med ženskami povečalo, ne pa zmanjšalo. Uprava kaznilnice pa meni, da bo udobna kaznilnica blagodejno vplivala na moramo vzgojo kaznenk. Dvoboj na pol metra V Harifordu se je odigrala te dni tragedija, ki je zahtevala življenje dveh ljudi. Bivši župan se je spri zaradi nekega dekleta s poveljnikom mestne policije. Spor se je končal s hudimi razžalitvami in nasprotnika sta sklenila z dvobojem oprati svojo čast. Dvoboi, za katerega sta se odločila, ni bil sicer ameriški, pri katerem mora prostovoljno oditi v krtovo deželo oni, ld potegne črno kroglico, vendar je pa bil nenavaden. Pogoji so bili tako strogi, da sta imela oba nasprotnika zelo malo upanja, da bi odnesla zdravo kožo. Due-lanta sta si položila levice na rame, v desnicah sta pa držala pištole in na dano znamenje bi morala oba istočasno ustreliti. Tako se je tudi zgodilo, počila sta dva strela in duelanta sta se zgrudila mrtva. SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU' Obvestilo. Podpisana Mara in Lojze Bebec vljudno opozarjava cenjeno občinstvo na otvoritev dne S. oktobra t. 1. popolnoma novo opremljene restavracije „GAJEV HRAM" V GAJEVI ULICI STEV. 9 v hiši Hranilnega in posojilnega konzorcija, poleg ljubljanskega nebotičnika. — Točila bova le prvovrstna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina in bova postregla z izvrstno domačo hrano po solidnih cenah. Zvečer na raznju pečen prašiček. — Za obilen obisk se priporočava. rebanje drž. razr. loterije Včeraj, dne 29. in 30. septembra so bili v državni razredni loteriji izžrebani naslednji dobitki: 300.000 20.000 10.000 4.000 2.000 Din Din Din Din Din srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. 21.826, 23.863, 23.744, 25.791, 39.863, 40.451, 41.767, 43.825, 52.918, 54.709, 56.846, 57.557, 75.132, 77.150, 78.472, 78.819, 99.701, 58.284, 58.537, 66.351 20.408, 7.773 12.867, 16.159, 76.467, 62.611, 26.048, 56.542, 90.902, 3.177, 8.237, 11.118, 11.577, 9.986, 20.222, 21.028, 25.944, 25.011, 28.031, 34.148, 35.106, 37.212, 37.770, 45.296, 46.055, 47.231, 47.939, 50.214, 50.270, 51.545, 54.683, 59.150, 63.045, 64.545, 65.519, 65.997, 69.549, 87.315, 88.728, 90.426, 90.872, 90.915, 92.926, 95.707, , 68.655. >%Aia1i og1asi< \Tsaka beseda SO par. Plača me lahko tudi m znamka*, ta odgovor znamko t - Ha mpraianja brc* znamka ne » nA&mnrkmm* Najmanj* *&a» W» S—. ——^ Din 10.000 štev. 56.052, * Din 2.000 štev. 47.421, 75.127, 96.675, Din 500 štev. 1.862, 1.868, 8.031, 8.048, 8.099, 9.726, 9.750, 9.788, 9.789, 13.855, 13.858. 13.880, 17.939. 17.997, 19.145, 19.157, 19.190, 27.739, 27.763, 29.266, 29.273, 33.752 33.790. 36.606, 36.638, 36.651, 37.783, 38.110, 38.144, 38.184, 39.535, 39.577, 46.625, 46.654, 46.663. 46.699, 47.436, 48.319, 48.325. 48.366, 49.419, 49.469, 49.490, 53.834, 53.847, 53.863, 56.048, 57.310, 57.340, 57.352, 57.353, 57.368, 58.834, 58.883, 59.517, 59.532, 59.590, 66.468, 66.473. 66.484. 67.544, 68.709, 68.721, 68.722, 68.733, 68.748, 68.763, 69.152, 69.160, 69-176. 69.194, 72.051, 73.755, 73.959, 73.973, 73.979, 75.091, 76.622, 67.641, 76.649, 76.656, 76.673, 77.229, 77.243, 77.244, 77.245, 77.253, 78.060, 78.088. 78.096, 81.291, 82.462, 82.500, 86.947, 86.972, 87.250, 87.252, 87.925, 87.929, 87.978, 89.137. 96.614, 96.833, 96.859, 98.193, 98.913, 98.953, 98.934, 98.958, 98.990, 98.994. Zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost Številk. Za male dobitke izžrebane srečke zamenjamo za neizžrebane, tako da bodo mogli naši igralci nadaljevati igranje na visoke dobitke. Zamenjavali bomo neobvezno in samo toliko Časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na razpolago. Zamenjavo bodo vršile tudi vse podružnice t Jutra« onim, ki so pri njih kupili srečke. Žrebalo se bo vsak dan skozi en mesec. Opozarjamo naše igralce že sedaj, da je državna razredna loterija za prihodnje kolo znižala število srečk za polovico in bodo izgledi za dobitke zato znatno večji. Zato pa bo stala cela srečka za vsak razred Din 200.—, polovična Din 100.—, eetrtinka pa Din 50.—. Zadružna Hranilnica r. z. z o. z*, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 S—4 PLETILJE dobro izurjene, kakor tudi PLETTLCA samostojnega delavca na Jaqu-ard in intarzijskem stroju, ki zna tudi majhne reparature sam izvrševati, sprejmemo. — Ponudbe naravnost na: S. Weln-berger, Karlovec 2734 + Občin* Ljubijo« Me»tm pogrebni »rod Umrl nam je danes naš dobri, iskreno ljubljeni mož, preskrbni zlati p^pa, sin, brat, svak in stric, gospod EDVARD PIRNAT trgovski poslovodja. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne S. oktobra 1981 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške vete splošne javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Janeza v Trnovem. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1931. EMA PIKNAT, soproga — EDO, MARICA, BORČEK, otroci, in vsi ostali sorodniki. BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri ti. ^KURIVO44 LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 MORSKE RIBE! Danes in jutri sveže pošiljke! Prvovrstna dalmatinska vina samo iz lastnih vinogradov v gostilni na dvorišču »Hotela Tratnik«. SUN ARA. Več pleskarskih in soboslikarskih pomočnikov samo prvovrstne moči, SPREJMEM takoj J. HLEBŠj Ljubljana, Sv. Petra cesta 33 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. PEČARJE dobre in marljive delavce sprejme takoj v stalno delo Spona, Zagreb, Strossmaverov trg 8. PRŠUTE (prekajene surove šunke) pravi domači dalmatinski proizvod odlične kakovosti razpošiljamo po Din 40.— za kilogram fran-ko-franko. A. Mitrović i sinovi, Split. 2744 Strojepisni pouk dnevni in večerni tečaii. Učna ura 4 Din. Vmsovanie vsak dan. — Christofov učni zavod Liubliana. Domobranska c 7. 7221 VINOGRADI pri Ljutomeru in Radencih, tri gosposke hiše, druga poljedelska zemljišča in gozdovi iz zapuščinske mase vojvodinje Arenberg, naprodaj v delih. — Ponudbe na: Dr. I. Benkovič, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 2 in notarju Požunu, Gornja Radgona. 2733 DENARNO BLAGAJNO večjo, bodisi novo, ali že rabljeno v dobrem stanju, kupi občinsko poglavarstvo Nijemci, srez Vinkovci. Ponudbe z opisom in po možnosti s sliko ali risbo je poslati takoj na navedeni naslov, glasom razglasa, ki je nabit na deski mestnega na-Čelstva v Ljubljani. 2746 ŽIMO za modroce od najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 3 V restavraciji Miklič se toči prvovrstni beli štajerski vinski MOST in dolenjska portu« galka po Din 12.— liter PEKARNO dobro idočo, z vsem inventarjem in stalnimi odjemalci, v lepem in prometnem trgu v Hrvatskem Zagorju proda Drago-tin Lach, Zlatar. 2742 MORSKE RIBE Danes v večji izbiri dental, brancini, kalamari, švolje itd. na razne primorske načine. — Vino prvovrstno, črni in beli mošt. Nove pošiljke. OPERNA KLET, Gledališka ulica št. 2. Hranilnica dravske banovine iiiitiiiiiiiiii^tyiiiii>iiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiittitiMia«Miii*tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiinmiiiii......iiiiiiihmmiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiimiihiiiiii prej Kranjska hranilnica Ljubljana Knafljeva ul. 9 Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri =—— Drovsfia bi /czbo de#iar;a, Qe m vrnem mvojim cfoec#tc tttccjc. jamci 20 w>se o/o£e premozeti;em vso Urejuje Josip 7™?***** n Za >Narodno tiskarno« Fran Jezertek. — Za upravo In lnseratnl del Usta: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.