Listek.
44 7
,,vojščaka, junaka". Na str. 183. čitaj ,,Taillefer" ne ,,Tailleufer". Na str. 247. v opazki veli pisec ,,leh je isto što i polje". Ne „leh" nego ,,leha (lijeha) " Na str. 272. čitaj ,.,Volinija" ne „Volhinija". Ostalo je tudi še nekaj drugih večjih in manjših tiskarskih pogreškov.
Še nekaj opazek glede" na jezikovno stran. Pisatelj sklanja imena na ,,<?", n. pr. Karlo, Odo, Oto i. t. d. po ženski a-sklanji. Narod na iztoku res tako sklanja, ali on pravi tudi nominativ na ,,«", torej Karla, Oda, Ota i. t. d. kakor, Luka, Sima, Franja i. t. d., nedosledno je ostavljati nominativ na „0", genetiv in ostale sklone pa preminjati po ženski a-sklanji. Druga rana je sklanja tujih imen, katera ne ne dajo preminjati po nobenem primeru hrvaške sklanje. Zatorej čitamo pač oblike: ,,Maza" = die Mass ; ,,Bur-gundija1' = Bourgogne, Burgund; ali tudi: ,,Prvomu dade ... a drugomu . . . Pro-vence i Burgundiju", kjer bi pričakovali ,,Provaiuw" ali pa, ako je beseda v pluralu, vsaj ,,Provan^". Takisto „Elsas" n. ,,Alzacija", ,,Mainz" in ,,Mainc", ,,manjcski" n. hrv. ,,majnački". ,,U Normandiji vidjeti si mogao slavnu opatiju u ,,Foutenellu" u ,Jumie-gesu" u ,,Beku", i samostane u ,,Ca.enett, Rouen-ti, B,ayeux-u, Avranches-u, Fecampu", (Fe"camp) i napokon u ,,Mont Saint Michelu" (Mont - Saiut-Michel) ? ,,Monte Casino" in ,,Montekasino". Po našem oskromnem muenji treba vsa ta imena narodnemu izgovoru prilagoditi, torej pisati n. pr. v ,,Zimiežu", a da ne bode nesporazumka, pristaviti v za-porcih ime, kakor se piše v dotičnem jeziku. Tako ravnajo Srbi in v obče narodje, ki pišejo z drugimi slovi, nego latinskimi. Z vsakim drugim načinom pisanja teh imen, sosebno v zavisnih sklonih se dela sila ndrodnemu jeziku.
Nehrvaški se mi zdi rečeno : ,,Vojske se . . sukobe na t. zv. polju Rothfeld" n. ,,na polju ,Rothfeld' nazvanom" (str. 67.), ,,Velikaši i izaberu . . . Roberta, brata Ode1' m. ,,brata Odova" ali ,,Odiua". .,Arnulf je bio .... sasvim drug? (m. drug) čovjek, nego i. t. d. (str. 130.), ,,Ceškinja" m. ,,Cehinja" (str. 135.), „Pražkim vladarima morali (su) davati danke ne samo njegovi neposredni podložnici, pleme Ceh (n. Cehova ali ,Cesi'), nego i sva druga plemena." Primeri v Črni gori ,,pleme Drekalovici" ali ,,Dre-kaloviča"  ne   »pleme  Drekalovic.«   ,,Razgovor tri svetca"  m.  ,,triju svetaca"  (str.  288.)."
Te in nekatere druge menj važne nedostatnosti ne jemljo delu vrednosti in zaslužene pohvale. Knjigi je pridejan zgodovinski zemljevid one dobe, ki pa seve"da ne more zadoščati za razmerno precej dolgo dobo, kjer so se meje pojedinih držav in narodov menjavale tako  cesto.                                                                              IZ. Perušek.
(Konec prihodnjič )
Iz hrvaške književnosti. Prejeli smo nekatere knjige, o katerih moramo zaradi pretesnega prostora odložiti poročilo do jedne prihodnjih številk. Stjepan pl. Miletič je izdal tragedijo v petih dejanjih, naslovljeno »Boleslav« (cena 50 kr.), Georgina Kayser-Sobjeska (član nar. gledališča v Zagrebu) je spisala pod naslovom »Svako djelo dodje na vidjelo« v dramatski obliki tri slike iz življenja zagrebškega (cena 70 kr.), dr. Širne Mazzura in dr. Marijan Derenčin pa sta izdala knjigo politiške vsebine »Programi opor-benih stranaka u Hrvatskoj« (cena 20 kr.). Vse tri knjige se dobivajo v »Dionički ti-skari« v Zagrebu. — Hrvaško stenografsko društvo v Zagrebu je izdalo 1. in 2. številko »Stenografa«. Bodi ta list iz nova priporočen našim stenografom, sosebno ker se že dve leti jako marljivo bavi tudi s slovensko stenografijo.
Obči zbor »Matice Hrvaške« je bil dne" 17. m. m. Poročilo smo morali odložiti za  prihodnjič.
f Stjepan Buzolič. Dne" 10. m. m. je umrl sloveči pesnik, duhovnik Stjepan Buzolič, po rodu Hrvat iz Dalmacije, v 64. letu dobe svoje. Leta 1871. je izdal zbirko svojih pesmij pod naslovom ,;Bog,  rod i  sviet",  mnogo   pa je tudi prestavljal  iz ruščine,
448
Listek.
italijanščine, nemščine in francoščine. Za ,,Matico Hrvaško" je preložil „Božjo komedijo", ki izide bržkone prihodnje leto. Tudi kot šolnik — vodil je moško učiteljišče v Arba-nasih —  pridobil si je izredne  zasluge za hrvaško narodnost v Dalmaciji.
Hrvaško narodno gledališče. V minuli gledališki dobi je bilo v Zagrebu 151 predstav, in sicer 116 dramatskih (med njimi 8 uovostij), 33 opernih (med njimi 3 nove) in 2 diletantski. Največ dramatskih del je bilo francoskega izvira (28) ; 15 je bilo nemških, 12 hrvaških, 2 italijanski, 2 španski, 6 angleških, 1 češko, I poljsko in I  norveško.
Glasbene novice. Nedavno smo prejeli obsežno, lepo zbirko hrvaško slovenskih moških zborov, katero je izdalo hrvaško pevsko društvo ,,Kolo" v Zagrebu in uredil Nikola p!. Faller. V zbirki so mimo drugega skladbe Vilharjeve, bratov Ipavcev, Haj-drihove, Nedvždove, Foersterjeve, Gerbičeve in Jenkove. Obširneje izpregovorimo prihodnjič. — Naš rojak Fr. S. Vilhar, je izdal četrto knjigo svojih skladeb, naslovljeno : ,,Hrvatska Lira", sbirka popievaka u narodnom duhu. Cena po pošti 185 gld. Knjiga obseza   16 skladeb za klavir in petje.
Nova češka opera. Skladatelj y, R. Rozkošny je zložil jednodejansko opero ,,Stojo", kateri je po Konradovi jednakoimenski povesti napisal libretto Otakar Kučera. Kritika hvali oboje, glasbo in tekst: skladatelj je uporabil znamenit zaklad melodiških mislij, ketere podaja v zaokroženi obliki, libretist pa je po vzoru »Cavallerie rusticane« priredil tekst velikega dramatskega učinka.
Ruske narodne pesmi. Rusko etnografsko društvo v Peterburgu je minilo leto poslalo dva člana Istomina in Ljapunova v pokrajine Vologde, Vjatke in Kostrome, da bi zbirala ruske narodne pesmi. V letu dnij sta nabrala 260 pesmij z napevi, in to posvetnih, cerkvenih, svatovskih pesmij in nekaj iger. Največ jima je bilo do tega, da otmeta pozabi starejše pesmi; Istomin je pazil na tekst, Ljapunov pa na napev pesmij. Nedavno sta raziskovalca v posebni seji etnografskega društva poročala o svojem nabiranji, in zbor pevcev je o tej  priliki za poskus zapel nekaj   nabranih  pesmij.
Apolonova himna. Pri izkopavanji v Delfih so nedavno odkrili Apolonovo himno, ki je izmed vseh doslej poznanih ostankov grške glasbe najdovršenejša. To je popoln paian z glikonskimi kiticami. Našli so se ulomki tudi treh drugih himen, toda praznine v tekstu se ne morejo spopolniti. To odkritje je važno i za staro grško pesništvo i za glasbo. Starogrške glasbene znake je z denašnjimi zamenil francoski arheolog T. Reinach, tekst  sam pa je   spopolnil francoski učenjak H.  Weil.
Nemško-slovenska pravna terminologija. Poslednji »Slov. Pravnik« vabi na naročbo »Slovensko-nemške pravne terminologije«, katero je, kakor znano, uredil dr. y<inko Babnik, c. kr. sodni pristav in natisnila c. kr. dvorna in državna tiskarna. To važno delo stane 3 gld. 50 kr., elegantno in trdno vezano 4 gld. 10 kr., po pošti 15 kr. več.
,,Ljubljanski Zvon"
zhaja   po   4 pole   obsežen  v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoj
vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta  1 gld.   15 kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5  gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj Janko  Kersnik. —•   Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo  »Narodna Tiskarna«   Kongresni   trg   št.   12.  v Ljubljani.
Tiska   »Narodna Tiskarna«   v Ljubljani.