KAJ JE GLAVNI VZROK, DA SE VEČINA MOŽKIH PROTIVI ŽENSKI OSAMOSVOJI ? SAVA. Vedno in povsod opazimo, kako možki svet od vseh krajev nasprotuje ženski osamosvoji, Kako oni grozni zveri, kojo so krstili za »emancipacijo«, ob vsaki priliki mečejo polena pod noge s pobožno željo, naj bi se ob nja spodtaknila in padla ali se pogreznila ter tako izginila enkrat za vselej z zemeljskega površja. 188 Zanimivo je opa^rovatl, kako naši so- ljudje, ki so slučajno drugega spola, nego smo me, sprejmejo vsako novo ali pa tudi staro misel na polju ženske osamosvoje. Nekateri se pomilovalno in prezirljivo na- smejejo, drugi se zopet jezijo, a vsakemu opaziš na obrazu in vedenju strah, da bi tako prizadevanje imelo vendarle kak kon- kreten vspeh. Ob vsaki priliki povdarjajo, da je ženska vstvarjena le za kuhinjo in družino in da se ona ne sme utikati v najmanjšo stvar, ki pripada javnosti, kakor bi tvorili javnost le naši »gospodje možki« in ne ljudje sploh. Nekateri morda celo mislijo da ženska ni človek, ampak le bitje nižje vrste, ki je slučajno podobno njim., kakor n. pr. tudi opica, in katero bitje je vstvaril gospod Bog v zabavo člo- veku, kralju stvarstva. In ne le možki, ampak tudi del na- šega srednjega in nižjega ženstva meni, da za žensko ni drugega dela, nego kuhalnica in šivanka, in vse drugo naj ona prepusti svojemu srečnejšemu sodrugu. Pri ženskah je to sad tisočletne tra- dicije in prakse, preplitve izobrazbe in popolnega pomanjkanja zavednosti o svoji veljavnosti in enakopravnosti. One pozabijo, da razun nežnejše in šib- kejše fizične konstitucije ni nikake bistvene razlike med njimi in moškim, ki bi jih tvorila manj vredne, da so torej ravno toliko vredne, duševno in telesno, kakor možki in da je kdo dostikrat mož le zato, ker nosi hlače, a da je v resnici nešteto- krat mnogo slabši v vsakem oziru, nego sto in sto žensk. Res je, med možkim in žensko obstoje razlike, ki šo že po naravi in ki se ne bodo dale nikoli odpraviti. Ta razlika je ravno v fizični moči, a te razlike tudi nihče ne bode tajil. Na splošno je ženska šibkejša, a izjeme le potrjajo pravilo. Raz- lika v fizični moči je pa tudi edina, kojo jaz priznavam. Reklo in pisalo se je, da je matema- tiški dokazano, da ima ženska manj in lažje možgani, nego možki. To je pač lahko mogoče, saj mora biti v popolnem bitju vse proporcijonirano, in možgani so gotovo v primeri z ostalim telesom. Ne vem pa in zelo dvomim, da bi količina možg-anov kaj odločevala ; pač pa odločuje nekaj dru- gega, to namreč, kako so ti možgani razviti. Učila sem se v samotologiji, da so človeške sposobnosti tem večje, čimbolj razviti in globoki so možganski razvoji. Ne vem pa, da bi bilo do danes dokazano, da so ženski možgani manj razviti v tem smislu. Da bi bil torej ženski razum sla- bejši, ne velja. (jovori se tudi, da ženska drugače čuti, da je namreč bolj občutljiva. Tega tudi ne verjamem. Vsi smo ljudje in vsi imamo gorko čuteče srce že od narave. Če se pa kažejo v čutenju kakšne razlike, je tega kriva vzgoja. Vzgoja, ta nespametna vzgoja, je ona, ki je sploh za marsikaj odgovorna. Zakaj se vzgaja dečka drugače kakor deklico ? Zakaj se postopa z njo drugače nego li z dečkom ? To je vzrok, da se njeno čutenje drugače razvija kakor njegovo. In če bi res obstajala med obema spoloma katera komaj, komaj znatna raz- lika v čutenju, bi morala biti ravno vzgoja tista sila, ki bi skušala to razliko zjedna- čiti ali vsaj ublažiti. A današnja vzgoja ima ravno nasproten smoter. Deklice se vzgajajo vedno po svoje, a dečki po svoje. Če smo torej enakoveljavna bitja, za- kaj bi ne smeli imeti tudi enakih pravic ? zakaj bi morale i nadalje se zadovoljiti s kuhalnico in šivanko ? Statistike nekaterih dežel pričajo, da je ženskih več nego moških, drugih dežel zopet ravno nasprotno. Na splošno pa je razširjeno mnenje, da je na svetu več ženskih nego možkih. Jaz nisem o tem prepričana, in če bi hotela priti do takega prepričanja, bi morala imeti pred očmi statistične tabele o deželah vsega sveta., 189 To bi nas potem najbrže uverilo, da je šte- vilo ženskih povprečno enako številu moških. Pa recimo, da je res več ženskih nego moških. Zadnjih je torej manj. Izmed teh je mnogo, ki se jih posveti duhovskemu stanu in ti se ne poroče. Drugi nimajo pozicije, ki bi jim omogočila poroko, tretji se prostovoljno ne oženijo, četudi bi se lahko itd. Ako tedaj od števila možkih odštejemo ravnokar imenovane, vidimo, da je naravnost , nemogoče, da bi se vse ženske, ki so v to sposobne, pomožile. Recimo torej, da se jih utegne poročiti tri četrtine, kaj pa bo z ostalo četrtino ? Ali naj do smrti ostanejo doma na stroške starišev ? In ako isti pomrjejo, kdo bo skrbel zanje ? Bratje — ali ti se poročijo in potem skrbijo seveda za svojo družino. Kaj naj bo torej ž njimi ? Edino, kar jim ostane, je to, da si same služijo kruh. Nekatere, da se otre- sejo skrbi za ljubi kruhek se — prosti- tuirajo. Najjednostavnejši način zaslužiti kruh pa je, ako dekle postane služkinja. Služkinje pa ne morejo biti vse. Eni pri- manjkuje fizične moči, drugi ne dovoli tega njena ponosna nrav, rojstvo, ljudski predsodki. Ženska si je torej iskala in tudi našla dela v raznih skladiščih, delav- nicah in uradih. Njen možki sodrug, on, o katerem se govori, da je njen tovariš in njena podpora v življenju, ni našel v sebi niti iskrice usmiljenja ž njo, ki je tako šibka in nežna, ako je opravljala v skladiščih in pri stavbah težka dela s sramotnimi pla- čami. Ali, da se je ona drznila pogledati v razne komptoarje in urade, to mu ni bilo prav. Ni mu moglo in ni mu hotelo v glavo, da ona zaseda javne službe, in tedaj je začel kričati, da je ženska vstvar- jena za kuhalnico in šivanko in pa zato, da skrbi za družino. Ni pa pomislil, da ji je to mnogokrat nemogoče, jednostavno zato ne, ker — je nima. Da se tedaj ona gnete v urade in prevzema službe, katere je dosedaj zasedal le privilegiran možki spol, tega ji ne more odpustiti. Zakaj se pa večina možkih protivi ženski osamosvoji ? — Težko, težko vpra- šanje, a še težji odgovor. Marsikateremu možkemu sem že sta- vila to vprašanje, a vedno so mi rekli, da temu ni mogoče tako hitro odgovoriti, da pomislijo malo in da mi potem odgovorijo. Ko pa le ni prišlo do odgovora, sem skle- pala, da mnogi se protivijo, a ni niti nj m samim prav jasno, čemu. Čudno se jim vidi, da ne bi več ženske dandanes samo pi-edle, šivale, pletle itd. in čakale, da jih kdo milostno — poroči. In pa tradicija, tradicija! Vedno in povsod se govori, da ženska mora ostati pri ognjišču, in sedaj naj bi bilo drugače?! Nekateri možki pa menijo, da ženska dela možkemu konkurenco. Res je, dela mu konkurenco, a tega je sam kriv. Zakaj ne zahteva, da je žensko delo ravno toliko plačano kakor možko ? To mora zahtevati. Komaj bodo službe urejene tako, da bo imela ženska povsod plačo enako možkemu, pa se bo nehala vsaka konkurenca. Saj trdite vedno, da je ženska manj zmožna, manj razumna in ne vem, kaj vse še manj nego vi. Če je vse to res, pa bodo gospodarji sami jemali v službo možke raje nego ženske. Če pa to ni res, pa bo tudi dobro, ker v tem slučaju bodo jemaU v urade one možke in one ženske, ki bodo za to sposobne, a drugi in druge si bodo po- iskale službo primerno svojim močem, zna- nostim in sposobnostim. Tako bo imel vsak šef uradnike in uradnice, ki mu bodo po godu, a uslužbenci delo, ki bo primerno njihovim močem. Nekateri bodo ugovarjali, da bi se na tak način prenapolnile pisarne in uradi in da bi nazadnje ne bilo dela niti za spo- sobnega uradnika. Nič se ne bojte tega 1 Trgovina, a še posebno industrija napre- duje od dne do dne. Vedno in vedno slišimo o novih iznajdbah, podjetjih in 190 žgtadbah. A vse to potrebuje zopet in zopet delavnih moči. Dela torej ne zmanjka, a delavcev manjka vedno in vedno. Saj so ravno t? dnij tožili v kranjskem deželnem zboru ... da manjka delavcev. Na občin- skih uradih v Trstu, Gradcu in drugod tožijo (?) o velikem pomanjkanju sloven- skih uradnikov. Najbolje se torej mašču- jete tem vsiljivim ženskam, sedaj, ko so se že prerile v razne urade ter vtikajo nos povsod in se ne dajo odpraviti, s tem, da jim priskrbite plače enake vašim. S tem jim uničite vsako konkurenco ali pa uni- čite vsaj konkurenco onih elementov, ki slučajno nosijo hlače in imajo zato popolno pravico konkurirati z Vami, četudi so manj sposobni kot ženske ali pa celo nespo- sobni. Vzrok, da se možki protivijo ženski osamosvoji, tiči tudi v tem, da je tisoče in tisoče srednješolske mladine, ki si išče zaman službe v raznih uradih, ker jih ženske izpodrivajo s tem, da za manjšo plačo opravljajo isto delo. To je seveda konkurenca. Ali, kakor rečeno, nehala bi koj, ako bi bile plače uradnic enake pla- čam uradnikov. Potem bi pač šefi ne gle- dali na to, je li kompetent možki ali ženska, ampak bi sprejeli onega, ki bi imel boljša spričevala, večje zmožnosti in sposobnosti ter bi bil bolj pripraven iz raznih posebnih razlogov. Sicer pa, res je, imamo mnogo duševnega proletarjata, mnogo srednješol- ske mladine, ki zastonj išče službe. Sedaj pa vprašam : Zakaj se ista mladina ne poda na višje šole in se tam ne pripravi za kak boljši, vzvišenejši poklic, nego je kom- ptoaristov, ko ima vendar vse predpogoje zato, srednje šole namreč ? Marsikdo mi bo odgovoril, da nima sredstev, a jaz zopet odgovorim, da ni to glavni vzrok. Glavni vzrok, da ne obiščejo više šole, je, po mojem mnenju, pomanjkanje energije, volje, delavnosti, življenske sile sploh. Mnogokrat smo slišali, da je marsikdo dospel do krasne karijere brez najmanjše pomoči od doma ali drugod, izključno s svojo delavnostjo in energijo. Zopet bo kdo ug^ovarjal, da je kdo srečen, drugi zopet ne. Ha, ha ! Ne bodimo fatalisti. Bodimo raje uverjeni o resničnosti pregovora: »Vsak je svoje sreče kovač«. — In če kdo nima moči in volje, da bi nadaljeval pričeto delo, bodite uver- jeni, da tudi v pisarni mu bo iste primanj- kovalo. Drugače pa je z žensko. Ona nima, ali vsaj pri nas ne, zadostnega števila sred- njih šol in se ne more torej pripravljati za boljše službe in poklice. Da ni nam dovoljen vstop v vse srednje šole, je kri- čeča krivica. Da, možki, ki hočejo biti edini zastopniki tega toliko opevanega, najbolj popolnega bitja, »človeka«, poza- bijo na najprimitivejša človeška prava, ko branijo svojemu sočloveku drugega spola, da se izobrazi, kolikor mu dovolijo njegove duševne in telesne moči ! No, jasniti se je začelo tudi v tem oziru. Ali, dokler se ta krivica popolnoma tie odpravi, moramo se zadovoljiti s tem, da služimo svoj kruh s slabo plačanimi službami v pisarnah in uradih. Tudi izgovor torej o možkem dušev- nem proletarjatu ni dovolj utemeljen in najbrže ni tudi glavni vzrok, da se možki protivijo emancipaciji. Glavni vzrok bi morali torej iskati drugje. Po mojem mne- nju tiči v možkem egoizmu. S tem, da se ženska vporablja v javnih službah, se bliža konec možki komoditeti, ker si mora sedaj vstrajno iskati in skrbno držati zasedeno m.esto, ako noče, da ga kdo izpodrine, če treba tudi ženska. Dokler ni bilo nje v javnosti, se ni h'Ao treba bati za ekzistenco. Ako ni imel energije, samo- Ijubja in ponosa, da se je povspel više, nego ga je v dobi nezavedne mladosti pahnila usoda, je lahko upal, da dobi kjer si bodi službico, ki ga gotovo preživi, če- tudi skromno. Sedaj mora ladi ženske konkurence, ki ekzistira ravno vsled kri- vične uredbe v plačah, skrbeti, da pride. 191 višje, nego je ženski mogoče vsled kratenja srednješolske izobrazbe. Konkurenca torej ga sili na intenzivneje in energičneje de- lovanje, in to komodnemu možu ni prav. Pa tudi njegovo samoljubje je ranjeno. Do sedaj je bila ženska navezana z vsemi mogočimi vezmi na možkega. On je skrbel za njeno hrano, stanovanje, obleko itd., a zato mu je morala biti brezpogojno udana, slušati m ubogati ga je morala v vsem in povsod. In kako ne ? Saj mu je morala biti hvaležna za vse, vso, morda celo za življenje (?) In on je bil kolikor toliko opravičen zahtevati slepe pokorščine od nje, ki je morala vse njemu zahvaliti. Ni mislil, da mora biti on njej ravno tako hvaležen za marsikatero krasno in morda za najkrasnejše ure v svojem življenju. Ni pomislil, da bitje, ki mu mora biti slepo udano, je le na pol človek, ko vendar nima svoje volje in ne sme svobodno od- ločevati s svojimi čustvi. To bi moralo njega, moža, šele raniti v samoljubju, ako je pomislil, da ženska, ki mora biti nje- gova družica in tovarišica v življenju, je k na pol človek, ker je bitje brez vo- lje, in da bi mu ne bila morda nikoli vdana, ako bi smela prostovoljno odloče- vati. Vsega tega ni pomislil. A sedaj ve, da jo izgubi iz svoje nadvlasti, ako se ona emancipira, da ne bo več samovlastni go- spodar čez njeno življenje in srečo, in to mu ne da miru. To je po mojem mnenju glavni vzrok njegove mržnje do emancipa- cije. Tudi tega ne pomisli, da bi moral biti šele tedaj po pravici ponosei,, ako se mu uda svobodna, prosta, samosvoja ženska, ne zato, da bi jo preživljal, ampak v bla- ženi, osrečujoči ljubezni. Ponosen bi moral biti šele tedaj, ko bi imel na svoji strani bitje, ki je popolen človek, ki ima svojo voljo in ki ravno s to voljo v zvezi s svojimi čustvi in pametjo odločuje njemu v prilog. Razmerje med emancipirano žensko in možkim bi bilo potem lepše, vzvišenejše, ker bi bilo razmerje med človekom in člo- vekom, med enakoveljavnimi bitji, ki sku- šata drug drugega vzajemno osrečiti. .Smelo trdim torej, da je pač možki egoizem največji sovražnik ženske osamo- svoje. Rada odneham od svoje trditve in celo hvaležna bom onemu, ki mi pokaže, kje je prav za prav glavni sovražnik te preklicane emancipacije. Sicer pa mislim, da bi možki bolje reševal to nalogo, ko sam ve in čuti, kje ga »čevelj tišči« z ozirom na to sedaj že popularno in sve- tovno vprašanje. 192