TRST, petek 26. oktobra 1956 Leto XII. . Št. 242 (3480) DNEVNIK vsak mm 60 din. Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93 808. 37-338 MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdata Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst POLOŽAJ NA MADŽARSKEM SE POLAGOMA NORMALIZIRA Zadovoljstvo zaradi odstranitve stalinista deroeja jamenjal ga je Rajkov sodelavec Janoš Kadar Nagy in Kadar sta napovedala pogajanja z vlado ZSSR o umiku sovjetskih čet takoj po vzpostavitvi reda • Intervencije sovjetskih čet ni zahteval Nagy, temveč Geroe v telefonskem razgovoru s Hruščevom - Popoldanski poziv vlade prebivalstvu, naj preneha z demonstracijami - Novi incidenti po policijski uri ifj^^MPESTA, 25. — Ob 0 25 -JBsfc,'—"tt cr\, zo. — czo v zo po polnoči je budimpe- *P°ročil. da so se v številn'h važnih tovarnah ielj« lce ustanovili stavkovni odbori. Vlada je opozorila nnj|0 ’ ua bi v sedanjem trenutku stavkovno gibanje ko-Iiia v sano kontrarevoluciji. Vlada obljublja, da bo ugo-Ijtn upravičenim zahtevam, takoj ko bo vzpostav- Wl ?° P°ln°č‘ ie mi „ asia dežela je zadnje Nke vfvliala tragične do-J°luCi'0n .luste Vilni kontrare-*e Ijuritv^1 m sovražniki na-ditve s e demokratične ure-Pade iP izzvali oborožene aa-"davc^ er*m je pomagal del a8ojje Y Budimpešte zaradi r1* SDins kl ga povzro- *o os„-- 0 stanje v deželi, tsdno cenie so povečale iz-fPodars,esne politične in go-4tetjh * napake preteklosti, !*'ia ddstrunitev je splosna !jdstVo,6ga ljudstva. Novo ajočf- Partije in vlade je letOt „ ’ da izvleče daljno-"®tov auke tragičnih do-2adnjih dni. Po vzpo- 4$ mira bo paria- in na tem zase-‘0,»l| J* ^Prejet program re-“odo zajele vse naj-o ■i®hia Pfobleme našega Uresničenje tega !j obujžahteva od vlade, J* front ene Patr>°tske Ijud- in od najširših de- množic, splošno 2* "bita?0 na najširši pod- S .1 anja Hu'" s“- Za oresm- iw Mrest programa je nuj-Aj0 .ho, da se takoj pre-» ih ^rbe, da se vzpostavi 8° delo --r ln zadne normal- .V 9h,# v Podjetjih in usta- evanju svojega OvC,Poziva imre Nagy t tiihai^udsl'Vo na enotnost htin »Kot predsed- CeŠCi*hi U'SKega SVeta VaS a? Pren * madžarska viaJ pogajanja med , Itd ” ‘h cxivjetsko zve-n,Vjetskih Uglm tuui o umiku (ie»e na cet, ki so nasta-,. hiaijj. ozemlju Madžarske, st hiVyrsku-sovjetskem pri-pjjh na podlagi proletar- ^nacionalizma, na s-Mn,,,, ,®naltopravnosti med Partijami in I« *»gi - mi državami in na .................. t ®a<;ionalne neodvisno- ki arsttdn sem. da bodo s (>0(iu sovjetski odnosi, j,- jih, Zgrajeni na ten te-8, hgo i predstavljali trdno in8" Dri, l?reneSa in resnic- *ri: tiar,.ja 'jstva med nasi- ^‘»ticn«. V1 Podlago nase vJ lskiK . “ococnosii. UmiK li ^i>o ? katerin inter- 'i«lV.1iehi.,M0rDah s0 zahteva- (0 diiCh,,1 tnteresi nase so-Vk4 i>„ Ureditve, bo nemu-5“staV|i^en- takoj ko bo i» ,8Voi„..n mir in red.» Pot ^re i) sPorocilu poudar->1, ™UK ki2a-^,anJa glede vseh bo vlada jnosezno strpnost X N«S?, d ... -olovdli1 VS0. k°l zapeljani _ kos?4 doroi, lstočan- z oh°Vala vse tiste, ki JeValj .roženimi napadi e- ln hujskali na ne-Ck V|)imen ttvs PartiiB0vani prvi tajnik ^Viftladzarcdel0vnega ljud* tli l „ arsge Janoš Kadar v oanos ivauai **0u ^etn poročilu ma-ljudstvu med dru- enotnaŠe part‘ie ie v fkoti < Osti zavzelo sta-W. Hf4e oboroženi napad Vihki re„avj . ln Proti naši !* lj,>osP0^llki oc bije z 1 sv ». 1 sredstvi. Na- v L kaPit»Teč stari iarem' S ? VetBa tov- . vpl -., bankir-\> ko . Posestnikov.« Po-S,I[0sti Poudaril nujnost ,slil ^ev»ni,etl Madžarov pri )Sh ^tepri^,,teh nal°8 in Iz‘ V>t turtnje- da b0 ta PadatTi. .uvedena, je Sr*11"*1 Kj^o °0rtiaritlie ie prežeto V Po °dloenostjo, ca se vith °dlas. zPot'tavitiv reda ?h»Lv oCi Pogleda od-I h- ieth , vsem perečim N>la’ katerih rešitev \j. bge j ?.e°dložljiva. \ se Poglnk1?0 rešiti * P°' ^J.tve demokrati- I? MVamo dBŽaye- Pri čemer 1*89 ,adža. realne možnosti, a s.ludstv» part'je delov-fi s Po va Predlaga vlači, ktmOOvjjt ^Postavitvi reda, SC v S« zvezo in Maji , 9hja j u prijateljskega » ihi čtigi ln internacionali-.Ptgz in Pogajanja o do- ^!»l?ni mBPa'ilvičhi ureditvi ^him odema našima *° m»*i. državama.« 'nn°ž>ee zvedele, da je bil Geroe odstavljen, so to pozdravile z velikim navdušenjem. Na ulicah so bile številne manifestacije, na katerih je prebivalstvo izražalo zadovoljstvo nad tem, da so bile njegove zahteve končno sprejete. Tajnik krožka «Pe-toefi« Gabor Kantor. je po radiu pozval študente, naj se vrnejo na svoje domove, «ker, je pripomnil, v Nagyju imate izvrstnega voditelja, ki bo na madžarski podlagi izvršil socialistično reformo univerze«. Gabor Kantor je tudi izjavil, da so «pod nekorektnim vodstvom Geroeja mnogi obupali« in je zatem izrekel zadovoljstvo, da je bil za novega tajnika CK imenovan Kadar, ki je trpel v zaporu. «Pod njegovim vodstvom, je zaključil Gabor Kantor, bomo lahko začeli novo delo in prelivanje krvi bi bilo zaman. Ni mogoče graditi, dokler govori orožje.« Janoš Kadar, ki je bil imenovan za novega prvega tajnika centralnega komiteja, je bivši kovinarski delavec in ima 44 let. Ze s svojim 17. letom je bil član komuni- stične mladinske organizacije. Bil je tri leta zaprt pod režimom Horthyja. Aktivno je sodeloval v drugi svetovni vojni v odporniškem gibanju. Po osvoboditvi je postal podtajnik KP, pozneje pa. po združitvi stranke madžarskih delavcev, je reorganiziral policijo in sodeloval z Rajkom ter postal njegov naslednik kot notranji minister 5. avgusta 1948. Leta 1950 je bil aretiran zaradi »titoizma«. Rehabilitiran je bil leta 1954 in imenovan za tajnika partije nekega budimpeštanskega predmestja, nato pa prvi tajnik za okraj Pešta. Julija letos je bil . izvoljen za člana centralnega komiteja. Kadar je pred nedavnim zavzel odločno stališče proti politiki Rakosija. Ze v jutranjih urah je vlada po račiu sporočila, da je bil upor dokončno zadušen. Uradna tiskovna agencija pa je javila, da je število žrtev upora «zelo visoko«. Radio je tudi javil, da »postaja življenje na ulicah zopet normalno« in da »prebivalci prestolnice stojijo v dolgih vrstah pred trgovinami, da si nakupijo živila«. Minister za obrambo Ištvan Bata je rporočil sledeče: «U-porniki so imeli huče izgube. Zajeli smo mnogo upornikov-Ukazal sem vojski, naj vzpostavi red do 12. ure danes.« Minister je tudi pozval vse vojake, ki so iz katerega koli vzroka daleč od svojih e-not, naj se takoj vrnejo in najpozneje dopoldne. Včerajšnji dogodki V svojih prvih jutranjih oddajah je budimpeštanrki radio takole prikazal položaj: «Uporniki povsod polagajo o-rožje. toča nekateri od njih so postavili barikade po ulicah prestolnice. Nekatere močne skupine so prišle iz svojih skrivališč in prva od njih se umika proti zahodu, očitno da poizkuša beg proti avstrijski meji. Vso noč te je slišalo streljanje pušk v severnih predelih mesta. Policija je blokirala ceste, kjer se še upirajo skupine upornikov in vojska je mobilizirana, da prepreči upornikom, da bi dosegli zahodno mejo Madžarske. Sole so zaprte in tramvaj ne kroži.« Radio je tudi sporočil, da so uporniki zažgali narocni muzej v Budimpešti in da so plameni skoraj do kraja uničili njegove neprecenljive vrednosti. Dalje je radio sporočil, da je bila pri včerajšnjih bojih po ulicah prestolnice prizadejana huda škoda električni napeljavi v mestu in zato je bil tramvajski promet prekinjen. Poškodovane so bile tudi številne telefonske naprave, ki pa so jih že popravili. Notranja mreža že deluje, mednarocne zveze pa bodo v nekaj urah vzpostavljene. V popoldanskih urah ni radio govoril več o «oboroženih tolpah« in c »kontrarevolucionarnih«, pač pa je pozival prebivalstvo, naj preneha z demonstracijami. ((Partija in vlada, je bilo rečeno v po- zivu, pozivata prebivalstvo, nai se vrne v svoje domove in na delovna mesta ter naj preneha z demonstracijami, da se bodo lahke izolirale tiste sile. ki skušajo zrušiti madžarski ljudski demokratični režim«. Zjutraj je radio pozival prebivalstvo, naj počisti ulice, zlasti okoli javnih poslopij, kjer so se vodile borbe. Na več krajih so gasilci gasili požare. Sporočeno ie bilo tudi, da upajo, da bodo še danes premagali vse težave, ki so nastale s preskrbo živil v prestolnici. Danes so odprli 6C odstotkov državnih trgovin v prestolnici in o-koli 90 od ;totkov v predmestjih. Odredili so večji dovoz živil s podeželja. Ob 17.25 je budimpeštanski radio pozval prebivalstvo, naj se do 18. ure vrne na svoje domove, ker se ob tej uri začne policijska ura, ki bo trajala do 6- ure zjutraj. Pravosodno ministrstvo pa je po radiu zanikalo govorice, da so ustrelili mnogo upornikov, ki so bili ujeti. Poročilo poudarja, da m do sedaj nobeden od ujetih upornikov prišel pod kako vojaško ali civilno sodišče. Ob 18.35 je budimpeštanski radio sporočil, da so oboroženi uporniki še aktivni v prestolnici in da so napadli pešce v številnih okrajih. A-gencija MTI pa je sporočila, da je sto tisoč oseb šlo popoldne v povorkah po ulicah in nosi’o madžarske zastave. Dunajski dopisnik francoske agencije France Presse je ob 21. uri stopil v stik z madžarsko agencijo MTI, ki je sDoročila sledeče: Zjutraj so delavci zapet odšli na delo v večini tovarn prestolnice. Zjutraj ni bilo hudih bojev, okoli poldne pa se je število in sila spopadov povečala in to se je nadalje-va.o do poznega popoldneva v nekaterih delih mesta. Kakor poročata Ansa in AFP, je po uradnih poročilih, ki so Jih dobili v Londonu, do intervencije sovjetskih čet na Madžarskem prišlo na podlagi odločitve moskovskih oblasti sporazumno z Geroejem. Poročila pravijo, da so sovjetske čete na Madžarskem poslali proti Budimpešti v prvih urah v sredo, t. j. mnogo prej, preden je Imre Nagy prevzel predsedstvo vlade. Izjava, ki so jo prebrali po radiu po 9. uri, je javljala, da JANOS KADAR je Nagy v imenu madžarske vlade zahteval intervencijo sovjetskih čet v skladu z varšavskim paktom. Po informacijah, ki so jih dobili v Londonu, je do te odločitve prišlo po telefonskem razgovoru, ki ga je Geroe imel s Hruščevom. Geroe, ki je zaradi svoje stalinistične preteklosti zelo nepriljubljen na Madžarskem, se je baje posjužil popularnosti, ki jo uživa Imre Nagy, da v imenu tega vsili politiko represalij. Isto poročilo zatrjuje tudi, da je bilo za sovjetske oblasti važno, da se intervencija sovjetskih čet prikaže javnemu mnenju kot rezultat zahteve nove vlade. Pripominja se, da je odstavitev Geroeja prva posledica upora, umik sovjetskih čet z Madžarske, ki ga je omenil I Nagy, pa bo nadaljnja posle-I dica. tBORBA> O DOGODKIH V BUDIMPEŠTI Todstvo ni pravočasno pozitivno reagiralo na zahteve ljudstva Tako so se dobronamerni ljudje, večinoma delavci, mladinci in študentje, znašli na drugi strani barikad Poročilo novinarja iz Kečkemeta (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Jugoslovanska javnost z velikim zanimanjem spremlja dogodke na Madžarskem. Čeprav je bilo pričakovati, da bo Madžarska zaradi razpoloženja ljudskih množic prva sledi.a primeru Poljske v sprejemanju določnejših ukrepov pri izvajanju politike destalinizacije in demokratizacije, ni jugoslovanska javnost pričakovala, da bo razvoj dogodkov zavzel tako ostro obliko. V Beogradu prevladuje mišljenje, da demonstracije študentov. ki so se pod vplivom kontrarevolucionarnih krogov, kot to javlja radio Budimpešta spremeni.e v oborožene akcije, ne bi zavzele take oblike, da se ni oklevalo s popolno rehabilitacijo Imra Nagyja In dc se ni odlagalo z izvajanjem sklepov julijskega zasedanja CK madžarske partije. Nestrpnost množic je bila vsekakor upravičena, ker se je pokazalo, da so še vedno močne sile, ki ovirajo hitrejše uresničenje sklepov CK in izvajanja ukrepov za demokratizacijo. Znači.no je n. pr. za razmere na Madžarskem. da sc mnogi jugoslovanski poslovni ljudje, ki so se nedavno vrnili iz Madžarske, opazili, da se v državnih ustanovah še vedno ni prenehalo s čaščenjem Stalina. V Beogradu niso redki, ki menijo, da se je bilo mogoče izogniti vsemu, kar se je v Pcšti do-odilo zadnje dni. če bi bil Imre Nagy vsaj 24 ur prej prevzel predsedništvo vlade, a ne v trenutku, ko so se demonstracije spremenile v oboroženo akcijo, v kateri so po današnjih besedah Imra Nagyja sode.ovali mnogi zagrenjeni mladinci, študentje in pripadniki Bonveda (madžarske armade) Nocojšnja »Borba« ugotavlja, da je jugoslovanska javnost z zadovoljstvom sprejela na znanje, da se na Madžarskem položaj popravlja in da darja in predsednika vlade Nagyja, na liniji tistih zahtev madžarskih delavskih množic, ki so 'zlasti te dni tako močno prišle do izraza. Ti govori, ki napovedujejo odločno prekinitev z ostanki preteklosti napačne politike, in hitro reševanje aktualnih nalog, so osnova za pozitivno ureditev razmer in krepitev temeljev socializma. List ugotavlja, da se iz dogodkov lahko izvleče samo en sklep: da je v skladu z zahtevami in stremljenji delovnega ljudstva potrebno pospešiti demokratizacijo. »Borba« piše. da je za sedaj težko vedeti 'za vse razloge, ki so pripe’r3li do oboroženih spopado v Budimpešti. Eden od lazlogov pa je po mnenju »Borbe« vsekakor dejstvo, da dosedanje partijsko in državno vodstvo ni pravočasno pozitivno reagira- le novo vodstvo Madžarske od- 1° na zahteve manifestantov prlo perspektive bolj zdrave- zlasti na tiste, ki so se na- ga načenjanja reševanja aktualnih vprašanj socialističnega značaja. List poudarja, da so tendence novega vodstva, ki so prišle do izraza v govorih novega tajnika Janoša Ka- Zelo pozitivno poročilo delegacije KPI ki je nedavno obiskala Jugoslavijo Vodstvo KPI pravi, da italijanski komunisti obžalujejo, da madžarska vlada ni mogla z lastnimi silami odbiti protirevolucionarni napad, kar je dokaz očitnih slabosti madžarske delavske stranke (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Danes se je sestalo vodstvo KJPI, kateremu je najprej poročal Longo o obisku delegacije KPI v Jugoslaviji. Po sestanku je bilo. izdano poročilo, ki pravi, da so še drugi člani delegacije izpopolnili Longovo poročilo. Delegacija je predložila tudi zaključno izjavo o rezultatih obiska, ki izraža njeno soglasno mišljenje o tem obisku: vodstvo je to izjavo odobrilo. «Z obiskom delegacije pod vodstvom tov. Longa v Jugoslaviji, pravi poročilo o sestanku vodstva KPI, so se u-redili in so zopet popolnoma normalni oc nosi med KPl ter ZKJ v obliki in po načelih, ki sta jih obe organizaciji javno definirali. Vodstvo stranke izraža svoj'e zadovoljstvo zaradi tega dejstva, ki izpričuje krepak internaciona-lističen duh našega gibanja« Jutrišnja «Unita» bo obja- MOLLETU IZGLASOVANA ZAUP1ICA ZA NJEGOVO POLITIKO Nova francoska izzivanja v Afriki Npopaili med tunizijskimi in francoskimi četami - T Maroku novi protilraneoski izgredi - JProtestna nota Tunizije in Maroka PARIZ, 24. — Francoska narodna skupščina je danes popoldne izglasovala zaupnico Molletovi vladi v zvezi z njegovo splošno politiko. Za zaupnico je glasovalo 330 poslancev, proti 140. Vzdržalo se je 49 poslancev. Pred glasovanjem je govoril Mollet v zvezi z aretacijo petih alžirskih voditeljev. Izjavil je, da Francija ni napravila nobene nekorektnosti do maroškega sultana. Medtem javljajo iz Rabata, da je maroška vlada sklenila odpoklicati svojega poslanika iz Pariza. Tudi nova jordanska skupščina je sklenila, naj vlada odpokliče iz Pariza svojega poslanika. Francoska vlada pa je dala ukaz francoskim četam v Maroku, naj »za vsako ceno za-ščitijd življenje Francozov, ki živijo v Maroku«. Po uradnih podatkih je število žrtev neredov v Meknesu narastlo na 55 mrtvih in HO ranjenih. Danes pa je v Maroku prišlo do novih neredov. Popoldne so bili med incidenti v Meknesu 3 mrtvi in 9 ranjenih, ko so francoski agenti skušali aretirati 4 Ma-rokance. V okolici Meknesa so našli 4 ubite Francoze, 2 ženski pa sta bili hudo ranjeni. Baje je bilo na tem področju te dni zažganih 75 francoskin posestev. Nobenih vesti ni o 20 francoskih družinah. V okolici Feza je bilo zažganih 11 francoskih posestev. Tunizijski ministrski predsednik Burgiba pa je v tunizijski skupščini sporočil, da je na alžirski meji prišlo do bojev mea francoskimi in tunizijskimi četami. Francoske vojaške oblasti pa so to vest zanikale. Tunizijski državni tajnik za informacije pa je že sinoči poročal o premikih francoskih čet na raznih področjih Tunizije in je izjavil, da so se zlasti ob meji dogodili incidenti. Tunizijska vlada }c zaradi tega protestirala pri francoskem poslaništvu. Burgiba se je po svojih izjavah v skupščini sestal z vrhovnim poveljnikom tunizijskih čet. Po nalogu tunizijske vlade so tunizijske oblasti ob meji blokirale francosko motorizirano kolono. Francozi zatrjujejo, da so začeli premike čet, zato da zaščitijo francosko prebivalstvo v Tuniziji. Tunizijska vlada je sinoči objavila skupno tunizijsko • maroško protestno noto proti aretaciji alžirskih voditeljev. Nota poudarja med drugim, da je «pobuda francoskih o-blasti v Alžiru sovražno dejanje proti suverenosti dveh držav in poizkus, da onemogoči njune napore za vzpostavitev miru v Severni A-friki ter kompromitira harmoničen razvoj odnosov med Francijo in vsemi severnoafriškimi deželami«. »Obe vlad’, pravi dalje nota imata poleg tega francosko vlado za odgovorno za u-sodo sedaj zaprtih alžirskih osebnosti. Pozivata francosko vlado, naj takoj sprejme potrebne ukrep«, da se vzpostavi boljše ozračje, ki je potrebno za rešitev hudega spora, ki je nastal, in to v in- Eisenhawer absaia iHtervenoiio SZ na Mad2arskem NEW YORK, 25. — Predsednik Eisenhower je izjavil, da ZDA obsojajo intervencijo sovjetskih čet na Madžarskem. Izjavil je tudi, da bi na podlagi mirovne pogodbe, ki jo je podpisala tudi SZ, morale sovjetske čete ze zdavnaj oditi iz Madžarske. Eisenhower je zatem dejal, da delovanje sovjetskih čet na Madžarskem dokazuje, da te niso v tej državi, »zato da branijo Madžarsko pred oboroženim napadom, pač pa nadaljujejo okupacijo Madžarske s silami tuje vlade m v njene namene«, teresu vseh zainteresiranih držav«. Egiptovski tisk javlja, da so predsednik Naser, kralj Saudove Arabije in sirski predsednik včeraj po telefo- nu razgovarjali o skupnih ukrepih v zvezi s položajem v Severni Afriki. Politični odbor Arabske lige je včeraj proučil vprašanje morebitnega odpoklica vseh arabskih poslanikov iz Pariza. Razgovori se nadaljujejo. Fronta za narodno osvoboditev v Kairu je dobila sporočilo voditeljev alžirskih uprnikov, da nameravajo izvršiti odločne represalje proti Francozom v Alžiru zaradi aretacije 5 alžirskih voditeljev. Razgovor o železničarjih med Angelinijem in Zolijem Odobrene 3 milijarde za poštarje RIM, 25. — V krogih prometnega ministrstva upajo, da se bo spor z železničarji ugodno zaključil. Pogajanja se vodijo na osnovi predlogov, ki jih je postavil minister Angelini in ki so svoj čas pripomogli, da je bila preklicana stavka, napovedana za 15. in 16. t. m. Danes dopoldne sta se o zadevi raztovarjala ministra Angelini in Zoli. Zvečer pa so imeli sestanek predstavniki železniških sindikatov, včlanjenih v CGIL, CIRIL, UIL in CISNAL. Razgovarjali so se o včerajšnjem razgovoru z ministrom za proračun Zolijem. Zaradi odpusta 17o rudarjev rudnika Ciavolotta-Bauci-na (Agrigento), je bila včeraj v sicilijanskih rudnikih protestna stavka, ki so jo organizirale sindikalne organizacije C1SL, CGIL in CISNAL. Na današnji seji vlade so sprejeli ukrep za dodelitev trefi milijard, ki se naj porabijo za zadostitev zahtev poštnih. telegrafskih in telefonskih uslužbencev. Odobrili so tudi ukrep, t katerim bodo stavili na razpolago potrebna sredstva za sodišča; to bo zaleglo, da bo prenehalo med sodnimi uslužbenci mezdno gibanje. V poslanski zbornici se je seja začela s številnimi prošnjami za odvzem poslanske imunitete, med drugimi bo moral pred sodišče poslanec Pozzo, misin, ker je žalil oborožene sile uporniškega gibanja in je izdajal nepokrita denarna nakazila. Senat je odobril zakonski osnutek o ukrepih proti osebam, nevarnim za varnost in javno moralo. Vsi predlogi za popravke/ki so jih stavili opozicijski poslanci, so bili odbiti. Danes so izvolili poslanske in senatne predstavnike v glavnem odboru KD. Senat bodo predstavljali Umberto Merlin, Gava, Maiano, Bo. | Tartufoli in Ianuzzi. Med po-| slanci se je pokazala dovolj ‘ močna Scelbova skupina, ki bo imela dva predstavnika, Lucifredija in Manzinija, enako kot Fanfanijeva »iniciativa«, ki jo bosta predstavljala Spataro in Bucciarelli Ducci. Za levico je bil izvoljen Ra-pelli, za desnico pa Togni. Romunska delegacija v Postojni in na Reki BEOGRAD, 25. — Delegacija romunske vlade in delavske partije, ki je danes dopoldne prispela v Ljubljano, po kratkem oddihu v vili pod Rožnikom so člani delegacije obiskali tovarno Litostroj. Po-poldne je Miha Marinko priredil v republiškem izvršnem svetu kos:lo na čast delegaciji na kateri sta predsednik ljudske skupščine Slovenije m vodja romunske delegacije izmenjala zdravici. Popoldne ie romunska delegacija položila venec na spomenik padlim borcem na Urhu, zatem pa je obiskala Postojnsko jamo in nadaljevala pot v Opatijo. vila tudi izjavo o obnovi stikov med KPI in ZKJ; izjavo so podpisali Longo, Spano, Montagnana, Pesenti, Lizzero, Balboni, Busetto, Salinari, Chiaramonte in Tabet, torej vsi člani delegacije, ki se je mudila v Jugoslaviji. V tej izjavi podčrtavajo koristnost sodelovanja ter izmenjave mnenj in izkušenj meč obema partijama, kar je postalo potrebno zaradi geografske bližine Italije in Jugoslavije, držav torej, ki imata korist od krepitve gospodarskih, kulturnih in drugih stikov. V izjavi je nadalje rečeno, da je delegacija proučila gospodarski, politični in socialni položaj Jugoslavije, kolikor zadeva originalne oblike gradnje socializma. Delegacija KPl je opravila številne obiske na raznih delovnih mestih in imela je dolge razgovore z glavnimi jugoslovanskimi voditelji, z delavci, kmeti in intelektualci, ki po vsi izrazili svoja mnenja prostodušno. Delegacija KPI je prišla do prepričanja, da lahko komunisti, socialisti in progresisti vsake države z zaupanjem gledajo na napore komunistov in ljudstva Jugoslavije za izgradnjo socializma, kajti to, kar je delegacija videla, je vredno velikega zanimanja ter pazljivega študija. Razen tega je napravila na delegacijo ugočen vtis enotnost komunistov in jugoslovanskega ljudstva. Delegati so svojo izjavo zaključili izražajoč orepričanje, da jim je z jugoslovanskimi tovariši skupen ideološki vodnik marksizem - leninizem; prepričani so tudi, da bodo bratski stiki med KPI in ZKJ zelo koristni Sestanek vodstva KPI pa je bil posvečen še zlasti dogodkom na Madžarskem. Poročilo o sestanku prtvi s tem v zvezi «0 dogodkih, deloma zelo hudih in žalostnih, ki so se pripetili v zadnjih dneli v državah vzhodne Evrope, kjer so komunisti na oblasti, potrjuje vodstvo KPI stališča, ki iznajajo iz pripravljalnih dokumentov za prihodnji kongres in ki jih je odobril centralni komite. Ita.ijanski komunisti so naklonjeni procesu demokratizacije političnega režima, ki se je pričel v teh državah po XX kongresu KP SZ, in ki je prav na tem kongresu dobil svojo pobudo. Napake v preteklosti, ki so zavrle gospodarski razvoj socialistične družbe in popačile njen demokratični značaj, se morajo popraviti in odobriti je treba vsako dejanje, ki gre za tem, da jih popravi Ce do te poprave ne bi prišlo ali bi se zakasnila, je očitna nevarnost, da se v takem položaju vrine poskus protirevolucionarnih elementov, da bi napadli ljudsko o-blast, izkoriščajoč nezadovoljstvo in zmedo, povzročeno prav po napakah, ki jih je treba popraviti. Ta napaka je postala opazna tudi v načinu, kako so se razvijali poljski dogodki, predvsem pa v tragičnem epilogu madžarskih dogodkov, katerih vrhunec je b'l oborožen protirevolucionarni upor, odkrito usmerjen v to, da bi vrgel ljudsko demokratično vlado, da bi zastavil' pohod k socializmu in vzpostavil režim kapitalistične reakcije Dejstvo, da je na z lastnimi silami odbiti protirevolucionarnega napada in da je smatrala za potrebno, da se zateče k sovjetski pomoči za obrambo ljudske oblasti in socialističnega režima To je dokaz očitnih slabosti madžarske deiavske stranke, toda bistvena stvar je da je bilo treba odbiti in da je bil tudi odbit protirevolucionarni napad, s katerim — če bi na nesrečo imel uspeh — bi se za madžarsko ljudstvo pričela doba krvave reakcije ali državljanske vojne. Italijanski komunisti izražajo željo, da bi se mogla madžarsko ljudstvo, potem ko je bil protirevolucionarni upor zatrt, hitro vrniti na svoje delo mirne izgradnje socializma. Bratska solidarnost socialističnega sveta je jamstvo za uspeh pri tej izgradnji ter jamstvo za trdnost in napredovanje vsvfi" demokratičnega in socialističnega gibanja«. Stališče KPI je naletelo na precejšnje kritike. Predvsem se mu očita, da premalo podčrtava odgovornost madžarskih voditeljev za položaj na Madžarskem. Poročilo KPI sicer res govori o zakasneli demokratizaciji, pri čemer je mogoče razumeti, da prav voditelji nosijo glavni del odgovornosti. Vsekakor pa so dogodki v Varšavi in Budimpešti imeli za posledico poživi- tev diskusij v okviru levičarskih strank. Sicer pa so se komunisti in socialisti dogovorili, da ne bodo vec prehajali na ta argument, da se ne bi še bolj oddaljili drugi od drugih pri ocenjevanju dogodkov, kar se je že dogodilo. Tako jutrišnja «Unit5» ne bo odgovarjala na Vecchiet-tijev članek v »Avanti!« in niti ta list ne bo odgovarjal komunističnemu glasilu. Vsekakor pa so se pri vsem tem nekoliko bolj zbližali socialisti in socialdemokrati, katerih mladinski zvezi sta izdali skupen dokument, ki 7. navdušenjem pozdravlja »gibanja za svobodo in nacionalno neodvisnost, katerim se je s pogumom postavila na čelo poljska mladina: nov položaj, ki je nastal po obsodbi stalinizma, prinaša neizogibno s seboj revizijo tega političnega sistema«. Veliki proces dejanske demokratizacije na Poljskem se je pričel, nadaljuje skupna izjava mladinskih zvez PSI in PSDI, in naletel jC na podobnosti ter soglasja v vseh državah evropskega vzhoda, za katere predstavlja nad vse pozitiven element. Ta proces bo v teh državah prekriža) račune kapitalistične buržoazije reakcionarjev in totalitarcev ter privedel ao demokratičnega in razrednega socializma, pravi omenjena izjava. RESOLUCIJA KP POLJSKE DEMOKRATIZACIJA PARTIJE IH SEJMA Odstranitev nesposobnih voditeljev VARŠAVA, 25. — Poljska [ buržoazne tendence, ki piiha-informacijska agencija PAP jajo na dan med negotovimi je danes sporočila, da so se 1 elementi, zlasti v delu inte- - ’ ..1-1_ . * _ DaI Ir.bnm I 1 rran/io fne niln *• o n 1- n < i r, Ir sovjetske enote na Poljskem že vrnile ali se vračajo v svoje baze. Centralni komite poljske združene delavske stranke pa javlja, da bodo uvedli preiskavo proti tistim osebam, ki so v zadnjih letih naezo-rovale poljske varnortne organizacije. V ta namen je bila ustanovljena preiskovalna komisija, ki jo vodj bivši član politbiroja Roman No-wak. V komisiji je tudi državni pravdnik Marjan Rybicki. Varšavski radio je sporočil, da je vodstvo zveze poljskih sindikatov na seji ob navzočnosti Loge-Sowinekega sklenilo sklicati plenarno zasedanje centralnega sveta sindikatov, na kateri bo ta podal ostavko. Radie dodaja, da je Loga-Sowinski na sestanku izrekel upanje ,da bo centralni svet podal podrobno analizo storjenih napak in da bo začrtal pravilne direktive za bodočnost. Danes so objavili resolucijo, ki jo je odobril centralni komite poljske enotne delavski* stranke na svojem zadnjem plenarnem zasedanju. V uvodu poudarja resolucija, da je do sedaj ((delovanje centralnega komiteja bilo v številnih primerih paralizirano, kar je škodilo vlogi partije«. Resolucija govori zatem o »neizbežnih težavah v prehod bil protirevolucionarni ^ upor dobi, ki se je začela na zatrt, mora vsak odkrit demokrat samo pozdraviti«. «ltalijanski komunisti, pravi nadalje poročilo, smatrajo za žalostno dejstvo, da madžarska vlada ni bila sposob- Poljskem«, in dodaja, da je partija sedaj pred dvema ne-varnostima: na eni strani kon-servativizem in pomanjkanje poguma v njenih vrstah, na drugi strani pa zgrešene in ligence, ter sile reakcije, ki večajo svoje delovanje. Za okrepitev ljudskega režima na Poljskem navaja resolucija sledeče ukrepe: 1 Uvedba demokratičnih metod v partiji, kar pomeni: svobodne volitve v partiji, pravica članov do izražanja rvojega mnenja o posameznih vprašanjih. 2. Okrepiti sodelovanje z zavezniškimi strankami: enotno kmečko stranko in demokratično stranko. 3. Odstranitev z vodilnih mest tistih elementov, ki so se diskreditirali zaradi svoje nesposobnosti ali hudih napak. 4 Ustvaritev- političnih in pravnih pogojev, v katerih to sejm lahko izpolnjeval svoje bistvene ustavne funkcije. Sejm mora tudi imeti možnost vršiti svojo ustavno pravico do splošnega nadzorstva naa delovanjem vlade. Zatem omenja resolucija bližnje volitve in pravi, da se bo volilna kampanja vodila med dvema taboroma: med silami socializma zbranimi okoli vodstva partije, in silami reakcije, ki se bodo skušale okoristiti zaradi sedanjega težavnega političnega in gospodarskega položaja in sprožiti proti partiji kampanjo, ki naj ošibi enotnost narodne fronte. V drugem delu resolucije o-menja centralni komit* ukrepe na gospodarskem področ->u za zvišanje življenjske ravni prebivalstva in poudarja, da je treba proizvodnjo dvigniti, izboljšati kakovost in znižati cene. našale na spremembo v vodstvu in na jamstvo za hitrejšo demokratizacijo. »Neodgovorni elementi so spremenili mirne manifestacije v brezciljne oborožene akcije ki so pripeljale do tragičnih dogodkov. V tem položaju so določeni reakcionarni kontrarevolucionarni krogi skušali izkoristiti položaj za antisocialistične cilje. Tako se je dogodilo, zaključuje ((Borba«. da so se na drugi strani uličnih barikad znašli mnogi pošteni dobronamerni ljudje, po večini de avci, mladinci in študentje, ki so tragično pr e, Uvali kri v oboroženi akciji, ki v stvari ni imela nič skupnega z njihovimi poštenimi cilji in ideali«. Zelo nazorno opisuje dogodke dopisnik ((Borbe«, ki je hotel danes za vsako ceno odpotovati v Pešto. Kar mu pa ni uspelo. Zato poroča iz Kečkemeta naslednje: «Roji ponehujejo, upor je zadušen. Toda manifestacije ne. Danes zjutraj so ponovno začele z novim žarom. Sicer pa manifestacij nihče ne ovira. Danes zjutraj je prevladovalo geslo: nGeroe mora oditi!« Geroe je opoldne odšel. Nadomestil ga je Kadar. Ljudstvo je izobesilo zastave po vsem mestu. Zavladalo je veselje ne samo v tem mestu, temveč po vsej Madžarski. Doslej je bilo to kontrarevolucionarno, toda danes ni več. Danes se je položaj temeljito spremenil. Vlada je gospodar položaja. Mogoče še nimam pravice, da bi to trdil. Danes zjutraj sem blizu Budimpešte poslušal streljanje. V Budimpešti se torej še strelja. Uporniki držijo še nekatere postojanke. Dokler sem čakal na dovoljenje za vstop v Budimpešto, sem poslušal pozive radia Košut, ki je poročal: Komur ni neobhodno potrebno, naj ne odhaja od doma; nevarno je, ker se strelja. Javljam se iz Kečkemeta, ker mi ni uspelo priti do Budimpešte. To poročilo je bilo potrebno prenesti na jugoslovansko ozemlje. Iz Pešte so prekinjene vse telefonske linije z inozemstvom. Da lahko javljam, se imam zahvaliti uslugi kolegov novinarjev in oblastem v Kečkemetu.« V nadaljevanju svojega dolgega poročila opisuje potova« nje s svojim kolegom, dopisnikom »Politike« v smeri Budimpešte. «Ko sva zapustila Segedin sva srečala prve tanke. Komaj nama je uspelo nadaljevati potovanje. Bilo je nenavadno nevarno.« Zato sta se oba novinarja vrnila v Kečkemet, ker so ju sovjetski oficirji ponovno opozorili na veliko nevarnost potovanja. V Kečkemetu sta novinarja dobila posebno dovolilnico za vstop v Budimpešto, toda s posebnim opozorilom, da zaradi nevarnosti mnogo tvegata ter da gresta lahko samo na lastno odgovornost. #Kot rečeno, nadaljuje dopisnik «Borbe», je bilo glavno geslo danes «Geroe mora proč!« In ko so manifestanti slišali, da je Geroe odšel s položaja prvega tajnika partije. so manifestanti začeli plesati okrog tankov in nastala je prava Ijmdska veselica. Tukaj ljudje upravičeno pripisujejo vse zlo Geroeju in se nanj jezijo zaradi njegovega govora v torek zvečer. Pravijo, aa je Geroe obsodil tudi pravične zahteve, ki jih postavlja že več mesecev vse madžarsko ljudstvo in jih o-značil kot reakcionarne in protirevolucionarne. Ljudje so namreč z velikim zanimanjem spremljali dogodke na Poljskem in sklenili, da pojdejo na ulice in da manifestirajo solidarnost s spremembami na Poljskem. Vsi so šli na manifestacije v prepričanju, da ne bo prišlo do resnih incidentov. Popoldne so se manifestacij udeležili tisoči študentov in dijakov. Število manifestantov se je z desettisoč povečalo na stotisoč, ker so se meščani pridružili mani-festantom.« Dopisnik »Borbe« zaključuje svoje poročilo z naštevanjem dejstev, ki so javnosti že znana iz dosedanjih poročil madžarskega radia. Končno izraža dopisnik prepričanje, da so povsem ugodne perspektive, da se bo položai normaliziral, ker je vlada storila odločne ukrepe B. B. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 17.9. naj-nižja 11.4, oto 17. uri 16,8, zračni tlak 1014,8 stanoviten, veter severovzhod nik 8 km na uro. vlaga 65 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temper, morja 16,5. ryy - n S i j\fl ii i - Danes, PETEK, 2«. oktoUcs Evarist, muč.. Vra,nlf* Sonce vzide ob 6.36 ib ^one 17.02. Dolžina dlmeva 10.26. vzide ob 23.12 in zatone ob uzo. Jutri, SOBOTA, 27. oktobra Sabina, muč.. Srebra PRED VOLITVAMI TOVARNIŠKIH ODBOROV V OBRATIH CRDA FIOM predlaga Del. zbornici CISL sestavo enotne liste vseh struj Na tej listi naj bi kandidirali člani obeh sindikatov kovinarjev in sindikalno neorganizirani delavci Koordinacijski odbor notranjih komisij CRDA v Trstu in Miljah struje FIOM sporoča, da je. posla.1 pokrajinski sindikat FIOM sindikatu kovinarjev Delavske zbornice CISL naslednje pismo; »Ker je zapadel mandat notranjih komisij v obratih CRDA v Trstu in Tržiču in ker se bliža pripravljalna faza novih volitev v podjetju, vas vabimo da resno in nepristransko proučite nekatere naše ugotovitve. Delavski razred izraža sedaj vedno bolj odločno težnjo po enotnosti v borbah ter v tovarniških predstavništvih in postavlja celo konkretno zahtevo po organični enotnosti. V našem mestu, kjer je bi- Za ul rotacij O rotacijskem fondu, ki naj služi utrjevanju in razvoju tržaškega gospodarstva, je bilo že mnogo pisanega, tako do pozna že vsak povprečen Tržačan, ki se zanima za javne zadene, tudi to ustanovo. Malokdo med tržaškimi Slovenci ve, da ustvarjamo tudi mi poseben «rotacijski sklad«, ki pa služi našemu kulturnemu programu, ki podpira izobrazbo naše visokošolske mladine. Dijaška Matica po svojih pravilih namreč ne daje vt-sokošolcerr štipendij, temveč dolgoročna brezobrestna posojila. S temi posojili o-mogoča Dijaška Matica študentom študij, obenem pa si zagotovi da bo podpiranec kasneje, ko bo dovršil šolanje in si bo ustvaril svojo gospodarsko eksistenco, posojeni denar v primernih obrokih vrnil, da bo zopet na razpolago drugim študentom, ki bodo potrebovali pomoč. Posojila viso-košolcem daje Dijaška Matica na menice. Tako se bo sčasoma, ko bodo podpiranci - visokošolci doštudirali, zbral primeren krožni fond. Sedaj pa smo šele na začetku. Le nekaj podpirancev je doštudiralo in pričelo vračati svoj dolg. Sčasoma, ko bo več diplomiranih visokošolcev in ko se bodo vračila stekala pri Dijaški Matici v večji meri, bo visokošolski fond zadostoval sam sebi. Ker sedanja prva vračila ne zadostujejo za kritje letošnjih podpor vi-sokošolcem, mora Dijaška Matica vlagati v ta nkrožni fond« nova sredstva. Ali bo Dijaška Matica zmogla izvršiti to svojo nalogo, je odvisno samo od zavednosti in radodarnosti naših rojakov. Zato pozivamo vse rojake, kjerkoli ste doma na Tržaškem ali razseljeni po širnem svetu, da se ob vsaki priliki spomnite s primernim darom «Di jaške Matice«! nameščencev še veliko večje kot v drugih krajih, je vsaka pobuda za vzpostavitev e-nctnosti še toliko bolj hvale vredna. Danes konferenca za uvoznike in izvoznike iz Jugoslavije Danes bo ob 17.30 predaval v dvorani tržaške trgovinske zbornice v Ul. S. Ni-col6 5 dr. Dalla Volta, podpredsednik Italijansko-jugo-slovanske trgovinske zbornice e sečežem v Milanu, o nekaterih tehničnih in gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo trgovinsko izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo. Dr. Dalla Volta se vrača z obiska v Zagrebu in Beogradu. Tržaška trgovinska zbornica vabi vse zainteresirane trgovce, da se udeležijo zanimivega zasedanja. Prav tako vabi tudi Slovensko gospodarsko združenje, da se njegovi člani in predvsem uvozniki in izvozniki udeleže zasedanja. ----------- Včerajšnje tržne cene Županstvo sporoča tržne cene, Ki so veljale včeraj na zelenjadnem trgu na debelo. Na trg so pripeljali 364 stotov grozdja, ki so ga prodajali od 26 do 110 lir za Kg; 191 stotov jabolk (15 do 100 lir); 95 stotov kaki (25 do 40 lir); 63 stotov hrušk (40 do 160 lir); 110 stotov krompirja (25 do 38 lir); 48 stotov paradižnika (30 do 70 lir); 40 stotov zelenjave (35 do 200 lir); 25 stotov cvetače (50 do 90 lir). Največ je bilo povpraševanja po grozdju in jabolkih, krompirju, paradižniku in zelenjavi. Pada cena hrušk. Nezgode na delu Včeraj zjutraj je 34-letni Viktor Štrukelj iz Kraške ulice na Opčinah spremil z rešilnim avtom v bolnišnico svojega 45-letnega delovnega tovariša Arduina Stocca z Reške ceste, ki je okoli 8.30 padel z avta. Stocco je bil zaposlen v avtoparku generalnega vladnega komisariata 'n nezgoda se mu je pripetila med pranjem nekega vozila. V bolnišnici so ponesrečenca, kateremu so ugotovili udarec na prsnem košu z verjetnim zlomom nekaterih reber in tudi notranje poškodbe, sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo ozdravel, razen seveda, če ne nastopijo komplikacije, v 15 ali 20 dneh. Zaradi rane na mezincu in podlahtnici desne roke so po 21. uri pridržali na II. kirurškem oddelku 18-letnega Fer-ruccia Mazzolinija s Stare istrske ceste, ki je med delom v tovarni «Acciaieria e trafileria Adriatica« v žavelj-skem industrijskem pristanišču, zdrsnil in z roko udaril Po steklenih vratih. Sipa se je seveda razbila in nekaj drobcev se je zarilo delavcu v roko. Okreval bo v 8 dneh. Skoraj Istočasno se je ponesrečil na delu nedaleč od jeklarne in sicer v «Tržaški steklarni«, ki ima tovarno ravno tako v žaveljskem industrijskem pristanišču, 44-letni Josip Omar od Sv. M.M. Sp. št. 550, ki je bil zaposlen pri nakladanju zabojev s šipami na tovornik. Med delom pa je mož iz neznanih vzrokov padel z vozila in ker so bile bolečine hude, se je zatekel po zdravniško pomoč v bolnišnico. Na civilnem sodišču razprava o stečaju , Pasti (ido Trieshno" Včeraj je bila pred civilnim sodiščem obravnava v zvezi s stečajem podjetja «Pastifi-cio Triestino«, na kateri so v navzočnosti nekaterih upnikov proučili prijavljene terjatve, ki jih je skupno 189. Od teh so jih 10 zavrnili zaradi pomanjkljive dokumentacije, za nekatere pa si je sodnik pridržal pravico razsodbe o njihovi upravičenosti. Najkasneje v 15 dneh bodo položili v sodni pisarni račun skupne vsote kreditov. Največji upnik je država, ki je posodila podjetju okrog 174 milijonov lir. Uslužbencem dolguje podjetje okrog 25 milijonov lir. Del delavcev je prijavil svoje terjatve po novi Delavski zbornici CGIL, in sicer za skupno 5,945.700 lir, drugi delavci so prijavili svoje terjatve po stari Delavski zbornici (CISL); uradniki pa so prijavili svoje terjatve sami, in sicer za skupno okrog 15 milijonov lir. O Tržaški župan je sinoči sporočil ministru za pošto in telegraf Brusaschi, da so v Trstu registrirali 50.000 telefonskih aparatov. 50.000. aparat so sinoči svečano postavili v zavetišču za slepe «Rit-mayer» v Barkovljah. V OKVIRU GOSPODARSKIH NAČRTOV IN SELAD Številna javna dela v podeželskih občinah V devinsko nabrežinski, zgoniški in ropentaborski občini je v teku največ cestnih del - Kako je s telefonom v Devin P V okviru gospodarskega načrta asfaltirajo zdaj v devin- sko-nabrežinski občini cesto Vižovlje-Mavhinje ter pot po Vižovljah. Za ta dela, ki £'0 skoraj že dokončana, je bilo nakazanih 8 milijonov lir. Za asfaltiranje poti po Mavhi-njah so bili določeni 3 mili- stalno zaposleni pri popravilu poti, nekateri pa pri urejevanju nove šole v Nabrežini. Na sporedu so še druga dela, a čakajo na potrebna nakazila. Pred časom je bilo sporočeno, c’a je bila odobrena vsota 8 milijonov lir za napeljavo telefona v Devin, joni lir in bodo delo dokon- izdaj pa je bilo nenadoma vse čali te dni. Pred dnevi so za-j ustavljeno in se ne ve iz čeli asfaltirati pot po Preč- kakšnih vzrokov. V kratkem niku in bodo c ovršili dela v j času bodo verjetno začeli dveh ali treh tednih. Na ra-' graditi stopnišče iz devinske- čun pokrajinske uprave pa so začeli asfaltirati prejšnji teden del ceste od postaje v Nabrežini proti Sempolaju. Pri Selad je zdaj zaposlenih v devinsko-nabrežinski občini 25 delavcev, ki delajo pri napeljavi vodovoda oc gostilne Pertot čez železnico, da bodo dobili vodo vsi kamnolomi, ki so tam blizu. Za ta dela so bili določeni 3 milijoni lir. Drugi delavci pa so Jutri ves dan stavka v ladjedelnici «Giuliano» Včeraj je bila v prostorih stare Delavske zbornice v Ul. Duca D’Aosta enotna skupščina vseh delavcev ladjedelnice «Giuliano», na kateri so razpravljali o položaju, ki je nastal v podjetju zaradi krivičnega ravnanja njegovega lastnika. Sindikalni predstavniki obeh struj so orisali delavcem potek pogajanj na uradu za delo. ki so se razbila, ker je ravnateljstvo podjetja ostro zavrnilo vse kompromisne predloge sindikalnih predstavnikov. Delavce je ravnanje ravnateljstva zelo razburilo in so sklenili, da bodo jutri ves dan stavkali. Hkrati so pooblastili oba sindikata, naj začneta vse tiste akcije, ki se jima bodo zdele bolj primerne za uresničenje delavskih zahtev. V diskusiji so razni delavci poudarili krivično ravnanje ravnateljstva v ladjedelnici in pritisk, ki se izvaja nanje. Se posebno ogorčenje so izrazili zaradi disciplinske kazni, ki je doletela člana notranje komisije Marcosinija in nekega drugega delavca, ki je odklonil opravljanje nadur. Vsi delavci so izjavili, da bodo enotno nadaljevali borbo, pri čemer so jim izrazili vso svojo solidarnost tudi uradniki. Pismo DZ CGIL predsedniku RK Vodstvo Delavske zbornice CGIL je poslalo predsedniku tržaške delegacije Rdečega križa pismo, v katerem prosi za sestanek, na katerem bi razpravljali o zahtevah uslužbencev RK. škoda, povzročena po raz-iu še večja kot drugod, se ja po enotnosti vedno bolj epi in mtd delavstvom se prepr;čanje, da je kon-renca med sindikati in med nimi strujami notranjih ko-sij, ki st- da opravičiti z jo po okrepitvi lastnega dikata, konec koncev razo-ra‘a vse ir s tem otežkoči-rešitev temeljnih vprašanj. Spletke raznih ravnatelj-iv, zlasti pa v CRDA, da bi repaia mimo notranjih ko-sij kakršnekoli struje, pred-ivlja resno grožnjo za spo-ivanje nalog in celo ob->ja tega najbolj važnega edstavniškega organa v pod-jih. Iz tega izvira dejstvo, imajo delavci pri uresničenju svojih mezdnih in dru-l zahtev le omejene uspe-, medtem ko potrebe delav-v stalno naraščajo zaradi dno večje razlike med dednimi naperi ter zaslužkom življenjskimi stroški. -.pričo teh ugotovitev in v epričanju, da velika veči-delavcev, naših članov, ne-ganiziranih delavcev in va-i pristašev smatra te ugo-vitve za ugodne in v splošna interesu delavstva, vam ;de bližnjih volitev v no-inje komisije CRDA v Tr-- predlagamo predložitev e-tne liste, ki bo vsebovala lavce obeh sindikalnih struj neorganizirane delavce, ki ido lahko zagotovili čimbolj-delovanje predstavništva v idjetju. Ce menite, da ne morete celoti pristati na ta predlog, ;slimo, da se moramo v vseh imerih obojestransko obve-ti, da bodo bodoče notranje »misije enotno delova.e ter i bodo s tem pripomogle tu-k enotnost: delavskega razda. V ta namen bi bil na vsak ičin potreben enoten sesta-•K». Predlog FIOM spada v okvir ive sindikalne usmeritve GIL, ki se trudi, da bi po ccijski enotnosti dospeli do lotne sindikalne organizaci-v kateri bi se združile GIL, CISL ir UIL. Seveda je i še stvar bodočnosti, toda ivno enotnost notranjih ko-isij bi bila lahko prvi ko-,k na tej poti. V Trstu, kjer ' zapustil sindikalni razkol i hujše posledice kot drugod i kjer je število sindikalno eorganiziranih delavcev in NERAZUMLJIV UKREP PRISTOJNIH OBLASTI Za osnovno šolo v Briščikih ni bilo izdano Otroci, ki so že zamuditi tri tedne pouka, bodo morali spet v šolo na Opčine - Občina je že pripravila uči nico Iz Briščikov nam poročajo, da v naaprutju s prejšnjimi obljubami in zagotovili, pristojne oblasti niso hotele izdati dovoljenja za otvoritev osnovne šole v Briščikih. To novico so predvčerajšnjim sporočili na Opčine in v Brišči-ke, včeraj pa so morali otroci iz Briščikov priti v šolo na Opčine. Zgoniška občinska uprava je v Briščikih uredila učilnico, pripravila klopi, tablo in vse, kar je potrebno za pouk, ker je bila stvar že gotova. Zaradi tega je nastalo med starši veliko nezadovoljstvo, ker bodo morali otroci v lepem in slabem vremenu spet hodit k. pouku iz Briščikov na Opčine. Občinska uprava pa je imela za- man stroške in dela, da bi uredila šolo v Briščikih. Poleg tega pa so otroci zgubili tri tedne pouka, saj se je šola začela že s 1. oktobrom. Ni nam še znano, s kakšno pretvezo je najvišja oblast nenadoma odklonila otvoritev omenjene šole. Ce gre za omejitev stroškov in število vpisanih otrok, naj omenimo, da so oblasti ustanovile in vzdržujejo italijansko šolo na postaji Prosek, ki jo obiskujeta le dva učenca, medtem ko je bilo v novo šolo v Briščikih vpisanih precej več otrok. Pričakujemo, da bodo za otvoritev šole v Briščikih posredovale občinska uprava m druge ustanove in da bodo oblasti upoštevale potrebo in prošnjo staršev iz Briščikov, kakor upoštevajo in so naklonjene zahtevam italijanskih staršev na postaji Prosek. VEST TRŽAŠKE GOSPODARSKE AGENCIJE ASTRA PRED USTANOVITVIJO KOMISIJE o avstrijskem prometu skozi Trst Avstrijska vlada je že imenovala svoje predstavnike, medtem ko italijanska proučuje imenovanje svojih predstavnikov Tržaška gospodarska agen- . rata zagovarjati zaradi vohun-cija Astra poroča, da je av- stva v korist Bolgarije, strijska vlada imenovala svoje predstavnike v posebno mešano komisijo, katero bi morali ustanoviti na osnovi sporazuma med Avstrijo in Italijo, sklenjenega v oktobru 1935 v Rimu in ki naj bi se ukvarjala z vsemi vprašanji, ki zadevajo avstrijski promet skozi tržaško pristanišče. Ista agencija tudi poroča, da rimski vladni krogi proučujejo imenovanje italijanskih uradnih predstavnikov v omenjeno komisijo in da naj bi z italijanske strani imenovali tehnične strokovnjake. Vest tržaške gospodarske a-gencije o bližnji ustanovitvi avsfrijsko-italijanske mešane komisije o prometu skozi tržaško pristanišče predstavlja za Trst pomemben korak naprej, saj bi ustanovitev take komisije v znatni meri pripomogla do odstranitve spornih vprašanj in tako tudi do povečanja obsega avstrijskega tranzitnega prometa. Komisija bo uradno sicer imela izključno posvetovalni značaj, vendar pa bo imela v praksi pomembno vlogo, saj se bosta obe zainteresirani vladi le težko izognili njenim sklepom. Poleg tega bo mešana komisija lahko podprla vse pobude za okrepitev prometa in preprečila preusmeritev določenih pošiljk blaga (kot smo na primer poročali o 50 avstrijskih lokomotivah, ki bodo šle v Indijo skozi Hamburg namesto skozi Trst), do česar prihaja izključno iz bi- rokratskih razlogov. Ta vest pa istočasno s tr- žaške strani ponovno vzbuja številne kritike, saj se zavlačuje pričetek delovanja ome- njene komisije že celo leto, do česar je prišlo izključno iz političnih razlogov, ki niso povzročili samo tega, da se šele sedaj govori o ustanovitvi italijansko-avstrijske mešane posvetovalne komisije o tržaškem pristanišču, temveč zaradi katerih so vladni predstavniki odbili vsak razgovor o ustanovitvi podobnih organizmov z drugimi zalednimi državami. Agencija Astra tudi poroča, da so odgovorni rimski vladni funkcionarji sklenili v teh dneh pospešeno proučiti vprašanje gradnje avtoceste Trst-Benetke in zlasti zveze z Avstrijo. Do tega naj bi prišlo zaradi ugodnega rezultata i-talijansko-avstrijske konference, ki je bila pred kratkim v Celovcu in kjer so razpravljali o gradnji avtoceste med Dunajem, Celovcem, Beljakom, Trbižem, Vidmom in Trstom odnosno Benetkami. Hafnerjev proces v Rimu Včeraj se je pred porotnim sodiščem v Rimu začela razprava proti inž. Angelu Hafnerju iz Skednja in njegovi ženi Soči Košuta, ki se mo* UH-' '>^ v' ^ j Iglk • X ' J*-* + - i f . < f| "■M .' * * !*. i i fjjj|iŽj^^K-.. a IPP* f SRS5'* 1 m 41 Ujft ] * ■ 1 ♦ t .t & v 'f'tč5'Z*- :£■ .sduviiSfc-a Z njima bi se morala zagovarjati, vsaj kakor trdi «Aap», tudi bolgarski vojaški ataše Ivanov Spasov in uradnik trgovskega urada bolgarske diplomatske delegacije v Rimu Stefan Geoghev, vendar sta se slednja že pred časom vrnila v domovino. Med včerajšnjo razpravo so zaslišali oba obtoženca, vendar ni znano, kaj sta izjavila, ker je proces za zaprtimi vrati. Hafnerja in njegov ga portiča do razvalin starega gradu, za kar je bilo nakazanih 900.000 lir. V zgoniški občini popravljajo in asfaltirajo v okviru gospodarskega načrta cesto Mali Repen-Briščiki, popravili pa £'0 že cesto Zgonik-Ga-brovec in cesto od avtoceste do železniške postaje na Proseku. Prav tako so že popravili poti. ki so jih pred časom. pokvarili angloameriški tanki. Za razna dela in popravila cest je bilo nakazanih 6 milijonov lir, za popravilo cest, ki jih je s svojimi vajami pokvarila anglo-ame-riška vojska, pa 3 mil. lir. Pri Selad čelajo trije delavci pri popravljanju občinskih poti, 4 delavci so zaposleni v kamnolomih v Nabrežini, 6 delavcev pa v kamnolomu Petroviča. V repentaborski občini ni trenutno v okviru . gospodarskega načrta v teku nobeno delo, ker čakajo na zadevne dekrete, saj je nakazilo potrebnega denarja že odobreno, načrti pa so še vedno na tehničnem uradu. V okviru tekočega gospodarskega načrta bodo še asfaltirali cel ceste od Poklona do cerkve na Repentaboru ter del ceste iz Velikega Repna proti rr.eji zgoniške občine. Za ta dela so odobrili 4 milijone lir. Po toliko letih čakanja in raznih intervencij bodo končno v kratkem^ vključili repenta-boreko občino v telefonsko mestno omrežje. Zadevni sporazum s podjetjem Telve je (mitKK i« raKoCiLa) Prosečani in Kontovelci se pripravljajo na koncert V nedeljo popoldne ob 17. uri bo po dolgem presledku zopet zazvenela v kontovel-ski dvorani slovanska umetna in narodna pesem n izvedbi 30-članskega moškega zbora prosvetnega društva Pro-sek-Kontovel. Pevski zbor je glasovno lepo izenačen in pevci se podrejajo zahtevani svojega pevovodje Milana Pertota predano in neprisiljeno, tako da je pevski zbor dosegel v razmeroma kratki dobi svojega dela zelo visok nivo. Pevovodja je uvrstil v spored za ta koncert pesmi, ki, bodo po svoji vsebini in glasbeni obdelavi prav gotovo segle v globino poslušal-čeve duše ter ga opojile s prijetnim užitkom. Domačini na Proseku-Kontovelu pričakujejo ta nastop že nestrpno, kajti slišali so že toliko o tem svojem pevskem zboru in culi bi ga radi že enkrat na lastna ušesa. Pravijo, da gre dober glas v deveto vas. Tako se tudi v mestu samem že govori o tem koncertu in vemo, da so nekateri že sklenili priti na koncert v družbi svojih prijateljev in znancev, ker bodo preživeli nekaj ur v zadovoljstvu, ko bodo (uli lepo borbeno, umetno in narodno slovensko pesem. Prepričani smo, da bo v nedeljo kontovelska dvorana napolnjena do zadnjega kotička in ravno to bo v spodbudo pevcem, da bodo res zapeli kot pravi slavčki. Koncert se bo pričel točno ob 17. uri, na kar še posebej opozarjamo! ( OLEDALlSČA~) TEATRO NUOVO Danes. 26. oktobra ob 21.00; Goldoni: »Kavarnica«, vo ženo so aretirali pred dve- že podpisan, v_ najkrajšem ma letoma, ko je tržaški in- času pa bodo začeli dela. Na- ženir izročil na nekem rimskem komisariatu javne varnosti kovček z izgovorom, da mu ga je nekdo zamenjal. V kovčku pa je bil oddajni in sprejemni radijski aparat, zaradi česar so Hafnerja kasneje aretirali in ga skupno z ženo obtožili vohunstva. kazanih je bilo tudi 10 milijonov lir za č o vršit -»v ceste do meje zgoniške občihe in čakajo na zadevni dekret. To delo je zelo potrebno, Ker je omenjena cesta zares v slabem stanju in neprimerna za sedanji promet v repentabor-Iski občini;".^ IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA | KER JE UKRADEL SKUTER obsojen na leto dni zapora Ko so ga policisti ustavili z motorjem ua cesti, se je izgovoril, da ga je kupil za svojega sina 12.000 lir globe. Preds. Fabrio. tož. Amodeo, zap. Urbani, obramba odv. Scaramuzza. Mehanik Julij Batič iz Ul. Carbonara preveč zaupa ljudem, ker pač misli, da so vsi pošteni. Toda 13. septembra letos te je pošteno kesal, kajti če bi vedel, kaj se mu bo pripetilo, bi brez dvoma zaklenil svoj skuter ne z eno, temveč celo z dvema žabicama. Mladenič je namreč pustil vozilo ob pločniku v Ul. Timeus in odšel, toda ko se je vrnil, skuterja ni bilo več. Batiču ni preostalo drugega > —r-. -z:-::- -.....-........ kot pregledati vse bližnje ce- &, i KONFERENCA SOCIALDEMOKRATOV idočth mu ni znal povedati ničesar, kar bi mu pomagalo, * da bi ga zopet našel. Končno mu ni preostalo drugega kot prijaviti tatvino O Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj aretirali 52-letnega Ferdinanda Reg-genta iz Ul. Vidali, ker je v pijanem stanju nadlegoval goste nekega bara na Borznem trgu. Prometne nesreče Delno zaradi vinjenosti, delno pa zarači slabe ceste je 45-letni natakar Pietro Zam-bon iz Ul. Geppa v četrtek nekaj po polnoči padel s svojim skuterjem in potegnil za seboj tudi svojega 41-letnega prijatelja Daniela Colonija iz Ul. Kolonje. Moža sta se namreč vračala s skuterjem proti domu in sta zavozila v Ul. Ghirlandaio. Naenkrat pa je Zambon. ki je šofiral, zavozil v luknjo na tlakovani cesti, zaradi česar je zgubil oblast nad vozilom in se zvrnil, pri čemer je z glavo udaril ob pločnik. Coloni pa se je takoj dvignil in poklical na pomoč bolničarje Rdečega križa, ki So ju kasneje odpeljali z .rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so slednjega po izpranju prask na rokah odslovili s priporočilom, da se sam zdravi v domači oskrbi. Nasprotno pa so morali Zambona zaradi globoke rane na čelu ter prask po obrazu, gležnju in nogah ter možganskega pretresa poslati nemudoma na I. kir. oddelek, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Zelo huda nesreča se je pripetila včeraj zgodaj popoldne v Skednju, kjer se je komaj 7-letni Robert Oblak iz Skednja št. 19 med tekom čez cesto zaletel v prednji desni blatnik tovornika, ki ga je vozil 27-letm Oskar Grgič iz Padrič št. 52. Otroka, ki se je zgrudil na tla, so kmalu zatem naložili v rešilni avto in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj sprejeli na I. kir. oddelku; ugotovili so mu namreč poleg podplutbe na čelu in levem licu, rane na jeziku in na palcu desne roke tudi možganski pretres, zaradi česar so si zdravniki, pa čeprav še niso obupali nad njegovim stanjem, pridržali prognozo. e-'VjSi| ♦*,» vf 'e Trg Dalmacija je včeraj spremenil svoje lice: na oba pro nedolgo od tega tramvajska postaja, so nasadili rumene Mrdovanje in zndoooljn« komentarje metna otoka, kjer je bila 'se rože, ki vzbujajo splošno oti-meščanov. policijskim organom in oditi v pričakovanju, da najdejo tatu, seveda skupno z vozilom, pej domov. Medtem ko se je Batif spravljal spat, pa je patrulja policijskih agentov med obhodom po Ul. Giu-stiniano opazila na nekem motornem vozilu policiji že znanega 49-letnega Alda Que-rela iz Ul. Soncini, ki je bil v začetku septembra obsojen zaradi pijanosti in izpuščen na začaono svobodo. Ze samo Querelovo vedenje je bilo sumljivo in ker je mož ob pogledu na policijske organe takoj prekinil razgovor z nekim človekom, ki je stal poleg njega na pločniku, so se agenti pozanimali, čigav je motor. Odgovor je bil nejasen in tako je moral Querel skupno z znancem, ki so ga identificirali za 37-let-nega Leopolda Sanaborja iz Ul. Gozzi, na komisariat javne varnosti. Tam je Querel, ki je bil nekoliko vinjen, obrazložil, da je motorno kolo kupil za sina in ker ga ni znal rpraviti v tek, je ustavil Sanaborja, da bi ga poučil manevriranja. Seveda ta odgovor, še posebno, ker so na podlagi Batičeve prijave ugotovili, da gre za ukradeni I skuter ni zadovoljil policistov. in tako so preiskovalni t organi poslali oba v zapor, kajti sumili so, da je tudi Sa-nabor sodeloval pri tatvini. Omeniti moramo, da je Sa-nabor že od vsega začetka zanikal, da bi imel kakršnekoli stike a Querelom in njegovo tatvino in tako so ga oprostili že med sodno preiskavo. Nasprotno pa se je moral Querel včeraj zagovarjati pred sodiščem, kjer se je hotel s solzami rešiti ali vsaj omiliti kazen, kar pa ce mu ni posrečilo. Sodniki so ga o dogodkih na Poljskem in Madžarskem Sinoči je bila na sedežu tr-1 francoska socialdemokratska žaške federacije PSDI konfe- vlada tista, ki z orožjem bra-renca o «čogodkih na Polj-'ni imperialistične pozicije skem in Madžarskem in o reviziji odnosov med Sovjetsko zvezo in ljudskimi demokracijami«. Govoril je član vodstva Giorgio Cesare. Konferenco je otvoril tajnik federacije prof. Lonza. ki je poudaril, da je namen konference razviti razpravo ne samo o dogodkih v državah ljudske demokracije, ampak tudi o pravilni poti v socializem v Italiji. Hkrati pa je dejal, da hočejo s tem prispevati k nepristranskemu razpravljanju o teh važnih dogodkih, ki so zgodovinskega značaja za demokratični in socialistični razvoj v Evropi. Giorgio Cesare pa je začel svoj govor z ugotovitvijo, da je že kongres KP-SZ priznal upravičenost jugoslovanskega odpora proti Stalinu in njegovi politiki. Destalinizacija pa, ki so jo napovedali v Sovjetski zvezi, bi morala prinesti nove odnošaje med SZ in njenimi sateliti. Govornik je poudaril, da so države ljudskih demokracij videle v priznanju Titove politike in v zbližanju med SZ in Jugoslavijo, da je prišel čas za vzpostavitev enakih odnoša-jev tudi med njimi in Sovjetsko zvezo. Po mnenju govornika so ce dogodki v po- francoske buržoazije. je Cesare prešel na analizo dogodkov, ki so privedli do velikih sprememb na Poljskem in na Madžarskem. V okviru teh dogodkov je Cesare večkrat omenil vlogo Jugoslavije, ki se je prva uprla stalinistični politiki. Po 20. kongresu KP SZ pa je Jugoslavija zahtevala, da se politična linija ki so jo zavzeli na tem kongresu, izvaja v korist miru v svetu z odpravo dosedanje politike blokov. To jugoslovansko stališče je po mnenju govornika izzvalo odkrito borbo med pristaši politične liberalizacije v državah ljudskih demokracij in pristaši nadaljevanja stalinskega imperialističnega cisterna. Zato morajo socialisti pazljivo slediti dogodkom v državah Vzhodne Evrope. ((Dolžnost zapadnih socialistov je, je poudaril Cesare, da zahtevajo nadaljevanje liberalizacije in popuščanja napetosti v teh državah in v svetu sploh.« Ce bodo socialisti na zapadu znali vsiliti svojim državam politiko miru. hoco hkrati tudi pritiskali la (sovjetske zvezo, da spremeni svoje odnošaje do satelitskih držav-»Dolžnost socialistov na za-padu, je nadaljeval govornik, je tudi, da ce borijo proti stalinizmu na vzhodu in pro- SNG za Tržaško ozemlje V soboto 27. oktobra ob 20.30' uri v Prosvetnem domu na Opčinah Rade Pregare: ŠAGRA V i edeljo 28. t.m. ob 15.30 v Križu Rade Pregare ŠAGRA GOSTOVANJE PRVAKOV jugoslovanskega gledališča Manja Crnobori, Ljubi-ša Jovanovič, Mata Miloševič, Viktor Starčič, režiser Mira Trailovič. V nedeljo, 28. oktobra ob 20.30 v Avditoriju v Trstu Bernard Shaw Filozofska komedija Koncertna uprizoritev dramskega kvarteta Radia - Beograd Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. V nedeljo, 28. oktobra ob 17. uri v dvorani v BORŠTU STARI GREHI veseloigra v 3 dejanjih, ki jo uprizori PD «Lonjer- Katinara« Excelsior. 16.00: ((Branim svoj« ljubezen«. M. Čaral, V. Kafr man. G. Fenice. 15.30: nCena za slavo«. Ferzetti. E. Rossi ^ra*°' jot®. Nazionale, 15.30: «Dnevi neg vosti«, E. G. Robinson. C. Filodi ammagico. 16.00: ki m modeli«. D. Martin. Supercinema. 16.00: »Ljubezen^1 sen«. Liberace. je* Arcobalen-o. 16.00: «Ob casu tovarna«. V. De Si«. A.-Astra Rojan. 16.00: «Pepote», r CSC?£& «Veli« ««** C^allfS: %wni «d Nilom«, A. Steel L. Harvev- ft Grattacielo. 16.00: ((Štrena«, Pallotta, G. Listuzzi. . ^ Alabarda. 16.00: «K«ia 1 je kakor prej«. R- Huosv Sanders. , . »sto- Ariston. 16.00: ((Zenski m krven konj«. J. Cram. • Armohia .15.00: «0«nj-eni ^ R. Perston. J. Barnmor«: > K< Aurora. 16.00: «Berlin-loK Soederbaum. P. Muelie • pj_ Gar‘baldi. 16.00: ((Počitnice rižu«, E. Cpnstan-une. b- Ideale. 16.0(7 »Zaklad Ville«. R. Calhoun b' "tatelJ>. Impero. 16.00: «Velik) .Pt G, Meynier. A. Scire ,, Itaua. 16.00: «Dvom v Baxter. S. Forrest - po S. Marco. 16.00: «Bedn'd»- „, romanu V. Hugoja. M. D. Paget. d»aclfU|tt Kino ob morju. 16.00. *■! črni biseri«. V. Mayo, • gein y^|Hl| Mooerno. 16.00: «Orkan V J. Hodiak. L. CV^panec 1 Savona. 16.00: ((Napolitan ^ Far VVestu«, R. Taylor, ker. . utr** Viaie. 16.00: ((Izdajalec Alamo«, G. Ford. J- -. «Dru«* Vittorio Veneto. 16.00. ^„6. ljubezen«, J. W.vman. Mn. ,, . nš11*' Belvedere. 15.30: ((Kri na kovina«. . _ «o Marconi. 16.00: »Pravica roi- MOŠKI PEVSKI ZBOR Prosvetnega društva PROSEK - KONTOVEL priredi v nedeljo, 28. oktobra 1956. v dvorani na Kontovelu ob 17. uri KONCERT UMETNIH in NARODNIH PESMI pod vodstvom Milana Pertota. Besedila pesmi bo recitiral Stane Raztresen, član SNG. OD VČERAJ DO DANES HOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. oktobra t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa ie bilo 12, POROČILI SO SE: pleskar Elio Favretto in gospodinja Caterina Bertolini, delavec Oliviero Cre-vatin in gospodinja Ines Smillo-vich, delavec Giovanni Scarafilo in gospodinja Virginia Miniussi, mehanik Altonso Paoletti in šivilja Lucia Merca-ndel, slaščičar Francesco Trento 'n delavka Maria Valci. prodajalec Klavdij Ra-ker in uradnica Roza Kocjan, agent CP Giacomo Bonfil in prodajalka Celestina Laiorgia. delavec Giordano Poceoco in gospodinja Ondina Sain. delavec Antonio Bottizer in gospodinja Liliana Cattaruzza. pomorski kapitan Pietro Tonini in uradnica Andreina Spa-no, uradnik E urico Clabotti in učiteljica Elda Cos-setto, delavec Roberto Petronio in gospodinja Romana Salvatori. UMRLI SO: 68-letna Marija Miljarčič vd. Zuljan, 78-letna Marija Markešli por, Tomini. 83-letna Francesca Clmolino vd. Staudacher. 6-letni Ezio Codia, 52-letni Mario Almerigogna. 84-letna Pierina Petraučlč vd. Zu-pin. 79-letni Giuseppe Goruppi, 72-letna Leopolda Lestuzzl, 62-letna Margherita Endrigo por. Stanzmi. 16.UU: dri*';- fr stva«. J. Mistral, M. R i [tl-Massimo. 16.00: »Viharj1 y lom«, A. Steel. L. H* nddu’' Novo cine. 16.00: «Toto v Toto, M. Frau. t- Odeon. 16.00: «Bela Wr,J Parker. C. Heston. ,iut)jc»' Radio. 16.00: «Pari dav* H. Lam-a-rr. R. Beatt.v- 3 Venezia. 15.30: ((Prevaran« SkBeSŠj.Pi9 SFSra«* mEfXB30 PETEK, 26. Oktobra THST POSTAJA A ^ 11.30 Lahki orkestri; Lt jujt; ljenia in usode: Marcel 12.10 Za vsakogar nekai- r|g V svetu kulture; l^JZTiK motive igra kmečka_ Plesna glasba; 18-1wnpl(eStef, Koncert za fiavto in.ivKre^tii G-duru; 18.25 Paganim-1^ ujO Čarovnice, variacije je r Z začarane police: M^ciove"*;, krila ravan; 18.40 orK*®*? ritmične popevke Adamič; 19.00 Rimski K® 'Španski ca-priccio op. r Ub j. Predavanje: Umberto k* jjje bramba pred jetiko ft zdravljenje. II. del; 1 ' gntC ljubljene melodije; 20.05 Kernovi motivi; ppli glasbeni ansambel SreT,/,nd la; 20.51 Na orgle Han«^f Ken Griffin: 21.00 Um* prireditve v Trstu:. 2>-i isep-lin Sattner: jeftejeva kantata; 21.35 Glasba - v Straussa; 22.00 Franc ^ nišbJ; sodobnem nemškem "!zve & 22.15 Bachove in hovne skladbe; 22w j\ffiC* ritmične melodije; L,,,ni. Simfonija št. 32 v G-av TRST . iJ.Cj 11.45 Komorna gLaJ^3Fr»>jt NOČNA SLUŽBA LEKARN V OKTOBRU INAM - Al Cammeuo. Drevored XX. septembra 4; Godina. Trg Sv Jakoba 1: Sponza. Ul. Montorsino 9 (Roian): Vernari, Trg Valmaura 10: Vielmetti, Borzni trg 12: Harabaglia v Bar-kovliah in Nicoll v Skednju. slednjem času tako naglo raz- politiki skrajnega atlonti- vijali, da so predvsem na Madžarskem šli «še dlje od titoizma« in zahtevali takšne svoboščine, »kakršne pojmujemo mi na Zapadu, mi socialisti, to je svoboščine, ki ne morejo biti komunistične«. Po tej njegovi uvodni oceni zapadnega socialdemokrat-kega liberalizma, o katerem namreč spoznali za krivega bi na osnovi sedanjih dogod-obtoženega čejanja in ga ob- kov v Severni Afriki imeli sodili na leto dni zapora in precej povedati, saj je prav zrna na zapadu. Ce se soc;a-listi na zapadu hočejo boriti za mir, ne smejo tolmačiti u-porov v Vzhodni Evrojii kot poskus obnove meščanskih režimov v teh čržavah.« Ob zaključku konference je Cesare sporočil, da bo njegova stranka skupno s PSI organizirala še druge konference z namenom, da se pravilno obvesti tržaško delavstvo o teh dogodkih. Nesreča avstrijske turistke 78-letna avstrijska državljanka Valpurga Stefan vd. VVinkler, ki je prišla kot turistka v Trst in se začasno nastanila v hotelu «Corso» v Ul. S. Spiridione, ni imela •reče, kajti že zjutraj je nerodno zdrsnila in padla v hotelski sobi, zaradi česar se je morala zateči v bolnišnico. Ker so ji zdravniki ugotovili verjeten zlom kolčnega sklepa desne noge, so jo sprejeli na ortopedskem oddelku, a so ei pridržali prognozo. Na istem oddelku je nekaj minut po poldnevu podlegla poškodbam 74-letna Amalija Fabjan por. Natali iz Ul- Far-neto, ki si je 16. t.m. pri padcu v lastnem stanovanju zlomila nogo. ii.tu i\umui a ~ j- r i Igra orkester ArmarKN ppu 17.45 Koncert dua uta«. Bentivegn-a; 18.45 NMidi«laV orkester; 19.15 Gigi ft. K ((Turinci v ftled^L&ra 5 Simfonični koncert d* giu Celibidache. KUft« S-*5' Poročila v slovenšč • 13.30 m 19.00 Poročila v ltal'jan - 12.3U. 17.45 in 23 00. ^1« 5.00-6.15 Spored l* 7.0O-L 6.15 Jutranja glasb1a. j Giafjj Spored iz Ljubljane* ■ 0h 'jj za dobro iutro. vm« g« . Koledar; 8.00 - 12.00 njjj, Ljubljane: 13.45 kaj je to?; 14.20 ZaP»» *1«$; reporterja; 14.30 Za-ba 14.40 Parada ritmov "^jo&lj^i pestni. ubUtf M ne 23IX) 'spored iz Ljubih 7.00 spored iz . ^ Ritmi m PoPLni: 'S.jf Slovenske naro«in_e p iane: ^00-19.30 Spored iz LrubJJ » ,j Igra orkester Gleen * Operni koncert. s L O V E n 1J sper£ 5.00 Pester k|a^*"r» l*.»|6 8.00 Pole «MadrigalU1 lovca: 8,50 Koncert^ ro*1- 0«: lovca: 8.50 Koncert ^1<>V 10.15 Od melodije ° il.lb 2oO 11.00 Za dom in {,* pobdanski ope>rni *oesrni .j.V Slo venske narod ne i: jajo solisti in a£ s ^ > W. A. Mozart: Figar pjrSU vr uvertura: R. Wa.g.n iil5 f a preludij k I. dej.. zej*L i* ietrvo razvedrilo; 14- utrilffo? - poslušajte!: IS-««*.: literature - Jean Lasov. njak; 16.00 P»P«ldan SPod^ nični koncert: |rt pozori; 17.30 glasba; 18.00 Ljudi KVirrt*xw,r*' 18.15 Poje vokalni " ton Neffat: 1*-« :"redej?} ški orkester: 20.00 jO-l (|ye nan jepol itlčni Prej|isKi Lašč j u gosi ova nsk i r ad r LpslbV*^ «Pesmi in plesi narodov«. . a p 17.30 Spored z-i gen-Vesti; 21.00 Rose svetova». iteVU Lsla je Prva]j56-57' revije letnika «Jezik in s'oV*^ gni'' Dobite jo v ^rZpran^**1 garni Ul. sV' št, 20. Nazngnjamo žalostno vest, da nas Je starosti 88 let za vedno tast in ded zapustil nas dr«*1 JOŽEF KRALJ Pogreb nepozabnega pokojnika bo daheS uri iz hiše žalosti na domače pokopališč' Žalujoči sin, hčerke, snahe, zetj« Slivno, 26. oktobra 1956 , POLITIČNE POTEZE V ZVEZI Z BODOČIMI VOLITVAMI lapadnoe vropska integracija j'Juti Adenauerjevih načrtov Nemčija naj bi zopet postala vodilna sila v združeni Evropi J Zahodni Evropi se ie ,1 razV'jati nova kampa-Ja, za združitev evropskih in predvsem za združitev vh>pskih ekonomskih sil. To- Pot se za to zamisel zanima .0 Melika Britanija. Razlo-fv*i silijo večje države Za-#°0ne Evrope da bi se po-in°V?0 aavze'e za »integracijo« j lahko rsziični. Za Ve.iko manijo in Francijo igra pri 91 veliko vlogo potreba ali inost, da se v svoji kolo-*ni borbi opreta na evrop-0 *c°alicijo. v ozadju pa je ndarle še živo upanje, da bi e »združena Zahodna Evro-** s svojimi silami lahko zvila v «tretji kolos«, t. j. ki bi bi.a sposobna r**ati samc-tojen činitelj v med ZDA in SZ. V tej toncePciji 'je najznačilnejše , ' ^a je ono plod iniciative »nelerja Aoenauerja. svojih izjavah v Bruslju 1* kancler Adenauer po-Vn° Povzpel na prizorišče . l*t0Pske integracije«. Toda ral ni njegovo stališče nit: «lo podobn') njegovi zuna-orientaciji pred aj leti. Tedaj je bil Ade-^ Uer mnogo bolj skromen po. inte8racije, ki bi pri-^ -a Nemčijo do tega, da bi ,.?ra^a biti discipliniran del odnega tabora in ji orno-. da postane suverena ZalfVa S sv°i° armado. Sedaj dna Nemčija ima svojo 'ttv«renost !k°. ki Npski in tudi svojo voj-je ni dobila po «ev- NšTn mte§r£ciii», ampak po TO. Kljub temu se kancler ^aaauer Pr bor: spet pojavlja kot j. ;°znik ideje skupnega raz-jj ,6naga tržeča in druge po-integracije. Pri tem eaauer lahko vznemiri A-s j nce. ker s tem pokov Vsa’ d°kazuje, da nji-# a Politika v Evropi ni jas-e ' Zaradi česar se morajo °pske države pripraviti, da bo j(iruž>tvi začno z bolj sa-tn, °'no Politiko tudi v svetem merilu. Ako danes od te bonnske az® do Zahodne Evrope in Plf0(?nega zavezn’štva nasploh L1®* na zunaniepo.itično v Položen je ki vlada v sami ki iini ,^'ii, potem je lahko razu- 4fv 2akai se Adenauer po-j0 n° zavzema za krepkej-jo 2ak°dnoeviopsko integraci- kod ie v *em- v za" O^ki javnosti in pred-ddJ1. tnecl liberalci in social Adi , .Sokrati ter delno tudi aauerjev; krščansko demona sk' stranki narašča «sploš-Mn .nen'fko razpoloženje«, v,/ Politični delavci zahte-i|0 .Ve9'e napore, da bi pri-0 stikov z Vzhodom. To ne omejuje več sa-a stike s Sovjetsko zvezo, Sk; ak tudi s Polisko, s Ce-V^o^^ko in čeda.je bolj z S»asy Nemčijo, kar je delu , . glavni cilj vse te no-Jaktike. aštrrvn° ■’e' <1a mora zahodno-bje-,! kancler zaradi notra-jjjei?‘jtičnih razmer biti pri-t^ !sko razpoložen do vseh kj .takih stikov. Te stike ,,vei°rak’ začeti ((politični delti ! bodočnosti«, to je oni. olj vneta liberalna W a. medtem ko so socialno rati za sedaj še nekoli-a,Pcii *«n* zaradi svojih kon ller jhi o ...... ^tllo,.' am vodja liberalcev ((deideo.ogizacijo« nemške zunanje in notranje politike in praktično obravnavanje problemov in stikov, iz katerih nai se razvije združitev nemškega ljudstva, Svojo zahtevo po »deideologizaciji« nemške politike jr Deller formuliral tudi v intervjuju nekemu varšavskemu časopisu, kav je ponoven dokaz, da zahtevajo libeialci vzpostavitev normalnih odnosov tudi s Poljsko. Kar se pa vzhodnonemških meja tiče, se zdi, da Hbera.ci niso preveč togi. Predsednik liberalne frakcije v Dueseldcrfu Wolfang De-ring se je zavzel celo za neposreden stik z vzhodnonemškimi političnimi voditelji, neki njegovi vidnejši vidnejši sodelavci pa obiskujejo Vzhodno Nemčijo in že stopajo v stik z njen;mi voditelji, kar je njim sicer mnogo laže. ker obstaja liberalna stranka tudi v Vzhodni Nemčiji. Kanc.erju Adenauerju torej preti nevarnost, da «v letu novih nemških volitev« ostane pasiven nasproti velikim vprašanjem nemške politike, med katerimi ie odnos do Vzhoda verjetno najvažnejše, ker leži v tem ključ za nemško /družitev. Proti tej pasivnost1 mora zato najti protiutež m ta je v njegovi dvojni potezi Na eni strani se ta poteza odraža v aktivnosti na zahodnoevropskem področju kjer upa, da bi Bonn prevzel vodilno mesto. Združitev pa bi napravila Evropo bolj samostojno do Amerike, vendar le pod nemškim vodstvom, torej bolj samostojno «tudi proti Vzhodu«. Z drugimi besedami bi to tila le nova ((pozicija si-e«, morda celo brez ZDA, katerih politika v Evropi je baje «nejasna». Ta položaj bi omogočil Bonnu, da se ostreje loti nemškega vprašanje in pris;l; Vzhod h kapitulaciji. V zvezi s tem je treba omeniti, da Bonn hkrati z zamislilo o integraciji ponovno oživlja tudi propagando za združitev. Pretekli mesec je bonnska vlada izdala poseben memorandum o združitvi. Toda kakšna je ta nemška združitev? Memorandum v bistvu ne nakazuje nikakega napredka v odnosu na prejšnje stališče zahodnih sil. Ta načrt se zreducira na že znane Edenove predloge. Načrt sicer predvideva ustvaritev demi.itariziranega področja, toda to področje naj bi se razširjalo od sedanje demarkacijske črte do vzhodnih meja To pomeni, da bi se «o-bramba vzhodnoevropskih dežel« pomaknila daleč na Vzhod in ravnotežje, ki bi bilo moralo biti osnovni namen demarkacijske črte sploh ne pride v poštev. Poleg tega v mi morandumu sploh ne omenja obstoj dveh nemških držav. Iz vsega tega sledi, da Adenauer s svojo evropsko politiko in s politiko o nemškem vprašanju ne zmanjšuje ampak povečuje prepad, ki ga loči od drugih političnih struj v Zahodni Nemčiji. Zato stopa Adenauer v vo.ilno leto z zelo tvegano igro. Od u-speha njegove zamisli o integraciji Zahodne Evrope je odvisno. ali bo imel dovolj elementov na svoji strani, ko bodo v septembru prihodnjega leta zahednonemški državljani šli na volitve. Kitili 3*. c >> J : ... . M sassBS s- Dva pilota: star Egipčan in novi pilot Grk Nikolas Fokas se lotevata »teorije« nato sledi praktična vožnja po prekopu ZA JUŽNE TIROLCE ZAHTEVAJO TO česar Korošcem nočejo priznati CELOVEC, oktobra — Tudi življenje slovenske manjšine v Avstriji ni tako rožnato, kot b> si človek mislil spričo dobrih odnošajev med republiko Avstrijo in Jugoslavijo. Kljub temu da obstaja še vrsta nerešenih vprašanj, ki nedvomno motijo tako normalno življenje in razvoj slovenske manjšine v Avstriji, kakor tudi nadaljnji prijateljski razvoj odnošajev med obema sosednima državama. Med temi vprašanji je vsekakor tudi ureditev slovenskega šolstva na Koroškem, ki je danes v glavnem urejeno še vedno tako, kot je bilo za časa angleške zasedbe. To stanje je kasneje potrdil tudi koroški deželni zbor KARO JE STARA SUEŠKA DRUŽBA Z ODPOKLICEM PILOTOV ZGREŠILA CILJ Plovba od Sueza ni tako naporna, kot so mislili 212 pilotov ki so skorai vsi novinci, zlahka opravljajo delo, ki ga je prej opravljalo 350 starih izkušenih pilotov Med prejšnjimi francoskimi piloti je bila velika večina takih, ki sploh niso imeli diplome pomorskih kapitanov Eno najtežjih vprašanj, pred katerimi se je znašel Naser ob podržavljenju Sueškega prekopa, je bilo vprašanje, kje dobiti pilote, ki bi sprem-1 jeli konvoje ladij od Sueza do Port Saida, saj vemo, da so Angleži in Francozi pozvali svoje pilote iz Egipta, in da so zaradi prejšnje politike na prekopu imeli Egipčani le malo svojih polotov, ki bi bili »sposobni za zelo tvegano vožnjo« od enega do drugega konca prekopa. V najtežjih trenutkih nove egipčanske sueške družbe pa se je javilo več pilotov iz najrazličnejših dežel sveta in trenutno dca v Sueškem prekopu 212 pilotov. Od teh je 92 Egipčanov, 2 Holandca, 26 Grkov, 2 Norvežana, 7 Italijanov, 14 Američanov, X Sved. 2 Spanca 11 Jugoslovanov, 12 Poljakov, 17 zahodnih Nemcev. 5 Nemcev iz Vzhodne Nemčije 15 Rusov, 2 Romuna, 1 pilot iz Južne Afrike, 1 Perzijec in 1 pilot iz Pakistana Kot vidimo je tu prava mednarodna skupnost-Med državami, ki so pred podržavljenjem Sueškega prekopa ime.i rajveč pilotov sta predvsem Velika Britanija, ki iih je imela tu 61 pilotov in Francija, ki iih je imela 53 Ti dve državi danes nimata na prekopu niti enega pilota Prav tako nima tu nobenega pilota Danska, ker je svoV 3 pilote, ki 'o dolga leta delali na prekopu, odpoklicala. Italija je pred vojno ime.a na Sueškem prekopu 21 pi- lotov. Po vojni pa je stara sueška družba iz znanih razlogov vse te pilote odklonila in le s težavo sprejela dva nova pilota. Danes pa dela na prekopu kar 2 italijanskih pilotov. Iz dokumentov, ki jih je nova družba našla v arhivih stare družbe, izhaja da je v povojnih letih več sto ita.ijanskih pilotov prosilo za zaposlitev na prekopu. Seve- * M'" Tudi vam bi se utegnilo pripetiti nekaj podobnega, če vozite s preveliko hitrostjo skozi gozdove POLEMIKA V ZVEZI Z ITALIJANSKO RAZSTAVO VNEWYORKU ] BO MINISr n ER ] BOSSI TVEGAL J PR EVOZ U M ETf 4IN V AMERIKO? Pa zahteva Te dni je posebno med italijansko umetniško javnostjo zelo živo zanimanje, kako se bo končala zadeva v zvezi z načrtom, da bi Italija poslala v New York kakih 40 velikih umotvorov iz dobe italijanske-popolns | ga rinascimenta. Slike bi mo- Mtal KATEDRALE V TROGIRU dtlo mojstra Had ovana iz leta 1240 rale na pot že konec tega meseca. Znano pa je, da predstavlja za starinske umotvore, ki so že desetletja skrbno hranjeni v raznih galerijah, potovanje preko oceana izredno nevarnost, ker ne gre tu za nevarnost plovbe, ampak za spremembo klime, spremembo vlage, in za nešteto drugih komponent, ki lahko poškodujejo umotvore, ki terjajo danes velike vsote samo zato, da ostanejo taki kot so, saj vemo, da že sama restavracija ene slike terja velike napore strokovnjakov. Ker pa je bil predlog za odpošiljanje teh redkih umotvorov v Netv York sprejet, se je pojavila tako ostra polemika, da se z zadevo ne ukvarja le oddelek za umetnost na ministrstvu prosvete, ampak celo sam senat. Posebno žolčna polemika se je razvila v Florenci, ker je Florenca s svojo galerijo Uffizi in galerijo Pitti najbolj prizadeta. Senat in še posebno ministrstvo za prosveto dobivata zato številne brzojavke iz vseh koncev Italije, v katerih se posamezniki ali združenja opredeljujejo za razstavo v New Yorku, do-čim drugi energično protestirajo proti odpošiljanju dragocenih umotvorov čez ocean. Po včerajšnjih vesteh se je 36 slikarjev in kiparjev opredelilo za razstavo in po nekaterih vesteh je baje tudi sam minister Rossi zato, da bi Italija nudila številnim svojim rojakom, ki žive v ZDA, možnost, da bi si ogledali velike italijanske umotvore, istega mnenja so tudi slikarji, ki so včlanjeni v sindikalni organizaciji UIL. Povsem drugačnega mnenja pa so skoraj vsi ostali italijanski slikarji in kiparji in drugi javni delavci med kate- re moramo šteti kot najbolj t in s tem preprečili nevarno energičnega tudi florentiske- pot italijanskih umotvorov v go. župana La Piro, ki je v ZDA, je razvidno iz tega, da sredo zvečer na seji mestne-1 so pozvali na obisk samega ga sveta izjavil, da ne bo dovolil, da se ti umotvori »kakorkoli odstranijo z nacionalnega ozemlja«. Da bi podkrepil to svojo zahtevo, je izjavil, da bi bil v nasprotnem primeru njegov prestiž državnega funkcionarja zmanjšan. Na seji florentinskega občinskega sveta je v zvezi s tem problemom prišlo med posameznimi strujami do žolčne diskusije in celo do žalitev, ki so se pa vendarle poravnale na miren način pa čeprav so padle tudi ostre besede Odveč bi bilo naštevati imena posameznikov, ki so se o-predelili za eno ali drugo rešitev pač pa bomo kot posebno zanimivost s tem v zvezi navedli primer štirih florentinskih umetnikov, ki so na poseben načn prikazali svoj protest proti pošiljanju italijanskih umotvorov v ZDA. Štirje florentinski sodobni u-metniki Mario Remoli, Vinicio Berti, Giancarlo Pacini in Elio Fiore so se zabarikadirali v stolp Arnolfo, da bi tako izrazito pokazali, da so proti odpošiljanju italijanskih umotvorov v ZDA. Štirje umetniki so se pomešali med običajno občinstvo, ki obiskuje Palazzo Vecchio in se z njim povzpeli na teraso. Od tu dalje pa so po stopnicah in stopničkah nadaljevali vzpon v stolp, kamor po navadi turisti ne zahajajo. Tu so se zaklenili in zabarikadirali za seboj vrata. V stolpu so ostali ves dan in v njem tudi kuhali, ker so si prinesli s seboj vse potrebno. Da hočejo štirje florentinski umetniki vzbuditi s svojim i ravnanjem splošno zanimanje župana La Piro, ki jih je dejansko obiskal v njihovem stolpu. Toda rekli smo že, da je La Pira proti odpošiljanju slik v ZDA. Niso pa vsi istega mnenja, zato ne moremo še reči, kako bo ta problem rešen. Zato pa ni nič manj živo zanimanje, kaj misli o tem rimska vlada. * * * Italijanska filmska igralka Carla Del Poggio se baje namerava odpovedati svoji filmski karieri ker hoče postati »prava mati« svojemu sinu, ki se ji je, po 10 letih zakonskega življenja, rodil pred nekaj meseci. Po njenem nudi materinstvo večje zadoščenje kot filmska kariera. Z mnenjem Carle Del Poggio se strinja tudi njen mož znani r.žiser Alberto Lattuada, ki je ženino izjavo sprejel «z zadoščenjem in hvaležnostjo«. • * • Po najnovejših vesteh iz rimske Cinecitta bodo napravili film o «drami cesarice Soraye». Kot vemo cesarica Soraya ne more imeti otrok in živi zato v težki duševni depresiji, ker ne more svojemu možu dati dediča. To je še težje zaradi dejstva, ker je baje mož nele bogat, ampak skrajno samosvoj in zahteven. Te teme sta se lotila dva pisatelja, ki že pišeta scenarij. Imena igralcev in igralk, ki bi imeli v filmu glavne vloge, še niso znana pač pa je znano to, da bo filmu dalo okolje mesto Milan, medtem ko bo mož nesrečne žene, ki ne more postati mati (So-raya) v filmu prikazan kot velik industrialec, ki hoče na vsak način imeti dediča. da brez uspeha. Iz istih dokumentov hkrati izhaja, da je Francija imela na prekopu kar 53 pilotov, od katerih jih je bilo le 10 strokovno usposobljenih, ker je le teh deset pilotov imelo diplomo mornariškega kapitana, kot to zahteva pravilnik za sprejem v službo na prekopu. Samo ob sebi se postavlja vprašanje, kako je bilo mogoče, da se je skupina pi.o-tov, ki so prišli iz vseh vetrov, tako naglo usposobila, da vodi ladje po Sueškem prekopu in da ni doslej prišlo do nobene nesreče, saj so Francozi in Angleži bili prepričani, da bo moral Naser kloniti vprav zaradi tega, ker ne bo imel pilotov na razpolago. Ko pa opazuješ pilota od b.izu, ko vodi skozi prekop, se ti zazdi, da naloga ni tako težka. To je sicer v pn-tislovju z marsičem, kar je bilo doslej pisanega v zvezi z nalogo, ki jo imajo piloti toda kakih 150 pilotov, ki so pohiteli Naserju na pomoč, so to dokazali. Ti ljudje so se v pičlih 25 dneh usposobili tako, da ni prišlo doslej do nikakega incidenta. Zato bomo opisa i tu mnenje strokovnjaka, ki utemeljuje gornjo trditev in odgovarja na osnovno vprašanje. Sueški prekop po njegovem ni navadna morska ožina, kjer bi bdi na dnevnem redu vrtinci, kot se to dogaja v drugih morskih 'ožinah. Sueški prekop je le prekop med dvema puščavama. Ozračje je skoraj vedno jasno, v prekopu posebnih tokov, razen v najjužnejšem delu, praktično ni. Sueški prekop je, rekli bi. hodnik z ravnim podom, ki bi ga lahko primerjali z asfaltno cesto z neštetim: signali in napisi, tako da je skoroda nemogoče zagrešiti napako. Strokovnjak pravi, da je verjetno največia težava v tem, da se novi pilot čimprej «nauči na pamet« številne signale in napise, ki so zgovoren kažipot skozi prekop« Poleg tega so vzdolž vsega prekopa «n? vsakem koraku« boe, ki točno do.očajo smer in pot. Pilo* ima na razpolago tudi točke na suhem, po katerih se ravna ter tako ime-no\ ane gare. Teh je ob vsem kanalu enajst in predstavljajo nekaka kontrolna postajališča. Te gare so zgrajene iz kamna. Njihovi temelj: gre- do vse do dna prekopa, na vhu pa imajo številne signalne naprave ki dajejo pilotu vsa pojasnila in mu z različnimi zastavicami signalizirajo vse, kar ga zanima. Vsaka para ima svoje ime. S signali z gare jav jajo pilotu silo vetrov, temoeialuro, tokove in tudi osrednjo brzino ladje. Njemu zato n: potrebno nika-ko računanje brzine niti katero koli kontroliranje v zvezi 7. vožnjo. Konvoji ladij, ki po navadi ot segajo deset in tudi več ladij, se v pravem prekopu ne srečujejo, ampak re srečujejo v Grenkih jezerih ali pa v kanalu Balleh Po mnenju istega strokovnjaka je le ena točka v prekopu lahko nevarna. Gre za ovinek v oblik' črke S blizu Ismailije. Prej smo rek.i, da je ozračje zmeraj jasno. To pa ne drži stoodstotno, ker v novembru in včasih tudi v decembru zagrt e Sueški prekop tudi megla ki je za plovbo po prekopu še j osebno nevšečna in to kljub s sem omenjenim signalnim napravam. Zato si v egipčanskih krogih ne delajo utvar, da bo letošnji november vendarle nekoliko težji za nove pilote kot so bili dosedanji meseci. Kot smo ž.e v začetku rekli, je stara družba računala, da si bo Naser polomil zobe zaradi težkoč. ki jih predstav-jo plovba po prekopu. Dosedanje izkušnje so pokazale, da ta ovira ni bila tako nepremagljiva in odpoklic francoskih in angleških pilotov je bil dejansko udarec v prazno. To je bila za staro sueško družbo napaka, ki je ne bo mogla nikoli popraviti. Več kot 200 pilotov, ki so se zbrali z vseh vetrov, so angleškim in francoskim ((pomorščakom« dokazali, da so sposobni voditi .adje po prekopu brez njihove pomoči. In vse kaže, da sedanjih 200 pilotov z lahkoto opravlja delo ki ga je prej opravljalo 350 pilotov. Konvoji se vrstijo drug za drugim, nesreč doslej ni bilo in francoski in angleški ter tudi drugi piloti, ki so se odzvali pozivu stare družbe, se verjetno že kesajo, da so tako neumno nasedli vabam in s tem za enkratno nagrado izgubili izredno donosne s.užbe, ki so jim prinašale tudi več kot en milijon lir na mesec. Opij in sueška kriza V Egiptu je prepovedano u-živanje mamil. Kazni za uživalce mamil so v tej deželi izredno ostre. Zato se sporazumevajo med seboj v šifrah Mamila imenujejo s konspira-tivnimi imeni. Se lani je bila šifra za opij «Marilyn Monroe«. Ker so pa ta naziv kmalu ((razkrinkali«, so našli takoj novo, mnogo bolj aktualno ime: »Združenje uporab- nikov«. Kot kaže, bodo tudi te,-ga — razkrinkali! na svoji slovesni seji z dne 23. januarja 1947. To ureditev slovenskega šolstva na Koroškem je tedanji avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber prikazoval kot primer avstrijske širok osrčno-st' do slovenske manjšine na vseh mednarodnih konferencah v Londonu, Parizu in Moskvi. S to ureditvijo so se strinjali in jo zagovarjali vsi šolski strokovnjaki kot izraz novega načina reševanja manjšinskega vprašanja, v nasprotju z enim, ki je bil v veljavi pred letom 1945. Medtem je bila podpisana mirovna pogodba z Avstrijo. V tej pogodbi imamo tudi čl. 7 kjer je govora o pravicah narodnostnih manjšin. Do sedaj pa je ostal ta člen mrtva točka, hkrati pa so se pojavili napadi celo na dosedanjo ureditev slovenskega šolstva na Koroškem: mnogim velikonemškim napeteiem je pač slovensko šolstvo na Koroškem trn v peti in poslužujejo se vseh mogočih sredstev, da bi dosegli ukinitev te osnovne pravice slovenske manjšine. Glede izvajanja določb iz 7. člena državne poaodbe so predstavniki koroških Slovencev predložili že pred letom dni zvezni vladi skuvno spomenico, a do nje ni ministrski odbor, lei mu predseduje zunanji minister Fial. in ki je bil imenovan izrecno ra to da se pristopi k uveljav-njenju tega člena, zavzel do danes še nobenega stališča■ Tudi na poslednji seji tega odbora, v katerem so tudi slovenski zastopniki iz Koroške, ni prišlo do nobenega sklepa o slovenskem šolstvu, predsednik Figi pa je dejal, di• se hoče ministrski odbor šele «seznaniti z vprašanjem v razgovoru z zastopniki iz Koroške, in to predvsem z najbolj perečim vprašanjem ureditve dvojezičnega šolstva«. Na tej seji so predstavniki raznih skupin nastopili proti dvojezični šolski odredbi Figi pa je odločno poudaril, da nikakor ne bo prišlo do zmanjšanja pravic koroških Slovencev, temveč da bodo dali manjšinam vse pravice, ki jim pripadajo po državni pogodbi; vprašanje slovenskega šolstva pa da bo rešeno, do začetka prihodnjega šolskega leta Gre sicer le za obljube in tolažbe, a zadeva se je le premaknila z mrtve točke in dvomimo, da bodo svoje slovesno podane izjave in obljube kar tako po-1 žrli. Negotovost v kateri se fe sedaj nahaja slovensko šolstvo na Koroškem in celotni status slovenske manjšine, turi opogumlja razne nacionalistične nestrpneže za napade na slovenske napise (kakor se je to zgodilo na pr. v Železni kapli, kjer so razbili slovenski napis na tamkajšnji Hranilnici in posojilnici; v Pliberku, kjer so poškodovali napis na slovenski gostilni; Zrelcu, kjer so na-i parili in z izzivalnimi napisi pomazali domačijo zavednega Slovenca), za razstrelitev partizanskega spomenika v Velikovcu, za napade na posamezne zavedne Korošce itd. Medtem je treba omeniti še žalostno okoliščino, da se taki zločinski podvigi dogajajo povsem nekaznovano, ker policijski organ i ničesar ne izsledijo kar ustvarja vtis, kakor da bi se to vršilo z njihovim odobravanjem. Hkrati s takim nekaznovanim ravnanjem s slovensko manjšino ne Koroškem pa smo bili priča demonstraciji za Južno Tirolsko, na kateri so nacionalistični in ve-likonemški elementi prevpili iv izžvižgali dunajskega socialističnega župana Jonasa, ko je v svejem govoru dejal, da Avstrija ne namerava kaliti prijateljskih odnošajen z Italijo, in da je treba vsa drugo vprašanja podrediti potrebi ohranitve miru, zlasti pa ko je pozval Italijo, naj da južnim Tirolcem njihove pravice in možnost ohranitve njihove narodnosti, ker bodo v tem primeru lažje tud i dobri italijanski državljani — 'n zahtevali priključitev Južnega Tirola k Avstriji itd. 7 nacionalističnim hrupon južnim Tirolcem ne. bo pomageno; mnenja pa smo, da bi Avstriji, kot pri-rodni zaščitnici svoje manjšine pod Italijo in pogodbenemu partnerju pariškega sporazuma, prej in laže uspeli doseči pri italijanski vladi striktno in širokosrčno izvajanje prevzetih obveznosti, če bi čimprej tudi v svojih lastnih mejah, z izvajanjem čl. 7 državne, pogodbe, pokazala do narodnostnih manjšin, vsaj tak odnos, kot ga želi videti s strani Italije do južnih Tirolcev. —n —k Kuharska generalka v Melbournu Prav kot imajo atleti vsepovsod po svetu generalne vaje za mednarodni nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Melbournu, se pripravljajo tudi olimpijski kuharji. Olimpijskemu odboru, ki ga sestavljajo strokovnjaki iz raznih dežel, so postregli z jedmi, kakršne nameravajo pripravljati za atlete in olimpijske gledalce. Med pokuševalci sta bila tudi Elliott, ki vodi pripravljalna dela za stanovanja, in Philip Miškin, župan olimpijske vasi- i umazana voda na svetu Po podatkih nemške statistične družbe je najbolj umazana voda v Nemčiji, po vsej verjetnosti pa na svetu sploh, voda reke Ruhr, ki teče skozi industrijsko Porurje. Vsak liter te vode izkoristijo na 100 kilometrih njene poti štirikrat. Voda reke Ruhr je tako umazana, da je ob njenem ustju ne morejo uporabljati niti v industriji. 49. ODDAJA RUBRIKE tODNEHAŠ AU KIADAUUJHŠ?> Čudak Marianini pred ciljem da definicijo plesa «rock ’n ’roll» Na sinočnji oddaji televizijske rubrike ((Odnehaš ali nadaljuješ« ni bilo nobenega tekmovalca, ki bi odgovarjal na vprašanja za pet milijonov; bila st« le dva, ki sta s svojima pravilnima odgovoroma dospe.a do 2.560.000 in bosta prihodnji teden morala prestati zadnjo preizkušnjo. Gre za Luigija D’Ambro-sia 48-letnega delavca iz Neaplja, ki odgovarja na vprašanja iz zgodovine neapeljskega kraljestva Napovedovalec mu je zastavd naslednje vprašanje; »Kako se je imenoval prvi mož Ivane Anžuvinske Durazzo, ki je postala kraljica z imenom Ivana II?« D’Am-brosio je nekaj časa mislil, nato pa je deja'.; »Nadvojvodu avstrijski« Ko je nato nastala tišina, in ni k temu napovedovalec ničesar rekel, je D’Ambrosio dodal še; «Viljem avstrijski«. Napovedovalec je b>i v zadreg', ker bi po njegovem D’Amhrosio moral reči le »vojvod? Viljem avstrijski«. In ker tudi notar ni vedel kaj bi. so P’Ambrosia odslovili, češ da bo komisija njegov primer proučila. Ob koncu oddaje pa je napovedo-va.ee sporoč i da je komisija priznala pravilnost njegovega odgovora in da bo prihodnji teden lahko nadaljeval. Drugi tekmovalec, ki je prav tako odgovarjal za 2.560.000, je bil čudak Marianini, ki si je dal to pot prinesti ne-le stolico, ampak tudi mizo s steklenico vode, kajti dejal je, ds mora odgovoriti na številna pisma, ki jih je med tednom dobi.1 od raznih oboževalk. Med temi je bilo pismo dame ki je hotela vedeti za njegovo mnenje o najnovejši plesni modi «Rock and Roli« Mož se je spustil v kratko razglabljanje, ki je v dvorani GIANLUIGI MARIANINI vzbudilo splošno razigranost Pri drugih pismih pa je šlo za matere, ki so se obračale nanj s prošnjo, da bi jim svetoval, sam naj bi posla.e sveje sinove da bi se s pridom naučili krojaške obrti. Kako so prišle na to idejo, nam ni znano, če pa jih je na to navedla čudaška moda našega junaka, potem smo v resnem dvomu, da se bodo njihovi sinov', preživljali z dohodki od svoje obrti, če bi se slučajno ravnali po nasvetih našega junaka. V kabini mu je napovedovalec zastavil vprašanje, kjer je bilo treba povedati, kdo je bil tisti, ki je, po mnenju mr.ogih avtorjev, ustanovi.1 viteški red zlate ostroge. Marianini je brez oklevanja takoj odgovoril, da se ustanovitev tega reda pripisuje cesarju Konstantinu Velikemu. Med novinci smo kot prvo slišali Marijo Mazzotti, 32-let-no gospo, kuharico po poklicu ki ai >e izbrala za izpra-ševalno področje zgodovino Ftancije. Na vprašanja, ki niso bila bogve kako težka, je odgovorila pravilno. Ostala dva novinca, in sicer zdravnik Domenico Mia-ni iz Milana, in 19-letni študent Alessandro Frotti iz Ancone, pa sta imela smolo; o-ba sta padla že pri prvih vprašanjih; prvi ni bil kos vprašanju, ki je zadevalo zgodovino siikarstva Ferrare, drugi pa je odpovedal pri nekem vprašanju jazzovsKe glasbe. Za 640.000 je Nino Monsa-grato, 39-letni uradnik iz Ter-nija točno povedal, da je bila «Linda di Chamonix» tista Donizzettijeva opera, ki so jo prvič izvajali na Dunaju 19. maja 1942. Luigi Gad-dim, 64-let v kmet. iz okolice Lucce, kateremu je kuverto z vprašanjem izbral svetovni boksarski p^vak D’Agata iz A-rezza, pa je točno povedal, da je bil Guido Guinicelli tisti pesnik, ki ga je Dante omenil v nekaterih stihih v svojih «Vicah». RASTLINSTVO NA MARSU IN VENERI Sovjetski znanstveniki se v zadnjem času ukvarjajo s proučevanjem vprašanj v zvezi z morebitnim presajeva-njem zemeljskih rastlin in a-kl-matizacije naših živali na planetih, ki naj bi jih človek osvoji.1 v naslednjih desetletjih. To je izjavil znanstveni tajnik sovjetske komisije za koordinacijo del in proučevanja v zvezi z interplane-tarnimi poleti A. G, Karpen-ko V Moskvi bodo baje že v letošnjem novembru priredili sestanek najvidnejših sovjetskih znanstvenikov, na katerem bi bilo treba izdelati petletni načrt za proučevanje življenjskih pogojev na planetih, zlasti na Marsu in Veneri. VRSTIJO SE SEJE MESTNEGA SVETA Proračun za leto 1957 sprejet samo z glasovi demokristjanov Danes zvečer razprava o preostalih točkah dnevnega reda Danes se bo mestni svet po-movno sestal, da prouči š« nekatere točke dnevr.ega reda, ki jih niso utegnili obravnavati na seji, ki je bila v sredo zvečer Na tei seji so odobrili proračun za prihodnje leto. 'Proti so glasovali trije svetovrici, in sicer dva od PSDI in tov. Pavlin, vzdržali so se štirje svetovalci MSI in monarhistov. Tov. Bat. ti od KPI je naknadno prav tako glasoval proti. Diskusija o posameznih točkah proračuna je bi.a hitra. Poročevalec je prebral tudi po več točk skupaj, ne da bi prišlo do pripomb Glede zatiranja sterilnosti je spregovoril svetovalec Furlan od KD, ki je dejal, da se je prispevek občine za zatiranje sterilnosti pri živini zmanjšal. Zupan je predlagal, naj bi se pripravil pred.og občinskemu odbore za izboljšanje te pomoči, vendar se Furlan ni zadovolji; s predlogom. Dejstvo ostane, da se po e-ni strani veča neplodnost živine, po drug; strani pa se manjša občinski prispevek. Svetovalec Bratuž je predlagal večji prispevek za občinsko glasbeno šolo ter hitro pomoč ljudem, ki se morajo izseliti zaradi sodne od--očitve. ♦ Sledila je razprava o osta lih točkah dnevnega reda- Svetovalci so podaljšali družbi ATA koncesijo za leto 1957 za vzdfževanje mestnega prometa na sedmih . progah, ne d" bi se spremenili pogoji, Obenem so sklenili prispevati 50000 lir za spomenik, ki ga namerava država zgraditi v Dachauu v spomin žrtvam na-cifašizma. Oqromen dotok Jugoslovanov na goriški četrtkov semenj Živahen dan tudi za goriško zastavljalnico Prvi in zadnji četrtek v mesecu sta za Gorico neobičajno živahna; ta dan pride v mesto več sto prebivalcev iz jugoslovanskega pasu. Napolnijo predvsem Travnik, Dl. Carducci in pa seveda Telovadni trg in prostor oko.i nove pošte. Furlanski in tržaški kramarji ki pridejo ob teh dneh s svojim blagom na goriški semenj so se že seznanili s tem in zato je bilo na Telovadnem trgu izredno veliko število kramarjev, ki so svoje blago razstavili na stojnicah ali pa kar na tovornih vozilih, v ka. VČERAJ NA GORIŠKI PRETURI 11 MESECEV ZAPORA dobro znanemu razgrajaču Radovan Tomšič iz Gorice je bil tokrat že šestnajstič pred sodnikom - Pretepel je policijskega podoficirja Obsojen mož, ki je pobegail v Jugoslavijo, da bi se rešil žene Med ostalimi manjšimi procesi, ki so so včeraj vrstili na goriški preturi, je bil naj-bo.j zanimiv proces proti 35-letnemu Radovanu Tomšiču iz Dl. Cocevia 32. ki je že dobro znan goriškim oblastem, sa; se je meral zaradi vinjenosti in pretepa V' javnosti že 16. zagovarjati pred sodniki in je že marsikater: dan svojega življenja presedel v gori.ških zaporih. Tokrat je bila proti njemu uperjena dolga obtožnica, v kateri je goriška policija navedla, da sta obtoženi Tomšič in njegov prijatelj 35-letni Emil Batič iz Ul. D’Annunzio 28 septembra ponoči prete-p.a agenta javne varnosti, od katerih je bii eden celo ma-rešalo. Kot je že javilo lokalno časopisje, sta omenjene noči 2 goriška stražnika v službi v Ul. Carducci slišala močne klice na Kornu. Ko sta se stražnika tja odpravila, sta opazilo Tomšiča m Batiča, ki sta se glasno prereka.a, oba kričača sta bila že precej vinjena in se kijub na,stopom stiažb.ikov nirta hotela pomiriti ter sta še naprej motila nočni mir prebivalcev na Kornu Službujočima agentoma nt preostalo drugega, kakor, da telefonirata po pomoč na policijo. Odtod sta kmalu prišla na Koren marešalo Javne varnosti Cesaie Rizzotti in a-gent javne varnosti Bernardino Landi. Toda še preden sta agenta spregovorila, sta ju Batič in predvsem Tomšič napadla, ker sta vede.a, da jima bosta morala slediti na policijski sedež. Branil? sta se na vse pretege in začela oba agenta brcati, tako da so v°' štirje agenti -meli precej dela preden so dva vinjena možaka spravili na varno mesto. Včeraj s*a oba tako Tomšič, kakor Batič trdila, da se a-gentom sploh nista upirala, kaj še, da bi jih skušala fizično napasti. Pretor dr. Fabiani je zaradi pretepa, vinjenosti, nočnega razgraianja in g ede na prestane kazr.i Tomšiča' obso-d'l njega na H mesecev in 21 dni zaoora ter plačilo globe v znesku 4.500 lir. Batiča pa je sodnik oprostil obtožbe pretepa, vendar mu je zaradi ostalih kaznivih dejanj naložil 4 mesece in 15 du' zapora ter plačilo 4.500 .ir globe. * » • Skoraj redr.o vsak teden se na pietiiri vrste obtoženci, k': morajo odgovarjati zaradi nedovoljenega prestopa državne meie. Tokrat se je moral zagovarjati 45-letni Giuliano Mrttica iz Turina, Ul. Genova 144 ‘Mottica je 30. avgusta o-pcldne pobegnil pri Svetogor-ski postaji v Jugoslavijo, ne da bi seveda imel pri sebi potrebnih dokumentov. 1. septembri ob 17. uri so Mcttico že vrnile jugoslovanske obmejne oblasti italijanski poiiciji na obmejnem b.o-ku pri Rdeči hiši. Na preturi se je včeraj Mottico zagovarjal, da si je hotel urediti sv rje zasebno življenje v sosedni državi, ker doma ni mogel več živet v miru z ženo Antonijo Brajkovič. ki naj bi ga neprestano varala. Toda njegov načrt so mu pre-piečile obmejne oblasti, ki so ge spravile v zapor in sedaj pred sodišče Pretor dr Fabiani je Mottica spoznal za krivega in ga obsodi’ pogojno na 2 meseca zapora in 10 690 lir g obe. terih so se pripeljali v Gorico. Vsak kramar je pač skuša.1 privabiti kar največje šte-vi.o kupcev, zato ni štedil z glasom in nižal cene, vsekakor ne v svojo škodo, o čemer se jt lahko že prepričalo mnogo kupcev, od kate rih že mnogi sedaj raje sežejo po blagu v goriških trgovinah. Veidar so bile na sem-niu le nekatere stvari, ki so se ljudem izplačale, predvsem kuhinjska posoda, perilo in zimske copate za otroke in odrasle. Manj zanimanja je bilo za blago ker ga č.ovek, ki seže po njem na trgu ne mere več zamenjati. Vsekakor je kupčija dobro tekla in v žep kramarjev so prišli lepi denarci, od katerih pred videmskim dogovorom ni bilo ne duha ne sluha. * * * Včeraj je dobro «delala» tudi * gcrf.ška zastavljalnica, ki imH svoje Drcstore na sedežu goriške hranilnice v Ul. Carducci, Predvsem je bilo opaziti zanimanje .iudi za vozila in pa za šivalne stroje, toda le teh je bilo zelo malo. Na razpolago kupcem je bil star motocikel, za katerega je zastavljalnica zahtevala 18 000 lir, toda kljub nizki ceni ni nihče hotel vzeti vozila ki bi bil dober le za staro šaro. Zensko kolo precej dobro ohranjeno je šlo za 21 tisoč lir, toda kupec prav gotovo ni naredil dobre kup-čiie, ker b’ kolo iste znam ke popolnoma novo dobil za 24.000 lir. Ve" sreče je imel možakar, ki je za 7.000 lir pr.še. do lepega blaga in podloge za moški zimski plašč in pogrinjala za posteljo ■a::;:-- Mpfe. lipi • vi-: • = i-j PREI) TEKMO Z MI,At)I\CI FHANCIJE NEZADOVOLJIVA IGRA IZBRANIH MLADINCEV V trening tekmi so včeraj premagali mladinsko moštvo Fiorentine z 2:0 - Bandini je zadovoljil Jutri kolavdacija mostu v Stražicah Predridoma bo dograjen do pričetka decembra Jutri bodo kolavdiraii most pri Stražicah. Izvedenci tehničnega urad? bodo vsak kv meter mostu obtežili s šestini' stoti, ker načrt predvideva to.ikšno obtežilno zmogljivost. V prihodnjih dneh se bodo sestali predstavniki podjetja SALC iz Padove in županstva, da se pogodijo za nadaljevanje gradnje. Potrebne je namreč povezati most z bregom, zgraditi ograje in opraviti še druga dela. Ce ne bo prišlo do prekinitve del, bo most verjetno zgrajen do pričetka meseca decembra. Tako bo končno dograjen objekt, ki ga prebivalstvo iz Podgore že dolgo pričakuje in ki bo prihranil dolgo pot delavcem in delavkam, ki so zaposleni v tekstilni tovarni a J v SAFOG ker morajo o-praviti dolgo pot čez pevmski most ali most XXIV. maja, predel pridejo na delovni kraj DEŽURNA I.EKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesan’ v Ul. Carducci 12, telefon 22-68. — KINO — CORSO. 7.15: «Osvajalec», J. Wayne, S. Hayword. VERDI. 17.00: «D: vje poti*. John Wayne. VITTOR1 A. 17.00: »Tosca*. Franca Duval in Franco Co- relli. CENTRALE. 17.00: «Gunpoint», F. M. Muray. MODERNO. 17.00: »Zapravljivec*. FLORENCA, 25. — Državna »poskusna* mladinska reprezentanca je imela danes dopoldne ob 11. uri na stadionu Fiorentine prvo trening tekmo proti mladinskemu moštvu Fiorentine. Reprezentanca je zmagala z rezultatom 2:0 (1:0), nastopila pa je v naslednji postavi: Bandini (Triestina); Pavina-to (Bologna), Losi (Roma); David (Vicenza), Mialich (Palermo), Emoli (Juventus); Ba-gnoli (Milan), Bodi (Torino), Rozzoni (Fiorentina), Ronzon (Sampdor.a), Barison (Vene-zia). Trening je vodil Fulvio Ber- j nardini. Prvi gol za reprezentante je dosegel Rozzoni v 7’. Reprezentanca je začela dovolj živahno in je dobro gradila napade, nato pa je postopno začela popuščati in igra je postala nezanimiva. Polčas je trajal 40’. V drugem polčasu je Bandini prešel k mladincem Fiorentine, v vratih reprezentance pa ga je zamenjal Luison. Drugi gol za reprezentanco je bi' dosežen v 12’ po Bodiju. Igra izbranih mladincev je bila dokaj negotova n? sredini igrišča, u-spčšnejši pa sta bili krili Bean (ki je igral samo v drugem polčasu) in Barison. Reprezentanti so imeli sicer več od igre, a svoje terenske premoči niso znali realizirati. Dosegli so le nekaj kotov. V celoti igra izbranih mladincev ni zadovoljila. Med njimi ni bilo povezanosti in le od časa do časa jim je u-spela kakšna komb:nacija. pri kateri pa sta sodelovala največ po dva igralca. Najboljši del reprezentance je bila o-bramba z odličnim Bandini-jem v vratih, dobrima branilcema in posebno dobrim srednjim krilcem Mialichem. Prihodnji trening poskusne reprezentance bo v sredo 31 oktobra, na katerega pa bosta Marmo in Bernardini Verjetno pozvala vsaj tri nove igralce. valo 50.000 gledalcev. Povratno srečanje bo 3. nov. v Zue-richu. GLASGOVV. 25t — V četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih prvakov je Glas-gow premagal Nico z 2:1 (1:1). PLAVANJE Nova svetovna rekorda štafete 4x100 in Crappove MELBOURNE, 25. — Av-stral-ka zenska štafeta 4x100 m prosto je danes postavila nov svetovni rekord s časom 4’13”7. Prejšnji rekord s časom 4’22”3 je trajal le 6 dni. Nov svetovni rekord je postavila tudi plavalka Crapp na 100 m prosto s časom 1’02"4. Crappova drži tako sedaj vse rekorde na progah od 100 do vključno 800 m. NOVA REKORDERJA Italijanska atleta metalec krogle Meconi in sprinter-ka Leone sta v odlični tor,-mi. Prvi se je s svojim novim rekordom 17.12 uvrstil med najboljše evropske metalce, druga pa Je s časom 11”4 postavila nov evropski rekord na 100 m. Oba sta člana italijanske olimpijske ekipe, vendar so njuni izgle-di na uspeh spričo absolutne premoči ameriških in ruskih atletov, zelo majhni. ŠAH • AUEHINOV TURNIR V MOSKVI PO DESETEM KOLU Gligorič med boljšimi Na čelu »ta sovjetska mojstra Tajmanov in Smi^oV vrirala, lako da sta bila prj1* kmeta zamenjana šele V ■ potezi. Nato j« Botvinik padel s kmeti na levem * lu. Tajmanov mu je °d*°vo" s protinapadom v sredlS.'. hipu, ko so gledalci Pr!C® „ vali najhujšo borbo, j* sklenjeno ipremirje v 26. tezi. .... Četrti remi je dala Par Golombek - Padevski, P° * , ko sta igralca v 28. P0**^ zamenjala večino figur-prvaka Vzhodne in Za o Nemčije Uhlman in Un^ sta se pomirila z ae točke. A*»»gei Edino zmago j« d®9”: Pachman, ki je v zaP‘* igri (Karo-kan) žrtvoval ro in postavil svojega nasp MOSKVA, 25. — V koncertni dvorani Čajkovskega je bilo tokrat več gledalcev kot običajno. V IX. kolu Aljehi-novega turnirja so bili namreč na sporedu medsebojni dvoboji vodečih velemojstrov. Gledalci so bili razočarani, ker so bile partije zelo miroljubne in se jih je pet končalo z remijem, le ena pa z zmago. Dve partiji sta bili prekinjeni. Že po 45 minutah je bila končana partija Stahlberg -Szabo. Tekmeca sta potegnila 17 potez in sklenila remi. Le nekaj trenutkov kasneje se je pojavil napis »ničija* tudi na demonstracijski deski partije Smislov - Bronstein. Smislov bi kot beli v staroindijski o-brambi lahko uspešno nadaljeval, vendar pa je po 17. Bronsteinovi potezi nepričakovano sprejel remi. Največ pozornosti je veljalo partiji Botvinik - Tajmanov. V angleški otvoritvi sta oba nasprotnika dolgo mane- NOGOMET SLOVENSKI KOŠARKARJI \ ITALIJI STELLfl flZZURRA - flŠK 74:69 Hrištančič zopet ijjrjil - Ljubi jun* eiinom m« že pozna utrujenost RIM, 25. — Ljubljanski košarkarji na svoji turneji po Italiji nimajo posebne sreče. BRATISLAVA, 25. — V tekmi, veljavni za pokal evropskih prvakov, je Slovan iz Bratislave premagal švicarski klub Grasshoppers z rezultatom 1:0 (1:0). Tekmi je prisostvo- £ t/ KRISTANČIČ najboljši pri ASK EfuuzQU’Nov sistem se uveljavlja FINSKI ATLET SAARK0SKI vrgel kopje 99,52 m daleč Španija se bo pritožila zaradi prepovedi novega načina metanja kopja Sinoči so izgubili tudi v Rimu proti Stelli Azzurn in sicer z rezultatom 74:69. V ekipi ASK je tokrat ponovno nastopil Kristančič, ki si je na drugi tekmi na turneji zvil gleženj. Bil je poleg Zupančiča najboljši med gosti dobro pa sta igrala tudi Vranič in Debevc. V celoti pa se slovenskim košarkarjem že pozna utrujenost od zapored nih nastopov in stalnih potovanj. Domačini so s precejšnjim na-skokom vodili vse do konca, ko so Ljubljančani z. igro na moža znižali rezultat na časten poraz. Moštvi sta igrali v naslednjih sestavah: Stella Azzurra: Volpini 14. Rocchi 11, Pomilio 7, Saraceni 4, Costanzo 15, Forti 6, Cer-nich 12, Corsi, Giampieri, Ram "5. ASK: Kandus 6. Zupančič 10, Vranic 7, Lampič 4, Lokar 4, Brišnič, Kristančič 15 Domil 11, Debevc 6. Skrinnc6. Zadnjo tekmo na turneji bodo Ljubljančani odigrali v Pesaru. PO REVIJI «RING MAGAZINE* LESTVICE NAJBOLJŠIH BOKSARJEV NA nika pred izbiro: ali J*Š ^ kvaliteto ali pa kraljic® trdnjavo lovca. Chocalt®* ----* kar Pa moral izbral arugo možnost, 'tar_fo) ga ni rešilo in se j« o*vo- Vključeni so štirje Italijani: D'Agata, Loi, Pozzali in Marconi MADRID, 25. delegat za šport in fizično vzgojo Jose Antonio Elola je danes sporočil, da se bo fpa-nija pritožila proti sklepu mednarodne atletske zveze o prepovedi metanja kopja na «španski način*. Španska atletska zveza bo predložila mednarodnemu svetu, ki se bo sestal v Melbournu, tehnično gradivo o tem vprašanju. Elola je dostavil, da se bo avtor »vrtečega se stna* Fe-lix Erauzquin podal v Melbourne kot je bilo sklenjeno in da upa, da bo kljub prepovedi lahko metal kopje na svoj način tako, da bo lahko 100.000 gledalcev videlo začetnika te španske atletske «bombe». To je dejal Elola — bo nas naj- Španski boljši argument. Delegat je se dejal, da če bo španski stil metanja kopja dokončno zabranjen na sedanji olinipiadi da si bo Španija prizadevala, da bo ta način priznan kot nova atletska dis ciplina. Medtem pa poročajo iz Hel-sii^rov, da je finski atlet Penttl Saarkoski dosegel z Erauzqui-novo metodo doslej najdaljši met na svetu in sicer 99.52 m. Dosedanji najdaljši met je imel Norvežan Danielsen s 93.70 m. Iz Rim.i pa poročajo, da je v največji tajnosti tudi Con-solini preizkusil španski način in da je baje pri tem dosegel met blizu 100 m. Te vesti pa doslej še nihče ni potrdil. 100 km v hitri hoji okrog Gardskega jezera MILAN, 25. — Priprave za 35. mednarodno 'ekmovanje v hitri hoji na 100 km. ki ga organizira športni list »Gaz-zetta deiio Šport* s sodelovanjem gardske občine, so prešle v zaključno fazo. Razen italijansKim atletom so bila razposlana vabila za udeležbo tudi češkoslovaškim, francoskim. angleškim, švedskim in švicar-kim atletom. Prvi so se iz tujine prijavili Švedi Bertil Nilsson. Werner Ljungg-ren in Aske Soderlunu. Prva dva sta tekmovala že lani in se plasirala na 3. in 4. mestu, tretji pa je novinec na tem klasičnem tekmovanju. Od Italijanov ?o se doslej prijavili Fanelli, Terraneo in Regina Letos bo tekmovanje 1. nov. s startom in ciljem v Riva NEW YORK, 25. — V najnovejši lestvici najboljših boksarjev na svetu, ki jo redno objavlja ameriška revija »Ring Magazine*, je le malo sprememb. V mušji kategoriji je Pozzali na sedmem mestu, v Petelinji kategoriji je Mehikanec Macias še vedno prvi izzivalec svetovnega prvaka D’Agate^ v lahki kategoriji je Loi na prvem mestu med izzivalci, v srednjelahki kategoriji pa je Marconi na desetem mestu. Mušja kategorija Svetovni prvak: Pascual Perez (Arg.), 1. Memo Diez (ZDA), 2. Dai Dower (V.B.). 3. Young Martin (Šp.), 4. Hi-toshi Misako (Jap.), 1). Danny Kid (Filip.). 6. Oscar Suarez (Kuba), 7. A. Pozzali (It.). 8. Bindi Jack (Avstral.), 9. Robert Pollczon (Fr.), 10. Franki e Jones (V.B.). Petelinja kategorija Svetovni prvak: Mario D’A-gata (It.), 1. Raul »Raton* Macias (Meh.), 2. Leo Espinosa (Filip.), 3. Oanny Čampo (Filip.). 4. Billy Peacock (ZDA) 5. Alphonse Halimi (Fr). 6. R. Moreno (Meh.), 7. Jose Lo-pez (Meh.), 8. K. James (Avstral.), 9. G. Ohm (Meh ), 10. Fili NaVa (Meh.). Peresna kategorija Svetovni prvak: Sandy Sad-dler (ZDA), 1. Hogan «Kid» Bassey (Nigeria), 2. Cherif Ha-mia (Fr.). 3. Paul Jorgensen (ZDA), 4. Carmelo Costa (Z£>A). 5. Miguel.BerriOs (Portoriko). (>. Gabriel «Flash» E-lorde (Filip.), 7. C. Morasen (Kuba). ;8. Ike Chestnut (ZDA), 9. V. Sjpnnv iil.eon* (Ven.). 10. Rvuly Garcia l'(ZDA). Lahka kategorija Svetovni prvak;, Joe Brown (ZDA). 1. Duilio Im (It.), 2 Lariiy Hoarilmun (ZDA), 3. W. »Bud* Smith (ZDA), 4. C. Andrade (ZDA), 5. Kenny Lane (ZDA), 6. Ralph Dupas (ZDA). 7. J. Gonsalves (ZDA). 8. Jimmy Carter (ZDA). 9. Richie Hotvard (Kan.), 10. L. kins (ZDA), 6. V. Martinez (ZDA), 7. Clarence «Duke» Harris (ZDA), 8. R. Fuentes (ZDA), 9. D. Brown (Avstral.), 10. F.milio Marconi (It.). Srednja kategorija Svetovni prvak: Ray «Su- gar* Robinson (ZDA), 1. Gene Fullmer (ZDA), 2. Charles Humez (Fr.), 3. Ralph Jones, 4. Spider Webb, 5. Rory Cal-houn, 6 Joev Giardello, 7. Bobbv Boyd. 8. N. Rivers, 9. Joseph, IG. Giambra (vsi ZDA) Srednjetežka kategorija Svetovni prvak: Archie Moore (ZDA), 1. Gerhara Hecht (Nem.), 2. Hans S're*z (Nem ). 3. Yolande Pompey (Trinjdad). 4. Chuck Epieser (ZDA) 5. Tony Anthony (ZDA), 6. VVilli Besmanoff (Nem.). 7. Willi Hoepner (Nem.). 8. Gordon Wallace (Kan.). 9. Charles Co-'in (Fr.). 10. Dngoir.ar Martinez (Urug.). Težka kategorija Svetovni prvak: naslov prost, 1. Archie Moore. 2. Floyd Pat-terson, 3. Tommy Jackson 4. Willie Pastrano. 5. Bob Baker. 6. Harold Carter. 7. Eddie Machen, 8. John Holman, 9. Bob Satterfield (vsi ZDA). 10. Tngemar Johansson (Šved.). predati v 41. potezi. Gligorič je proti Sliwi jil kmeta in prekinil Pa v poziciji, ki mu daje ^ cejšnjo možnost za cele točke, čeprav je P° mojster kasneje uspel neprC. ko aktivirati svoje fighre- ..4 kinjena je bila tudi Par v Keres - Najdorf (siciljan*8’ Taji®8' izenačeni poziciji. Stanje po IX. kolu: - nov in Smislov 6.5. Br0®- _ 6. Botvinik 5.5 (1). PaC*, 45 5.5. Gligorič 5 (1), Najdo« ’ (2). Keres 4.5 (1). ,1 V X. kolu je Gligorič « s Stahlbergom in dose®e.araii mi. Poleg X. kola pa s0 lg jn tudi nekatere Prekin^eI?-njiti zaostale partije iz pre)5 kol. OLIMPIJSKE VESTI SOFIJA 25. - Bolg^., olimpijski komite je 5 -0. da ne bo postal svojih v metašev na olimpijske 'g Melbourne. Tako bodo v^ vem kolu olimpijskega metnega turnirja le tile boji: Jugoslavija - - strija - Japonska, Ang ne- Tajland. Vietnam - ^taj- zija, SZ - Nemčija. LR a ska - Turčija. Repreze® ^ Indije bo prišla v drug® ^ brez borbe. Mimo odP° ^ Bqlgarije je dvom!’’.v tu 1 stop turških nogometašev- RIM. 2:3. , -. Tehnična k®^ j sija italijanske plavalne ra]-ze je določila naslednje 1 ,0 za olimpijsko va eaflrC, BOKS Johansson Cooper za evropsko prvenstvo PARIZ. 25. — Leau Lernout. tajnik evropske boksarske zveze je izjavil, da je za izzivalca Ingemarja Johanssona v borbi za evropsko prvenstvo tezkč kategorije uradno priznan Anglež Henry Cooper Dvoboj med Johanssor.om in Cooperjem bo do 21. februarja. ce ekipo: Antonelli. Buon0^,^j. Cavazzoni. D'Achil’e- ^a. trui. Danrerlein, Frdz’ j_ nelli. Marciani, Parme Pucci, Rubini. OOeovornt ureflM* STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavort ZTT • KINO SKEDENJ •iC t J®’ predvaja danes ž». *• ob 19. uri f'lm: Po ljubezni del Garda ria 16.700 m dolgi ... krožni progi, ki jo bodo mo- L"*tb«m. (Honduras), rali atleti prehoditi šest krat. I Srednjelahka kategorija Skupna vrednost nagrad, ki | Svetovni prvak: Carmen jih bodo razdelili med naj- Basilio (Šp.). 1. Tony De Mar- boljše. znaša pol milijona lir co (ZDA), 2. Johnny Saxton od katerih je bo 100.000 dobil zmagovalec. (ZDA). 3. Art Aragon (ZDA). 4. I. Logart (Kuba), 5. V. A- predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 1*-Columbia film: «Luii na fJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOSOOnOCOOOOOOOOOOOOGCGOGOCOOODOCS^.Dr.č.čJOO^OOOCIOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO00 evlje*1’ r IVAN BRATKO 1 48. TELESKOP Spustila se je četrta noč. Vedeli so, da bodo to noč dosegli javko. Igor je rekel, da mora biti Kojsko čisto blizu. Javka pa je bila zdaj glavno, svobode so se že navadili. Toda s hribovitimi Brdi so se začele nove težkoCe. Komaj so se izvlekli iz pustih akacij, že so se znašli na strmini, polni kamnitih ograj, trnja, jam, vzpetin in težko prehodnega grmovja. V ravni Furlaniji so se orientirali po Velikem vozu in šli kar počez za ciljem. Po teh strmih hribih, globokih kotanjah m razdrapanih tleh pa je bilo to nemogoče. Morali so iskati najlažjih prehodov, čez te prehode pa so bile speljane ceste. Poprej so presekali ceste, kjer je bilo, zdaj pa so jim skorajda zapirale pot. V smeri, kamor so sli, je bila spretno izpeljana široka, dobra cesta. To bi bila pot do cilja, toda Dušan in Igor je nista hotela tvegati. Od daleč sta opazovala njene visoke škarpe, ki so z obeh strani zapirale cesto in preprečevale umik z nje. Igor in Dušan sta vztrajala na vsem kakor v Furlaniji: brez zvez z ljudmi in mimo cest-----------------------zaupala sta samo temni noči, gmajni in — javki. Kar se je v Furlaniji obneslo, bo tudi tu dobro---------------- In tako so se plazili po strmini, dva lučaja nad cesto. Crt se je zapletel v zarjavelo bodečo žico, ki Je v temi ni videl, da bi jo preskočil. Ljubu se je podrla ograja iz kamnov prav v hipu, ko se je hotel povzpeti čeznjo. Zgrmel je med kamenje in se udaril v piščal. Marjanu so pojemal« moči v kolenih, ko jih je grizel v strmino. Po dobri uri take hoje so bili trudni, opraskani, obtolčeni in nevoljni. Ko pa so pogledali po prehojeni poti, so z obupom ugotovili, da niso prišli nikamor. Sedli so. Igor je gledal na zemljevid. Bil je molčeč in resen, v obraz močno upadel. Črt je sedel ob strani in se zamislil: «življenje zunaj smo si lepše predstavljali. Doma sem se vsaj polente najedel. In krompirja. V kampu sem bi zmeraj lačen. Zdaj pa je še huje. Niti čorbe ni. Kar konjske zobe že imam od samega zelenega sadja. In to skakanje v strmino in v grapo, brrrr------------ Nenadno je nekdo močno kihnil. Dušan je skočil mednje: ♦Kdo je kihnil?* ♦Jazi* je rekel flegmatično Ljubo. ♦Kihnil si...» «Nisem se mogel zadržati!* «Ti bom dal kihati v zrak. Kihni v robec, v pest ali v zemljo!* Igor pa je posegel vmes: ♦Samo to veš: .Kihnil si!’, .Kihnil si!’ Premisli raje, kako bomo naprej prišli. Plan...* Ljubo pa se je odstranil in potihem zagodel: ♦Od same konspiracije bomo pocrkali!* Igor je strmel na cesto, ki je bila globoko pod njimi. *če ta cesta pelje v Kojsko, potem je še kako uro do tja. Zdaj je okrog polnoči, luna bo vsak čas vzšla, okrog dveh zjutraj bi lahko bili v Kojskem. To bi bil še čas za javko. Najbolje bi se bilo javiti rano zjutraj, še v mraku. .Kojsko številka 13’, kjer je javka, je gotovo v vasi. čez dan, ko tam mrgoli karabinjerjev in fašističnih ovaduhov, se ne moremo kazati v vasi. škoda, da nisem bil še nikdar v Kojskem, da bi si ga laze predstavljal... Toda če hočemo do tja ob uri, moramo po cesti. Počez bi potrebovali dve noči. Fantje so izčrpani, Marjan in Vojo se komaj vlečeta naprej, vso moč jima jemlje že samo to, da hodita. Črt ln Ljubo nočeta več v ,grapo’ ln ,počez’. Hočeta nekaj naglega, odločnega in odločilnega...* Igor je neprestano opazoval cesto: že več ko dve uri ni bilo na njej ne avta ne voza ne glasov. Odločil se je: vsaj del poti bi šli po cesti. Dva bi šla spredaj, drugi pa dalej zadaj. Izvidnica naj bi na križiščih pazila na table s kažipoti. ♦Kdo gre v izvidnico?* vpraša Dušan. ♦Jaz,* se odzove črt. ♦Greva,* zamahne z roko Ljubo in že odhaja. ♦Kamorkoli grem rad, samo ne v grapo,* reče Črt. Odtrgala sta z neke ograje dve lati, napolnila hlačne žepe s kamni in jo mahnila po cesti. Naglo sta hodila, opazovala in poslušala. «To je hoja, ne pa tisto premetavanje po grapah!* četvorica jima je od daleč sledila. Igor je odločno mahal z desno roko in dlanjo, kakor bi hote! reči: «Kar bo, pa bo!* Dušan pa je stiskal v roki velik kamen. Črt in Ljubo sta prišla na križišče cest s tablami in nečitljivimi napisi. Ljubo se je naslonil na drog, Crt pa je skusal stopiti v njegove dlani. Ko pa se je Črt pognal kvišku, je Ljubo omahnil. Nato je črt držal Ljubu. Ljubo je razbral: laže prebili. Samo čevlje bom nekomu pobral. Z enim ceV ne morem v goste*. Ko so si ogledovali čevlje, so se zavedali, kakšni ao. Bili so žalostni. Igor brez čevlja, črt v srajci, raztrgal na žici, Marjanu binglja sem in tja na pol del hlacnice. Vsi so prašni in pomečkani, v obraz Pa J^ri®8 in upadli. Sama koža in lasje so jih. Nazadnje je vsa yoj; opremila dva, da nista bila več razcapanca: Igor je ajboU kov suknjič in Marjanove čevlje, ki so mu bili & **-rv0° prav; Ljubo pa je oblekel Dušanove hlače in Crtovo re b0 jH srajco. K sreči so bili vsi enake, nizke rasti, samo LJ Dušan sta bila večja. ^ s® Igor in Ljubo sta se napotila v vas po stezi, P° ^ zavili z glavne ceste. Bila je še noč, a ne več taka, v K blestele samo zvezde in luna. č*5' ♦Pohitiva,* je rekel Igor, »da nama ne uide Pj8 tj-eD® Hišne številke bova ze razbrala, ničesar nama ne 00 spraševati, vas pa še ne bo pokonci*. ♦Samo da bi bila številka 13 na začetku vasi!* jnstPf četvorica pa je ždela v goščavi in se predajala rft“ pričakovanju. v črt, ki je ležal na hrbtu, se je pretegnil, pomolil zrak in nekam elegično prekinil tišino: ♦Onadva se bosta prva najedla!* u ♦A jima ne privoščiš?* ga je podražil Vojo. PIn e*9 ♦O, saj bosta tudi nam prinesla,* se je po d°]® Spet zasmejal Dušan. QUISCA Quisca to je popačenka za Kojsko. Drugače ne more biti. Spet sta naglo hodila, da so ju drugi komaj dohajali. čez dobro uro so prišli do velikih hiš. »Kojsko!* je s poudarkom rekel Dušan. Hlse so jih vzradostile in vznemirile. Bile so vedno večje in vedno več jih je bilo. Pospešili so korak. Zavili so z glavne ceste na stransko pot. Steza za hišami je bila prijetna: mehka in tiha. Bila je kakor preproga. Ob njej so bili latovniki, sadno drevje in vinogradi, široke krošnje češenj so se sklanjale k teleskopcem kakor ljubke debeluške. Sicer pa niso mnogo videli, samo čutili so, da jim je tu bolje kakor na trdi in nevarni cesti. Pot je postala ožja, kamnita, strma. Sadovnjakov in vinogradov ni bilo več. Svet je bil vse bolj divji. Spustili so se v grapo in se utaborili sredi nizkega drevja in gostega grmovja, ki se je bohotilo vsevprek. Igor se je medtem odločil: »Takoj grem na javko, drugi pa naj počakajo tu. Pohiteti moram, da pridem v vas pred svitanjem. Dušana vzamem s sabo ali pa Ljuba. Raje Ljuba. C« se kaj zgodi in se ne dobimo vec, se bodo ostali 1 Dušanom ji* A—* U*J• Marjan pa jih sploh ni poslušal. Odločil se je,Zhia^n kar je že dalj časa mislil: nad kolenom si je odtrgal ♦Pa še drugo,* ga je spodbujal Dušan. nei»sn%e. Marjan je dvignil oči od hlač. Dušan ga je v ^ ttP\0 svitu zore pogledal v obraz: v te oči, ki so bile sk0^,ti š*1 g ker je slabo videl, naočnike pa mu je nekje na j grmovje-----v te rdeče brke in rdečo redko br .jjp^ si jo je pustil rasti že v Gonarsu, da bi se bolje ------v ta upadli obraz, na katerem so v štirih^ # ^ močneje izstopile kosti in se poostrile poteze rodne kretnje intelektualca, ki komaj vidi... 0$ \ (Hodalpoori*