DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštoino vred za celo leto naprej 2 K, za pol letu 1 K, Naručnina za NeniiSijo, Bosno in druge evropske driave zaaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise »prejema urednik, imroćnino iii »znaniln tiskarna J. Krajec uasl. v Novem uiestu. Gospodarske stvuri. Pomen umnega kletarstva za naše vinorejce. Z novim vinogradništvom se je ta kmetijska panoga popolnoma preosnovala. Zasnovaiije in obdelovanje novili s cepljenimi trtami zaaajenlli vinogradov zahteva povsem drugo delo, kakor je bilo to pred nastopom trtdtí U6i. Vsakoletni stroški ao zaradi mnogih neobhodno potrebnih det kot rigolanje, škropljenje, žvepljanje, streljanje proti toči, kadenje proti slani itd. večji in pravilno ter unnio obdelovanje novih vinogradnih nasadov je postala dandanes obširna, posebna véda, ki zaliteva strokovno teoretično in praktično izveŽbanega vinogradnika. Pri nas na Dolenjskem smo se po skoro dvajsetletnem bojevanju s trtno uijo pospěli do rezultata, da smo vže velik del starili vinogradov prerigolali, na novo zasadili, da nam ti zopet rodé ter da med nami biva lepo število umnih vinogradnikov, ki se s uspehom s cepljenimi trtami nasadi praktično bavijo in so svojim sosedom v spodbudo in v posnemanje. Tako smo ravno letos dobro vinsko letino doživeli, ki naj naa spodbuja k nadaljncmu, vztrajnemu delovanju. Kakor je prijetno, da zamorenio to dejstvo konstatirati, ravno tako pa moramo na bodočnost misliti. Z našimi vinogradi vred in popred so bili, kakor je vsakemu znano, opustošeni vinogradi naših sosednih in drugih vinorodnih deželii. Tudi ti vinorodni kraji so, kakor mi, srečno prebili to strašno šibo in se na novo v vinarstvu povzdigujejo. Vendar je opazovati velik razloiek med njili stremljenjem in med našim. Dočim so oni vže pred nastopom trtne uši znali nmno kletariti in so prodajali boljša vina, kakor mi, trudijo se dandanes, ko imajo z obnovljenjem svojih vinogradov ogromne stroške, še bolj, da povzdignejo na ceni svoj pridelek. Zato jim moramo tudi na tem polju slediti, jih posnemati in se moramo potruditi, da ne liodcmo pridelali vsako leto le večjo množino vina, ampak da bodemo znali z umnim kletarstvom njega vrednost mogočno povzdigniti na kakovosti in vsled tega na ceni, ako nočemo, da nam ne bode naše vino trajno na ceni padlo in da bode vino manjše dobrote. To smo dolžni tolikanj bolj storiti, ker stroški obdelovanja vinogradov leto za letom rastejo in ker imamo v vinogradništvu naloženo veliko glavnico, od katere želimo in pričakujemo, da se nam bode trajno in dobro obrestovala. Kakšno nalogo ima tedaj izvršiti nmno kletarstvo in kaj pričakujemo od njega? i)d umnega kletarstva zahtevamo: Vsak vinogradnik stremi, da doseže vsaj sledeče: 1. Kakor je obče znano, prevladuje med starejimi vinogradniki mnenje, da mošt, ko vrč, izmeče iz sebe vso nesnago, oziroma da pade ista na dno posode ter se mlado vino popolnoma učisti. Kakor je to sicer resnično gledé snovi, ki so težke ali ki se ne raztopé, vendar ne delajo ti vinogradniki pravilno, ker se v moštu, ki je bil n. pr. izpresan iz gnjilega ali nesnažnega, ali nezrelega grozdja nabere dosti takili snovij, ki ostanejo raztopljene v mostu in pozneje v mladem vinu, mu podelé navadno neugoden okna ali duh in s tem podajo kali k vsakovrstnim vinskim napakam in boleznim. Zato nam bodi glavno pravilo: V kletarstvu vladaj povsod največja snaga. Ta se začne in pokaže s tem, da se loči zrelo in dobro grozdje od nezrelega in gnjilega. Oboje se potem posebej preša in ohrani. Kavno tako naj bodo vse posode, kakor kadi, vinski sodi, brentače, kletarsko orodje itd, ne-le med letom čisto osnažene in dobro sliranjene, ampak iste naj se rabijo med trgavitvijo vedno le čiste. Posebno se varujmo p 1 e s n i v e a, naj se nabere na posodi, na orodji, v kleti, ali kjer si bodi. Istotako snažno moramo vso kletarsko pripravo po trgatvi sliraniti. Koliko ae v tem greši, ve žalibog vsak, ki je kdaj po zidanicah hodil. 2. Da pnstimo mošt vedno tako vreti, da ne pride v dotiko z zrakom in da imamo mlado vino pozneje vedno v polnih sodih shranjeno. 3. Da pretočimo mlado vino vsaj 3—4krat na leto in tako ločimo vino od drožij. Žalibog prevladuje navadno ravno nasprotno mnenje. Stařeji vinogradniki menijo, da vino zadobiva na moči, ako leži na drožeh. Resnica pa je, da je drožje vinu ravno tako škodljivo, kakor če bi imeli med zdravim sadjem gnjilo. To bi zdravo sadje v kratkem okužilo. Uazioček je samo ta, da pri vinii vinski cvet gnitje nekoliko zadržuje in zabranjuje. 4. Da hranimo vino v kleteh, ki niso po zimi premrzle, po leti pregorke, (kakor so navadno naáe zidanice), kjer vlada približno vse leto enakomerna gorkota, V kleteh naj ne bode vse polno p I e s n o b e , slabega vzduha, ampak one naj bodo snažne, večkrat prezračene in au lie. Tudi naj se tu ne spravljajo rami poljedelski pridelki, kakor krompir, repa itd., ker se vino tega duha rado navzame. Če smo se tedaj držali teh glavnih načel nmncga kletarstva, tedaj dosežemo stanovitna ni dobra vina, katera bodemo laliko v denar spravili, in Če moramo kupca tudi čez poletje čakati, ni se nam bati zavrelice. Od umnegii kletarstva zahtevamo nadalje : da z njej^ovo pomočjo dosežemo ne-le zdrava in stanovitna vina, ampak tiuejsa, okusnejsa, dražja, takozvana kvalitetna vina. Taka vina je pa treba, kakor se pravi, šolati, da dozore in da se potem navadno v buteljke pretočijo, Umevno je, da zahteva tako ravnanje večje pozornosti in znanja umnega kletarenja, katero se ne dá a par besedami povedati, ampak je najbolje, da se t(j vidi in potem praktično poskusa. Zato opozarjamo napredne vinogradnike na ugodno priliko, ki se jim večkrat vsako leto ponuja, ko se v Novem mestu vrsé k 1 e t a r s k i tečaji, ki vsaeega obiskovalca teh tečajev napotijo k veselju do umnega kletarstva. To delovanje je postalo pri nas na Dolenjskem potrebno. Tmanio namreč v novih vinskih nasadih skoro le najboljše vinske trte zasajene, katere dadó prav izborna vina. Cemu torej to ugodno priliko zamujati, posebno, ker je novo vinogradništvo združeno z velikimi stroski in trudom in nam naše napredne vinorodne dežele vsi-Ijujejo svoja boljša vina ter nam delajo hudo konkurenco, a doma tedaj imamo sami izvrsten materijal, kateri le uinoega obdelovanja zahteva? Od umnega kletarstva zahtevamo slednjič, da vemo izkoristiti tudi grozdne in vinske ostanke t. j. tropine- 1 to je neolihodno potrebno. Obdelovanje vinske trte stane toliko mnogo, da le če tudi njene ostanke uporabljamo koristonosno, se nam vinoreja izplača. Ima pa se drug pomen. Ti ostanki imajo v sebi še toliko dobrih snovij sliranjenih, da bi bilo greli jili zametavati. Poleg tega ima vsak vinogradnik in gospodar toliko prilik med letom, ko mora postreči s pijačo svoji družini in sebi, poslom in dninarjem, da če bi liotel vedno le pristno vino dajati, bi ga za prodajo premalo ostalo, da bi to stroške obdelovanja krilo. Zato je edino gospodarsko, da se iz tropin napravi domača pijača in kolikor drožij preostaja, pa d r o ž e v e C. Sicer pa se tropine porabljajo za krmo in slednjič za gnoj. V umnem kletarstvu imamo tedaj pomoč in sredstvo, da si z manjšimi stroški in trudom povišamo vrednostno eeno z mnogim trudom tn stroski pridelanega vina. Tega sredstva se moramo toliko bolj poprijeti, ker nas naše sosedne vinorodne dežele preplavljajo s svojimi dostikrat umetno narejenimi vini, pri tem pozabimo na naš domač pristni vinski pridelek, na naše gorice, na trud in stroške naših trudoljubivih vinogradnikov in žrtve, ki jih aami in poklicani faktorji pokladajo na žrtvenik, da bi ae naše obče blagostanje povzdignilo. Jver nam je letos vinska trta tako obilno rodila in s(» vsi pogoji dani, da zamoremo prav dobra, stanovitna in tudi prav Hna vina doseči, poprimamo se tedaj umnega kletarstva, da bode vinska trta v resnici ostala to, kar pesnik o nji poje: in da je: „Trtica mila, tebe tajstitu, nriiy;a mi bila, dokler živim, Groidjiie slailii» zoliat veliS Ter nam iirežlalituo vince roJiS/ „Srečna dežela, ki vino rodi." memo Kako gre z letošnjim vinom ravnati. Iz razgovora sè strokovnjakom v vinstvu, posna) to-le. Letos Je na Dolenjskem trgatev tako pozna, kakor dozdaj le kaj malokrat, ali se nikoli. Trgati pričelo se je šele ob sv. Tereziji. Tako pozno trgalo se je pa zato, ker je letos trta kaj pozno oze-lenela, in se potem pozno razvijala. Hotelo se je s pozno trgatvijo boljši zorenje grozdja pričakati, in to se je tudi doseglo. Dozorelo grozdje je, in to posebno na cepljenih trtah, znatno boljši kakor lansko leto. Na necepljenih dozorelo je pa slabši. Ker je grozdje tako dolgo na trtah viselo, in ker je po precejšni suši, že preveč deževalo, pričelo je gniti. Gnijenje grozdja, imelo bode pa na letošnje vino nepovoljen upliv. To še celo na tiato, katero je zadobljeno iz grozdja nič odbranega, toraj zdravega in gnilega skupaj pomešanega. Vino bode kakor se pravi rado nategovalo, v kozarec, ali steklenico natočeno ter dalj časa sè zrakom v dotiki pusčeno, spremenilo bode barvo, spremenilo okus, duh in gostost. Postalo bode, ako je bilo prej v sodu rumeno ali riideče, grdo rujavo, okusa bo neprijetnega, isto tako duha, in zgostilo se bode znatno. Vsem tem neprijetnim spremembam, katere aame po sebi kaj pozno zopet zginejo, pride se pa v okom, ako se z vinom tako-le ravna. Vino se po dovršenem ki-penji prej ko mogoče pretoči, toraj ne še-le o lioŽiču. Pretoči se ga pa s kar le mogoče veliko dotiko zraku, v močno sè žveplenim dimom zakajeni sod. Kar le mogoče veliko dotiko zraku ae pa doseže s tem, da se na bilko pipe škropilnico pritrdi, kakoršne se iuia pri vrtnih zalivalnih kanglali. In da se po taki škropilnici vino v podstavljeni skať odtekati pusti. Sè žveplenim dimom napolni se pa sod ali z nalašč za to prirejeno kadilnico, kakorsua bi se mogla v vsaki kleti nahajati, ali pa prostor, na ta način, da se košček kletarske^^a žvepla (v Novem mestu prodaja ga vsak trgovec jcstvin), v preeepljeno palčko utakne, zažge, ter po vehi v sod moli. Okoli bilke leja, biti mora med pretakanjem kaka snažna ruta ovita, Politični i>regle*l. Prestolonasledniku nadvojvodi Frančišku Ferdinandu ao gotovi ljudje silno gorki. Njegovo možato nastopanje v prilog katoliški stvari jim povzroča strah in trepet za bodočnost ter mržnjo do njegove viteške osebe. Sedaj so spnstili v svet vest, da se bo odpovedal prestolu v korist svojemu nečaku Karolu Francu Jožefu, ki bi potem vladal kot 1'rane Jožef IL Izkazalo pa se je, da 80 te vesti neresnične. Državni zbor se je pričel v znamenju — razpora in razgrajanja. (Jesar so se bili poslanci naučili v nii-nolib zasedanjih, to ae vedno znajo ter kažejo svojo veliko neotesanost ter malo skrb za svoje volivce. Zmerjanje, kričanje, tudi razbijanje je na dnevnem redu. Čehi ao se zares postavili po robu, ker jim ministeraki predsednik glede jezikovnega vprašanja ni govoril po godi. Treba tudi Nemce opominjati^ k apravljivosti in odnehanju, ne samo Cehe. Če se Oeliom ne ustreže, bodo napravili resno obstrukcijo in potem bo ali zbornica razpuščena ter spet nove volitve ali pa mora sedanje ministerstvo iti. Ako bo državni zbor za kako pametno delo, predloži mu vlada v kratkem zakon proti pijančevanju. Zakon je potreben, to uvidi vsakdo, ki pozna za več rodov pa pogubonoane posledice pijančevanja. Zakon je tudi dober in precej etrog. A treba ga bo tudi izvrševati. Zakonov na papirju imanio itak preveč. Pravosodni minister grof Spens-lioden je odstopil Vodstvo tega ministerstva je prevzel dr. Korber. Moral je iti zaradi (_'ehov. Dné 13. m. m. vršil se je dobro obiskan zaupen shod katol.-narodne stranke v Jjjiibljani. Shod se je izrekel za nadaljevanje obstriikcije v deželnem zboru, za razširjenje volivne pravice ter sploh za cdluèen boj toliko časa, dokler se ljudstvu ne dado pravice. Za vodjo stranke je proglasil shod dr. Ivana Sustersica. Kar ob istem času eo nastali veliki delavski štr^ki na Francoskem, v Švici in v Ameriki. Na Francoskem je ostavilo nad 70.000 rudokopov delo, v Ameriki pa že pomanjkuje premoga, tako obsežen je strajk. Na Švicarskem v Genevi se je pa strajk prav hitro končal. Socijalistični vodje eo delavce speljali na led. Na Nemškem vlada velika draginja. Cene mesu so silno poskočile. To pa radi tega, ker so nemške meje proti Uusiji, Avstriji in Nizozemski za živino zaprte. Sedaj se tudi posvetujejo, kako bi obdačili uvoz žita, potem jim bo pomanjkovalo tudi se kruha, Oj, blažena Nemčija, ki si bo morala vrli tega se nakopati nov državni dolg nekako 2000 milijonov kron. Pruska vlada je zaukazala, da morajo Poljaki pri sliodih svojih poljskih društev govoriti — nemško ! Kdo ve, s kakšnimi „človekoljubnimi'^ postavami bodo Nemci Poljake se osrečili! V Srbiji imajo nove ministre. So jih prav s težavo dobili. Burski generali na Francoskem niso bili posebno prijazno sprejeti. Francoska se boji zameriti Angležem. I.e-ti so prav grdo snedli dano besedo ter še z ma-zincem ne ganejo, da bi dali Burom nazaj posestva in premoženje, izgubljena v zadnji vojski, zato trpé lakoto in pomanjkanje. LISTBK. Poročila iz kitajskih misijonov. v Kini. (Dalje in kuuec.) Da skloLcmo za sedaj poročila o delovanju naSih dveh misijonarjev, dovolite nam drsge „Novice" še danes mali predalček v vasem košku. Sicer vas je neki list tam iz Ljubljane m Kt-iigresnem trgu grdil zaradi teh poročil. Poveste li, Jrage nam „ISluvice", zakaj je to storil, kužek, kj, po krivici iu v sramot« za nas vse, sliši na ime milega nam našega narrda? Od zadnjih številnih misijonov, ki so se vrffli v naši doiiioviiii s tako velikanskim uspeliom, »e ta Ust strašno btjji Ijndij z imenom misijonarji. Smrtni strah ga obhaja ko samo sliši to grozno ime. In kako ne bi! Saj jih je takrat v onem času misijonov dobil toliko po zobeh in po repu od vseh strani, da jih bo pomnil tja do svcjega konca. Pa ne samo to; Tudi vebko koatij, veliko prijateljev so mu odveli ti řfdi misijonarji, tako da se je že začel bati smrti za lakoto. I3a, res je imiljivo, zakaj takoj zarenči nad misijonarjem in nad misijonom, Ce tudi kitajskim, ko jili le imenovati čuje, ali pa njih ime zapisano vidi. No, upamo, da se ga ve, pogumne „Novice" kar nič niste ustrašile. (Ne, „Novice", dasi majliup, se tega neslanega pisarjenja niso ustrašile, tisto pa že ne ! Pač pa nas je bolelo, ko smo brali tak izbruh sovraštva do sv, vere in cerkve, katere najslavneji čini so daljni požrtvovalni misijoni. Misijonarje, ki z največjimi žrtvami razširjajo sveto vero in tudi evropsko oiidko, katere ne morete nikdar pre- ceniti, te imenovati lenuhe, je pač hudobno ! Iščite doma ljudij, ki za neznatne službe dobivajo mastne plače. Našli jili boste lahko in ta nazivajte lenuhe. Op. uredu.) In prav imate 1 Saj ne zna druzega, kakor grditi. Grditi ljudi, stiveda tudi misijonarje, to je vendar pri njem nekaj neobluKlno potrebnega in tudi samo njemu lastnega. Pes pa, ki laja, pravi narodni pregovor, ni nevaren. T(nej se nam tudi ljubljanskega lista, če tudi v obleki, ,slovenskega naioiU' ni tieba bati. Toda pustimo pisače pisati kakor jiiii drago tam v megleni Ljubljani in vrnimo se raje zopet k našima kitajskima misijonarjema v daljno Kino. Od zadnjič smo dolžni podati kratko poročilo bi ata Urbana, o mukah in trpljenju, katerega morajo prestati oznanjevavci sv. evangelija mej kitajskimi pagam. To svojo dol/.tiost hočamo danes izpolniti. Iz dveh pisem, z dne 17. jun. in 21. oktobra t. 1., povzamemo sledeĚe; „Naj ob kratkem razložim še težave in lir dkosti iti muke, ki čakajo tukaj oznanjevavda sv. vere O veliki noći sešli so se skoro vsi misijonarji iz vseh pokrajin našega frančiškanskega kitajskega mis^jona pri nas v ilankowu, pri apostoljskem vikanju, kjer so poročali o svojem dozilanjem delovanju ter opravili letne duhovne vaje. O koliko strašnega 80 vedeli povedati o mukah in trpljenju, katero jim sovražni paf^ani provzročajol Koliko hudega so prestali mnogi za časa zadnjega preganjanja! Kolikrát so bili lačni, premočeni, kolikrát tepeui, zaničevani, kdo lo ve? Le Gospod, za katerega 8o trpeli, ve to in je zapisal v njih knjigo življenja. Da, povem vam, da smo imeli solzne oći, ko smo ta puročila slišali, Meni je posebno še pripovedoval o avojťiii delovanju misijonar P. liazilij Kadovic, rodom Hrvat iz Dalmacije. Eno leto je šele deloval zunaj na misijoiiu, ko izbrubtit^ up{)r in preganjanje tujcev, pred vsem seveda kri.stjanov. Nťko noč, tako je pripovedoval, ko so vsi počivali, jinlirnini tolj'a divjih ljudij pred misijonsko postajo. Vrata, ki so bila zaprta, raz-bijejo in pridivjajo v hišo. Vse, kar jim pod roke pride, razbijejc, ali ako je živo, bodisi človek ah žival, ubijejo. Pred vsem hočejo vjeti njega kot edinega tujca misijonarja tega kraja. P. Bazilij, ko začuje ropot, skuša ubťžati, ker vîili, da pomagati in braniti ne more. Toda rojiarji ga ujamejo, zvežejo ter zvezanega puste do jutra. ííjutraj strgajo obleko ž njega iu ga neusmiljeno pretepajo. Ko se naveličajo tepsti, ga oblečejo v kratke nidťče hlače in v umazano kitajsko srajco ter mu dajo na glavo velik strgan klobuk. Tako našemljenega postavijo na vzvišen prostor češ : „Zil;ij pa le pridignj, evropski pesi" Množica paganov, ki seje zlivala jiri hiši, krohota se na vse grlo temu zasramovanju. Nekateri celo vpijejo: „Ubite ga!", drugi zopet zahtevajo: „Odsekajte glavo psu!" Ubogi siromak je molčal in molil pripravljajoč se na smrt, ker je bil prepričan, da ga bo prav kmalu reAila trpljenja in zasrainovanja, Ees ga ttdpa zgrabi iu vleče k bližnjemu potoku, kjer ga sunejo v vodo. Toda niso imeli se namena ga umoriti. Zato ga zopet potegnejo iz vode ter vlečejo na prejšnje mesto in pretepavanje in najgrše zasramovaiije ae z nova začne. Naposled se druhal vendar naveliča mučiti ubozega redovnika. Živežejo ga zopet ter zvezanega zaprejo v neko smrdljivo temno shrambo, da hi ga drugi dan šh biijSe mučili. Tu pa pride zvečtr k njemu kristjan iz okolice, mu prinese krepiluili jedil in pijače ter mu izmije in oliveže rane. Po tem možu pa sporoči vso stvar oblastniku proseč ga hitre voiaškc pomoči. Oblastnik se je bal odgovornosti, zato res posije oddelek vojaštva, ki oprosti jetnika iu reši gotove smrti. Pripeljejo ga potem v Haukow, kjer se je po dolgem času ozdravil ter vesel vrnil zopet prav na tisto mesto," „Drug misijonar, P. Jordan, iz Tirolskega doma, je pa Še o pravem času zvedel za napad, Zato je hitro zbral vso kristjane okrog sebe, jim razložil preteóo nevarnost, ter z vsemi odbežal na bližnjo strmo goro. Mej tem divjaki jiri-hajjíijo v mesto, zaigejo in porušijo cerkev, sirotišnico in vso kristjanske na[n'ave. Ko se je mir viuil, vrnili ao se tudi kristjani v svoje mesto. Kar so iiporniki pokončali so v teku leta zopet vse popravili kristjani. V ta kraj je poslau tudi P. Baptista, kjer — kakor se čuje — prav vspesno deluje," „V pokrajini Hunaii so neyerniki ravno cvetno nedeljo letos pobili okrog 30 kristjanov, porušili in požgali 4 ceikve in misijonske poitnje. V neki veliki vasi, ki je bila vsa kiRĆanska, ao pa zvedeli, da jih nameravajo uporniki napasti, Zat» mo se za t« uaiiad dobro pripravili. Ki-og^ vasi ho napravili nt-kako utrdbo ter si preskrbeli puĚk in diuzega orožja. Zato so p« sprejeli'drulial » puikami. Ko je tlrulial videla, da ne opravi ničesar, jo je popihala." „V pokrajini Čili, v bližini glavnega mesta Pekinga, so pred kratkem umorili Jezuita na najkriitejši način." „Sedaj je sicer precej mirno. Vendar samo na videz Pod pepelom pa liudo tli. Zato se je bati vsaki Ćas zopet krvavega plesa. Podkralj pokrajine Huiian ju pred kratkem dal poklicati vse patre misijonwrje v mesto Heng chai, ker se buji v najkrajšem ćasu hudega upora, pri katerem bi pa gotovo uporniki skuňiili pred vsem pomoriti misijonarje. Bliža se nnmreć najimenitnejši kitajski narodai praznik, katerega imenujejo „osma luna" aji „osmi niesec". Ta dan se /.bero VSI niaiidarini in vsi' paganski duhovniki v glavnem mestu vsake pokrajine, N. pr. iz nawe pokrajine Hiipe sb zbero v iriestu Wučangu, kamor jih piide po ve6 tisoč. Tu imajo posveto» anja in delnjo nekwke skušnje. Kaj in kuko pa nisem mogel natančneje zvi-deti o tem, V pokrajino Huiian smo meseca .avgusta po,slalÍ več potrebnih rečij za pohi.š!vo. Tudi prav zdwj imamo pripravljeno večjo pošiijatev za te misijone, kjer pridno zidajo in delajo, pa moramo Čakati, da se bo videlo, kako se stvari obniojo. Potem, kar se sliši, ni prav uič dobrega pričakovati. Pred vsem se je bati, da se Huiuinakim „boksarjem" pridružijo še iz pokrajine Sčfan, Ako se to zgodi, „potem smo pa še mi v Hankowii v ne mali nevarnosti. Sicer moram priznati, da so v naši pokrajini veliko boljši ljudje, kakor drugje. To pa zato, ker imamo zelo dobrega namestnega kralja. Pred nekaj dnevi je prišel sem iz Jlunana misijonar k škoiu prosit pomoči, ker mandarini že groze, da bodo vse kristjane pomorili. Škof se je seveda obrnil tasoj na namestnega kralja v Wuéangu, da vse potrebno ukrene za varnost kristjanov in misijonarjev. Koliko se bo s tem doseglo, ne vemo. Najbrže posebnih vspeliov ne bo, ker se uporniki itak ne zmenijo za noteno postavo. Toliko o temi" „Majnikovo ptd)ožnost smo tudi tukaj prav lepo obhajali. Vsako jutro ob ? uri je bila 8v, maša, pri kateri so kitajci priiv lepo prepevali Marijine pesmi, in pridiga. Ob nedeljah je bil po maši še blagoslov z najsv. zakramentom". „Kiikor znano nosijo kitajci na glavi kite, saj zato se menda imenujejo kitajci. Da una ta navada tudi svojo praktično stian, o tem dolgo nisem vedel. Zadnjič enkrat pa grem po mestu, kar zapazim, kako se dva krepka možaka pretepata. Pa saj to ni bil pretep. Le diatg druzega sta vlekla za kito, da sem mislil, zdaj zdaj si busta poruvala vse lase. ,Zdaj pa vidim^ sem si mislil, .da ima kita tudi svojo dobro stran 1- '1'oliko iz pisem brata Urbana. Tudi P. Baptista je pisal sestri pismo, v katerem poroča, da je že odšel na misijonsko potovanje koncem aprila. Vendar kaj natancnejega ne poroča. Zato tudi mi ne moramo podati nikakih poročil za sedaj. Upamo pa, da bo v kratketn spisal ter obširneje popisal svoje delovanje mej neverniki, ako ga preje ne bodo umorili, zakaj nevarnost je velika, kakor smo videli v poročilu br. Urbanu. Zato moramo pa tudi mi ustaviti za sedaj ta svoja poročila. Ako bomo kaj nadalje zvedeli in nam bodo cenjene „Dol, Novice" dovolile, bomo pa zopet z največjim veseljem poročali. Mej tem si dobil, dragi čitatelj, v roke „Koledar" družbe sv. Mohorja. Ako te zanima, lahko pogledaš stran 67 te knjige in bodaS videl tu naslikana oba naša misijonarja v kitajski obleki. Tudi slika Haukowa in misijonske postaje v Wučangu je natisnjena poleg. Do tedaj pa, da se zopet vidimo, kličem vsem čitateljem teh poiočil svoj ,z Bogom I' I, Francetovič, Pise se nam: šolska slavnost, Diie 9. t. m. bilo je na Hrvaškem brodu pri Kostanjevici lejio slavje. Bila je blagoslovljena tamošnja nova jednorazredna ljudska šola. Zgradba je v lepem kraju iu kaj ličua. Šolo je blagoslovil nje uovi katehet čast, g. P, Perko, kaplan v Skocijanu. Šolski voditelj g. Krištof je celo zgradbo Jako okusno okrasil. Bilo je polno mlajev, cvetja in zelenja. Sola je bila tako rekoč v zastavah zavita. Kaj lično in okusno je isti gospod priredil altar v šolski sobi, kjer se je brala sv, masa, kojo je daroval omenjeni gospod katehet, K maši se je zbrala vsa šolska mladina, kraj. šol, svet in lepo število sosednega učiteljstva. Po blagoslovu je bila šolska mladina v šolski sobi pogostena. Učiteljstvo in kr, šol. sv, se je pa zbralo v stanovanji g. Krištofa k banketu, kjer se je ob izvanredno dobri .postrežbi in pošteni vinski kapljici razvilo jako živahno življenje. G-ovorila se jo marsikaka navdušena beseda v pmspeh novi šoli. Lepo je bilo videti cel kraj. šol. svet zbran pri tem slavju. Na obrazih vseh udov je liila čitati zndovoljnost; ni jim bilo žal tiuda ne stroškov za novo šolo, ker so bili prepričani, da bode šola v njihovo korist in v blflgor njihovih otrok. Tudi stari gosp. Krištof se je tako pondadil, da je skakal in stregel kakor kak mladenič. Med petjem in raznimi uapitnicami nam je kaj hitro potekel lep popoldan, ki nam bode v vednem spominu, kajti v tako tihem in mirnem kraju hi nihče ne pričakoval tako lepe slovesnosti. Želeti bi bilo, da se tudi drugod slovesnim načinom otvaijajo nove Šole, ker to jako ugodno upliva na-Ijudstvo in sploh povzdigne ugled šole. Pri tej priliki se prisrčno ZAlivaljujemo č. gospodu katehetu Perkotu, g. voditelju Krištofu, slavnemu kraj. šol. svetu in sosednemu učiteljstvu za pripomoč, da se je naša šola tako slovesnim načinom otvorila. ......č, DomaČe vesti. { Osebne vesti.) G, Makao Koželj je vsprejet v akademijo upodabljajočih utnetiK^stij na Dunaju. Imenovani je sin g, slikarja Matije Koželja, ki je lani prenovil prezbiterij kapiteljske cerkve, a leto» ravnokar dovršuje preslikavanje samostanske cerkve, — G-osp, Fr. Viktor Chromý, iz samostana usmiljenih bratov v Kandiji, poda se v kratkem v sv, deželo, in sicer mu je za delovanje odmenjeno mesto Nazaret, — Poročil se je 30, m. m. g. Franc AVokač, trgovec, z gospico Marico roj. Ogrinc. — Gimnazijskemu učitelju g, Frančišku Vadrtjalii bil je podeljen naslov; e. kr, profesor, (Dr, Šusteršič) bi se bil 19. m. m skoro ponesrečil. Vozil se je iz postaje na Vidmu proti Kostanjevici na shod, a živili se je splašila, in padel je pod vož, ki ga je vlekel par metrov naprej po cesti. Voz se je pretrgal in tako je bil dr. SusterŠiČ rešen gotove smrti. Obležal je na mestu, a kobila je zdirjala dalje s sprednjim koncem voza. Prepeljali so ga v bolnico v Krškem in odtod v Ljubljano. PoČeua mu je kost na nogi in trebalo bo več tednov zdravljenja. Počuti se že boljše. Sočutna pisma mu dohajajo od raznih stranij v velikem številu. (Družbe sv- Mohorja) knjige so prišle in se dobivajo pri gospodu vikarju. (Veselica) katol, društva rokodelskih pomočnikov dne 26. m. m. se je obnesla splošno prav ptjvoljno. Bolj ko s petjem je bilo občinstvo zadovoljno s točko „Prekrasna pomlad življenja" za krilorog (?) in glasovir. Prav močno je ugajal iz domačih Časovnih razmer povzeti kuplet „Dimnikar". Vo> dovod, perice, voda, kanali, gimnazija: vse to je služilo kot predmet izvrstno prednašani popevki, ki je vzbudila mnogo smeha in odobravanja. Višek večera pa je bilo veseloigra „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček". Mojstrsko sta izvršil» nalogi nositelja glavnih vlog. Tudi ostali igralci so bili prav dobri v nastopu deklamaciji in ponaši, Želimo le, da bi se petje povzdignilo iu zboljšalo, potom upamo v prihodnje v „Rokodelskem domu" učakati spet prav docela zabavnih večerov. Dvorana je bila še dokaj napolnjena. (Požar.) V Novem mestu je uničil ogenj v noči od 14.—15, m. m. prodajalnico z manufakturniia blagom gosp. Rudolfa Muhviča. Kar ni pogorelo, je uničila voda iz biiz-galnic. Škode je do 30.000 K. (Razstava slik) akademičnega slikarja g. Ivana Vav-ptitiča pokazala nam je prav jasno, kaj zmore naš mladi domači umetnik. Priča nam najprej o veliki tehnični spretnosti njegovi. Vrstijo se ta slike, izvršene v oljnatih barvah, akvii-reli, 1'isarije s peresom, tušom, kredo itd. Umetnik se z barvami kar igra, ravno tako laliko pa mu je videti delo z dru- ginii slikarskimi sredstvi. Nrtjliolj so dopadle slike županu Bo-janca, ribelovečiU otrok ob vodi, dvojna podoba iz dnižinskfga kroga, šturi rnliii ter risba s peresom „Poldne". Precej dizen je lastni p^tret, a dovolj dobro izvršen tudi v posaitiičnib malenkostih. R:izstnvil je g. slikar tudi več manjSih od drugod že znanih del. Hploňna sodba naša je: g, Vavpotié ima res oliilo umetniškega daru, pridno se je tudi učil in proučeval razne uniotvoie Le eno hibo naj bi omenjali: preveč secesi-jouistiiiio je. Ako nam hoče biti domaČ in naš v vsakem «zini in zato še Imlj pi'iljubljen, naj postane domač še bnlj. Ravno iz domačega življenja povzete slike njegove so najlepše, drugo pa diši le preveč jio modernem seeesijoiiizinu. Secesi-jonizeiti je sicer modem, a ne vselej unietuisk. Bodi umetnost tudi narodna. Ob enem z g Vavpotičeni je razstavila pet izdelkov gospodična Mileva Lavrenčič, Najlepše so krizantenie na svili. Tudi iz drugih slik je brati, da ji ne primanjkuje umetniškega daru in zdravega okusa. Zanimiva je bila razstava tudi radi tega, ker sta g. Vavpotii in g, Lavrenčič prvikrat razstavda svoje priprave. —L (Koncert Ondrićek.) Dné 20- oktobra podana nam je bila od vodstva „Glasbene Matice" redka sreča, čuti prvaka mojstrov, svetovno slavljenega umetnika na violini Fr. Ondri-čeka. Kako on gode, o tem pisati bi bilo vodo v Krko nositi, tako igranje na višliu glasbene umetnosti stoječega umetnika očara in dvigne diiiia v nadnaravne višine. Sj)remljal ga je mladi konservatorist ï^améra s finim čutom. Ima tiidi mladi mož veliko tehnično spretnost na glasovirjii, kar je dokazal v samostojni produkciji. Čitalnična dvorana je bila prav pulna najodličnejšega občinstva, ki je s tem pokazalo, da vè ceniti ])ravo glasbeno umetnost. Tudi to, da je bilo sicer povsod zamuditi navajeno občinstvo o pravem času zbrano, kaže, a kolikim hiepenečim zanimanjem se je sešlo ta večer. Umetnika je pozdravilo takoj pri nastopu z burnim ploskanjem, ki je po nekaterih točkah in ob koncu naraslo v pravi vihar odobravanja G. umetnik je dodal se eno točko. Bil je iep, nepozaben večer. Zato pa na tem mestu izi'ekamo prisrčno zahvalo vodstvu „Glasbene Matice", osobito nje voditelju g. dr. Volčiču in vsem, ki so se trudili, da smo tudi v Novem mestu imeli tak çodbeni u/.it.ek, (Cigan Gašpar Held), star 30 let, ki je bil za-i radi «mora obsojen na smit, a ga je cesar poinilostil in bj moral biti zapit do svoje smrti, skočil je 20. m. m. zjuti'a-2 zidu jetnišnice v Gradišču, visokega 30 metrov. Held priletel je na kup gnoja, zlomil si je desno nogo in se sploh hudo poškodoval. Ne vé se pa ali je hotel zliežati ali se usmrtiti, (Prodaja umetnih gnojil v Novemmestu.) Kmetijska pudruinica je imela doaedaj lastno skladišče za umetna gnojila. Pri tém ni iskala nobenega dobička. Ležeča ji je bilo le na tem, da se dobé gnojila zlahka, brez posebnih naročil in ob vsakem času, ker je le v tem slučaju pričakovati, da jih bodo tudi mali kmetovalci rabiii. Prodajala je umetna gnojila tudi le za toliko dražje, kakor v Ljubljani, kolikor več je stnla vožnja iz Ljubljane do novomeške postaja, potem vožnja iz kolodvora v mesto, razkladanje in pa spravljanje v skladišče. Za to skladišče je morala podružnica ])lačevati letnih 96 K. Leta 1900/01 se je prodalo v podružničnem skladišču toliko gnojil, da so bili vsi našteti stroški piikriti; leta 1901/02 se je pa tako malo jirodalo, da je morala podružnica najemščino za skladišče na pol iz svojih sredstev plačati, Zaraditega je podružnični odbor v svoji seji dtié 22. septembra t. I. sklenil, da se opusti skladišče za umetna gnojila, in sprejel predlog, da se prepusti prodajo teh gnojil trgovcu g. Perko-tu v Novemmestu proti temu, da se določijo ceno, za katere se imajo gnojila prodajati v Novem mestu. Kmetijska (b'užba v Ljubljani je temu pritrdila, Vsled tega se nahaja zaloga gnojil od sedaj naprej v rokah g. Perko-ta, ki jih bo prodajal po sledečih cenali loco Novoinesto: 100 kg rudninskega superťosfata 14.—K,, 100 kg kalijeve soli 8.35 K. Kmetijska podružnica v Novemmestu, dnč 24, oktobra 1902. V. Rohrman, načelnik. (Razpis dobave lesa.) Trgovski in obrtniški zbornici v Ljnbljani se naznanja, da je monopolno oskrbništvo y Belemgradu določilo ua dan 11. novembra 1902 ponudbeno li- citacijo za dobavo stavbnega lesa in tramov za tovarno vži-žigal c, — Dobaviti je 18.500 jelovih desk m lat razne velikosti in 1000 knb. metrov tramov oil vrbe, topola, trepletlike in jesena. — Ponudbe sjirejema mtmopolno oskrbništvo dne 11. nov. 1902 od 9.—11- ure dopoldne. VjiriČiiiH, ki znnSa SOVoi ™ora najkasneje do 10. novembra 1902, 6. ure popoldne v blwgajno monopolnega oskrlmištva dospeti. — Prepis dobavnega rnzjiisa je v pisarni trgovske in obri,niške zbornice v Ljubljani na ogled. (Apno v kmetijstvu) je ^naslov ravnokar izšli knjižici, ki jo je sjiisal g Frančišek tímpar, tajniški pristav C. kr, kmetijske družbe kranjske. Marsikje zemlji nedostaja apna, in kmetovalec tam navzlio skrbnemu obdelovanju in gnojenju ne more j)riti do pravega uspeha, ker v rastlinski hrani manjka apna Apno pani le rastlinska hranilna snov, ampak se z njim v mnogih slučajih zemlja tudi nthlja in zboljšuje, zboljšujft se krma m se zatirajo rastlinski škodljivci. Vse to knjižica pojiisnuje poljudno in natančno, tako da jo bo vsak kmetovalec s pridom čital. V L delu knjižica popisuje apno, V II, delu pa uči, kako se zemlja spozna, da potrebuje apna, katere snovi se rabijo za apnenje, kako se pripravljajo, kako in kdaj se apni, po koliko apnenih tvarin je potrebnih za apnenje v najrazličnejših slučajih, v kakšnem razmerju je apno z drugimi gnojili, uči pomen klajnega apna ter porabo apna pri uničevanju kmetijskih škodljivcev. Knjižica obsega IV i^S strani male osmerke in jo pojusnuje II podob. Dobiva se v pisarni c, kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani ter stane samo 30 vinarjev s poštnino vied. Zaradi važnosti in zelo nizke cene knjižico tojilo priporočamo. (Današnji list) olisegn deset strani. Naznanila mestnega magistrata. (Resna beseda meščanstvu.) Prvi in glavni pogoj vsacegH mesta je red in snaga; to je tudi potem zrcalo celokupne uprave z ene strani, z druge pa svedoči, da so prebivalci res na snago iu red naučeni ter so jim interesi mesta pri srcu. Vsak tujec, katerih pa pri nas, odkar imamo želez-nino, vsak dan nekoliko prihaja v mesto, izteče prvo sodiio o redu in snagi, potem stoprav si pogleda druge stvari. In kakor neprijetno je slišati slabo sodbo, tako ugodno je, če ta sodba izpade na korist iii Čast mestu. Čas je [)ač, da tudi v tem oziru korakamo naprej. Na vsakem posameznem leži, da se tega dela poprime s celim navdušenjem, ker je nesnaga tudi največja provzročiteljica in pospeševateljica raznih kiržnili bolezni. Zdaj ko v kratkem dobimo vodo in nekoliko novih kanalov za odtok vode, bilo bi umestno, da oni hišni posestniki, mimo katerih hiš gre že zdaj občinski kanal, ali bo novi izpeljan, da izpeljavajo iz syojih dvorišč kanale v cestne podzenme kanale. Na ta način bi se odpo-moglo velikemu m nepotrebnemu smradu o priliki snaženja raznih (stranišča, gnojnico itd.) jam, ker bi zajedno vsa umazana kakor tudi strešna voda po teh kanalih se odvajala in tako snaga na dvoriščih samih tem laglje vzdrževala, posebno se mora poudarjati, da je \eliko hiš, katere nimajo žleba za odvajanje strešne vode. je pa tudi takih dosti, pri katerih, akoravDo se v bližini hiše nahaja kanal, ni žleb izpeljan v podzemni kanal, pač pa se voda po ulici razliva, katere so posebno ob naliyili popolnoma razrovane in z vodo pokrite, tako da je to tudi za prebivalstvo samo neprijetno, ko mora mimo takih hiš posebno po noči vodo gaziti. A te pomanjkljivosti in nedostatki niso niti na čast hišnim posestnikom, niti mestni upravi in zato bode treba skrbeti, da se odpravijo. Razvada, da se pred hišami ali ob zidu na ulice sklada kamenje ali drva ter razne druge reči ter pusté cele mesece ležati, se mora enkrat za vselej opustiti. Vsako tako skladanje na ulice ali trge ima se zvršiti le z dovoljenjem mestnega magistrata, nikoli pa samolastno, ker se lode tako postopanje strogo kaznovalo. Torej vsak, kateri ima, bodisi nakladati ali odkladati pred hišo katerekoli reči, mora skrleti, da se to v najkrajšem času zgodi, in ako se je od tega dela ulica onesnažila, mora dotični del popolnoma osnažiti. Razvada, da so gostilne preko določene ure odprte, posebno pa, da se potem še razgrajá ter s tem moti nočni mir in red, se mora odpraviti in je t prvi vrati v interesu gostilničarjev samih, da javni straži dolžno spoštovanje izkazujejo s tem, lift, ko jih v imenu zakona na to opozori, da ist« gostilne tudi zapvć. Na koncu opozarjajo se vsi, kateri imajo občini kakoseii dolg plačati, da istega v najkrajňem roku plačajo, ker občina iina tudi svoje dolžnosti natančno izpolnjevati ; br«z dohodkov ji pa m mogoče to izvršiti, ako noče novih bremen naložiti občanom samim torej v škodo samih dolinikov. Uiiziie stvari. * (Drugi časi.) V belgijskem mestn Namur vrSil se je pred enim mesecem velikanski shod v čait preav. liešnjemu Telesu. Mesto Namur, ki šteje 31.000 prebivalcev, storilo je vse mogoče, da dostojno sprejme došle goste. Na peterih glavnih cestah napravili so velike slavoloke, hiše in ulice kinčali so z lepimi venci in banderami, OkinCane so bile vse cerkve, a tudi vsa Javna poslopja. Dne 5. septembra se je shod pričel; predsedoval mu je namuiski škof msgr. Heylen, na govorniški oder )a so prihajali najslavnejši govorniki, kot minister notranji 1 zadev g. Woerste, g. Melot, župan mesta Nniiiur in drugI. Duhovniki in sodni možje so se družili v livalospevih v čast presvetega ziikvam^intn. Shod se je sklenil dne 7. septembra s splošnim sv. obhajilom in velikanskim sprevodom. Sprevod je šel iz stolne cerkve ob uri in se je vinil še-le ob Va uri nazaj. Udeležilo se ga je pri 30.000 Ijudij ! Take procesije svet se ni laliko kdaj videl. Nastopilo je v spre (idu 11 stanov, vsak v 72 oddelkov predeljen. Društvo katoliškili časnikarjev je bilo popolno prisotno. Najsvetejše je nosil nekuj časa kardinaMegat, nekaj časa apostolski nuncij. Za nnjsvetejSim pa so stopali najslavnejši meščani : Flavereau, minister zitnanjili zadev; Montpellier, guverner v Naiimru; Bricij, governer v Lukaenbiirgu ; Melot, župan naniurski, vsi poslanci in senatorji okraja Namura in Liiksenburga itd. Kavno 18 let popred, due 7. septembra 188i, so v glavnem mestu Belgije liberalci napadli in krvavo pobijali katoličane pri volitvah! Zato so sedaj liberalni časniki pisali: „Kako se je v 18. letih vse mišljenje spreobrnilo!" Da, spreobrnilo se je; katoliško, kršćansko mišljenje priSîo je na vrh in drŽava se je izročila katoliškim možem. Tudi pri nas je ljudstvo verno — a gospoda, ki vlada in nkazuje, sovraži pozitivno verstvo. Kedaj se bo pa ljudstvo vzbudilo, da bo pri vseh volitvah spravilo može kvišku, ki se strinjajo z narodom v verskem mišljenju, in ki bodo kot verni možje delali za blagor naroda, ne pa za svoj dobiček. Kedaj pridejo nam drugi Časi? Na delo za nje! * (Rožni venec mesto klobase v želji.) Smu-kova Jera je bila sicer pridna gospodinja, samo preveč vilirasta je bila. Kadar je doina pričela opravljati svoja opravila, je vse pred njo letelo, tudi je v svoji vihrayosti večkrat kaj pobila. Pa vse to je ni izučilo. Največ opravila je imela v nedeljo, ko je bilo treba iti k niaSi. Ko je že vkup zvonilo, je šele letela oblačit se, Ko je bila že praznično oblečena, je morala še vse pregledati po dvorišču, po hiši, in posebno v liiši je morala še vse pretakniti. Ko pride neko nedtljo k ognjišču in pregleduje lonce, zapazi, da zelju manjka še mesena klobasa. Leti v omaro po klobaso, držeč v desni roki molek (ložnivenec). Ko prinese klobaso, vrže namesto klobase rožni venec v lonec z zeljem, klobaso pa obdrži v roki in hajdi k maši. Seveda je zamudila že veliko in cerkev je bila že napolnjena, tako da je morala ostati zadej med možkimi. Strgarjev Lnka jo pogleda malo po strani in se zasmeje, rekoč; „Jera, ali boš danes molila mžni venec na klobaso?" Zdaj se uboga Jera strfse in smukne klobaso pod predpasnik. Ali stvar so poredni možki ze izvedeli, in se znčeli skoraj na glas smejati. Ubogi Jeri ni ostalo drugega, nego da jo je popihala iz cerkve. Umrli so: Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. MiL Koap, proĚt. dr. Seb, Elbert 7,a leti> 20 K; gcsp. svetiiik Mili.^Sajé 5 K; g. dr. K. Slane za pol leta 10() K; g. žujinik Fr. Bralec 20 K Živila ao (larovnli: so»' J- Jftkâe Íí KauJije 2 vreûi kroiiipiija; giisp. .^nt. Globeliiik 2 vreči kroinpiria; R^taj iz MaSkovca zelja; gosji. župnik Martin NemaujiĚ 4 mernike žita; ^ïusp, župnik Anton Šmiilomik Keija. Želeá naj Hog vsem obilno povrne, le|io pMBiin, naj se nasib tlijakov spomnijo se dTiiga dobra Brca. Po,šljite nam iivil: liiola, repo, krompirja, ž.ta itd. Tri velikem številu «e mnuiçi) potrebuje. Or. Josip Marinko. Št. 23.U15. Zaraili prijavljeiija v let« 1903 naboru novincev podvrženih mladeniiev daje se na Kiianje sledeúe: 1. Vsak stavodolžni, v letu 18ťO', 1881 ali 18b2 rojeni mladenič dolžan je, so lakom mosaca novembra 1902 zglasitl pri županstvu iste občine, v katerej stalno biva. 2. Kdor Ée iglas! pri kakeui dnigem županstvu, nego onem, svoje doiEDvinske obSine, se mina jiri tej priliki legitiinovati z rojstniin ali domovinskim liatnin pri žaiianstvii iste obHne, v katerej stalno biva, 3. Stavoilolžne, kateri bivajo le zaOasuu v inozeiuatvn, ali kateri aa tako težko bolni, duševna ali telesno, in so vsled (ega uvitani Be iistineiio ali pismeno pri pristojnem županstvu zglasiti, naj oglasijo stariéi, varolii ali pa kak ilrnir zanesljiv 4. iBti stavodolži." luver kater enik. želijo doseči kako ngodtioBt ali oiajšilo v izjiuliiovanju ilfjnnske vujne «lužbe v smislu ai, 32, liS ali 34 vojnega zakona, naj razmere, na katere se opirajo ngoilnoKtiie pravice najpozneje (li) kouea februarja 1903 naznanijo jiristojnetii olitajuem glavarstvu; v ta iiauieii služijo (lotrelma spričevala, roilbinfki list, Eemljiákoknjižni itvadek, oporoka, prisiijilnu pieiiio, zapisnik o zapniijiniki obravnavi in tertiiikat davčnega uraila. biužinski lisii in cert flkat o posestvu moraio biti overjeni v istem meseon, tekom katerega se dotična prošnja vloži io sicer prvi po župnemi drugi pa po davťticm uradu. 5 Prošnje «a dovoljenje htare izven domovinskega okraja vlo žit so najpozneje do konca messca novembra 1902. Na one, po preteku tega meseca vložen« prošnje, se ne bode oziralo. G, St.avljenci, kateri opuste postavno zghsitev, dasiravuo jim to vsled nepreinaijljivih ovir ni bi'o oneinogofono, kđzuiivali ae bodo zaradi prestopka g 35 vojnega zakona z globo od 10 do L'00 K, oziroma z zaporom od i do 20 dirj. C. k. okrajno glavarstvo Rudolfovo, dne 4, oktobra lil02. C. k. deželno ■ vladni svetnik Friedrich. Na glavnem trgu št. 76 v Rudolfovem so dve niel)lovaiii sobi takoj za oddati. î(36i-2} Vmanufakturno trgovino g. Karol Barborič-a v Rudolfovem sprejme se dobro izurjen prodajalec ne manj kot 25 let star. — Sprejme tudi enega = dečka. = — (258-2> vešč slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovino. Kje, se izvé v iipravn:st\u „Dol. Nov." ^252—2) Lepa iiieblovaiiii soba in lepi obokani lokal prijiraven za klet ali skladiSče je takoj za oddati v (27.4—1) Skaberne-tovi hiše. Umetna gnojila (271-1> 1, nkt.: Marija lirovatič, hiSinja, h. št. 121, 40 let, organična srčna napaka, 9, okt.: Ana HožiĚ (Jlulivič), pos in trgdvka, li. St. 41, f)3 let, vodenica. 17. okt; Jožef Beliiar ŽtflfauoviĚ, sin ti. pos. in čevljarja, h. St, 357, 7 IueBe:^ev, oslovski kašelj. U7o rudnin.tiki .superfosfat 100 kg pi> 8 35 K, kalijevo soi 100 kg ]io 14 — K ima v zalogi trgovec Fran Perko. Sprejmem takoj i270—1) kovaškega pomočnika in enoga kolarja, Plaèa po Zitiožnosti. Peter Gorupič, Kandija pri Novem mestu. Oddaja cepljenih trt. Kmetijska podružnica v Novemmestu oddá iz subvenci-jonnruo trtnice un pomlad 10.000 cepljenih trt naslednjih vrst: 1. Za bela vina: lnfiki lizlin^, kraljevina, beli burgundec, liiusUjftti špaiijol, ailvaiiec in traminec. 2. Za črna vina: žametasta črnina, mudra portiigalka in m<»(ii'a fiankiuja. Trte sn cepljene na riparijo portalis. Gena tem cepljenkaui je določena na 12 li komad. Prošnje za cepljene trte se sprejemajo pri podružnici le od vinogradnikov, ki imajo svoje vinograde v okrajnem glavarstvu iiovoiiieškem, ill sicer zadnji čas do 31, dec, 1902. Na pozneje došle prošíije se ne bo oziralo. Kmetijska podružnica v Novemmestu, dné 24. oktobra 1902. V. Rohpman, <2C5-1) uoňíilnik, 10 kron mi^rade! v noći od 28. do 29. septembra je nekdo v mojem ograjenem vrtu oropal z vetih dreves najlepSa jabolka in več dreves poskodnvtil ter eno dtevo impoluoma uničil. — Kdor vein mi tatu (261-2) naznani, dobi nagrade 10 kron. Anlim Miiller, krčnia'r in posestnik pri kolodvoru v Riidolfovem. PÎ r PTI m iiç 1 ■ nifl • V 1W J J i m Ú ( Oi v najlepšem in zdravilnem kraju na Dolenjskem — v To-pbcab je iz proste roke tRkoj na prodaj. Zraven spada veliki sadni Trt z najboljšimi vrstami sadja. — Natančneje pové iipravuisivo „l'()J. Nf'V." <26t-1) Deček dobrih staršev. v^Šč .slov. in^ nemškes;a jezika se sprejme v trgovino mešanega blaga v Škocjanu pri Mokronogu, iiiš. št. 6. Na prodaj je malo posestvo pri Sv. Vidu na Ljuhnu, fare Šmihelske: hiša, polje, nekoliko gozda, gospodai'ska poslojija. Bedi se Inbko tri do štiri glave živine. Novi posestnik bi bil lahko tudi cerkvenik jiri ondotni božje-potni cerkvi. Natančneje pové lastnica udova M. Križe na Ljubnem pri Sv. Vidu. (254-2) (2Ů1 m tei til» «itt^ji v hiši št. 175 je z 1. novembrom t. 1. stanovanje za oddati z dvema soboma, kuhinjo, drvarnico in nekoliko kleti primerno za družino od 3—4 osebe. ~ Poizvé se pri gofi. Maks Erunner-ju. Dva Se prav dobra stroja za rezanico rezati, in drugi za peso ali J'epo rezati, sta na prodaj v deželni kmetijski šoli na Grmu. (2ď7—2) Mesečna (2G8-1) bolj priletnega, išče vodstvo kmetijske Šole na Grmu. -plača 16 kion. Nastop v šestih tednih. v Žabji vasi Št. 29., v prav dobrem stanu, z vrtom in kozolcem (doplerjem) je takoj iz proste roke na prodati. — Več i»oye lastnica (1U3—1) Marija Receij v Rudoifovem. (266-1) Advokat dr. Viljem Schweitzer otvoril je svojo pisarno V Lijubljani mm^mm mmemm Za v Avstryi koncesíjo-novano francosko prekmorsko družbo „Compagnie generulo Traiisiitlautique" Edina direktna in najkr^ša črta poštnih brsoparnikov, ki prevažalo zanealjivo, bres prelaganja, samo 6 dni Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za n^ivadna in okrožna potovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna êmmwém v LJubljani, Dunajska cesta št. 6 liiizu zuaiie ^uslilutj „pri Fj^aliirtii". (13(S-7) 8 Dva šivalna stroja ^ dobro ohranjena, sta po jako nizki ceni na prodaj pri Jožefu Pavlin-u, krojaču v Kandiji št, 4-2. — Sprejme se tudi deček v poduk. (2Ů9) S gospodarskim poslopjem in poljem, ležeča blizu župnijske cerkve v Stopičali, je takoj na prodaj. Hisa je piipravna za rokodelce ali za penzijoniste ; v njej se zdaj nâliaja tudi mala prodajalna, katera se tudi lahko in T ulofci ^ TFdno frl&no in blaRO TUJca Tnta za itetlt« fotpod« duhoTDik«, Tndl nI ar. p. n. ûb^^inatm na-snaujamp da imaia v falogi vfiake TT^te moderne ôiafe t«r tTidl n^pr«-močljiv tirolfllii lodBu za. la&vilok«. Tudi imam nar^jfii^e havilok« vnake velikosti la goajKMleiii deóke po nizki ceni' DtjaliJDi zniiaoQ »nel ^JAÏIOB MIKOX^ie. krojit^h.1 mo.lBtrr, Koto mcMtA, Vrllkt trte lit, l^ti priporoi» le pred. diiUovidini v izdelovanja vMuko-rmtti« ohlulni, pouebno talarje, površnike itd. "^řcí po nftjokusnejiom in nHjnovojSem kroju. — Izdolujei» vsako, v to stroko Bpadajoifl delo natanćno po meri. Priporofiiim se jitei, duhovàiini, da nie blai^voli poćaiititi 8 cenjenimi naroiili, zagxjtavljnjoí, da bodem vedno skrbet, da ijirotim vsako narobio v najveůjo i:ndovoljnoBt pre^^titib naruAnikov. Slav. p. n. obiiQMtvQ priporoiam Rvojo dobro urejeno krojaško delavnico, T kateri delajo najboljSs delavske moči; Eatorej bs jamSi la elegantno, _ lepo in moderno izvriit-ev naročil, kakoi tudi nato, du »e vuaJLa T moji delavnici narejena obleka lepo prilega. Slavnemu občinstvu uaziianjam, da sem se iz Šmihela preselil na iirsk« v avojo udvo IiIho, ter se iiriporučujem v uadaljno nakloujeuost. Spuàtovanjem (269-1) Jernej Sitar, mizar. Največji in najhitrejši parniki h Bremena v Ameriko an: Cesarski parniki (Kaiser-Scliiffe) Odhoil ÍK Bremena víaceř;a torka Kaiser Wilhelm (1er Grosse dolg 188 tnítrov. Krortprinz Wilhelm „ gûii „ Kalserin Maria Theresla „ 160 ,, Kaiser Wilhelm II, „ 215 Ti cesarski parnahi vozijo jediao le íz Břemena in kdor se lioěe na iijili voziti, mora si jioprei riiřBto zft]ioaesti stem, (la poJIje oti donm za vnako usebo 20 Itron are ua iiafilov; F, Missler, Bremen, Bahnhofstr. 30. Odprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralijo in Alriko. ^ Naini/je eeue. • Dobra postrežba, 'W ííataniínejHa jiojaznila brezpIaĚno (US—11) F. Missler, Bremen, menjalnica. Naznniiilo in priporocha! t Cenjenemu p, n, nhćinstvu «Ijudiio naznanjam, da vrizim EÔ svojim ddbro zaprtim in prostornim \ozi>ni Ijiiili do vsacega odliajajoèega vlaka (rnzven k zjutrajšnjeiii vlaku le na za-lltevanje) in od vBacegn rtoHltfga vlaku o\) vs»kem vremenu iti sicer pravočasno in t.i i-iin tako, da je po moji krivdi zamuda do vlaka popolnoma Izključena. Na vedno razpolago sem tudi za posameznike s konji in kočijo za vožnjo na deželo itd. — Prevaiam naditlje vsakovrstno blago, Inšne oprave itd. na bîizo in daleč ter jamčim za ne-poskddovanje mej vožnjo, Priporoíujem ^e tcrej slav. občinstvu v prav obilna cenjena naročila s zagotovilom najboljše in točue piistrežbe ter jako nizkih cen. Veles poštovanjem (24^—3) A. Medved, Novo mesto na Ločenski cesti ANTON WEISS, krojaški mojster v Novem mestu, Ljub^anska cesta št 39 priporoča za jesensko in zimsko sezono svoj nad 20 let iiii njtjboljietn glasu obstoječi obrt v napravo civilne obleke, vojaških in urudniškili luiiform, kakor tudi obiek za prečastito duliovščino, gozdarje in livreja vsnke vrste, po predpisih in pod jamstvom. Pravo tuje in inozemsko blago je vsak čas na izbero. Postrežba točna in vestna! A * ^^ O ^ -m- Cfýií!^- iiffw-' (.vii-^' za mlatit, žito čistit, slamo režat, gepeljne, klinje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi Si^iiS Fran Zeman-a, Ljubljana, Poljanska cesta št. 24. l23G-4) Lepo pisestre i pstflee je na prodaj na Drski poleg ^^ Novega mesta, Hiša ima 5 sob, klet iu dve kiiliinji. Poleg hiše je: pod, hier, vodiijuk, gostilniški in sadiii vrt, „h&yvA tennis", njive in hoata. — Gena izve se pri luatiiiku Jos. Medved, trg. Novo mesto. (238-6) Največje, najhitrejše ter najvarnejše vriste velikanskih parnikov, ki vozij» v Ameriko- Hamburg-New York le 6 dni. ©vt® Vozne karte po iiajni/jili cenah za vse nizrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezphično, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linye v Ljubljani. Dunajska cesta št 31. oeI jnž. kolodvora takoj iia desno I 05U-10) Kažnjivo je vsako ponarejanje edino pnivega Bergmann-ovega liiijnega-mlećnega-mila, tovarne Bergmann In drug. Draždane-Tečen ob Elbl. Varstvfiia znamka : Dva rudarja. — Taisto naredi ne/.[io, éiwto lice, cvetočo in niludo znnaniost. belo iu žametno mehko kuž" ter blesieún lejio ] olt. Najbolje sredstvo proti ] êgain. Komad po 80 h, pri lekaiiiHrjn S. pl. SlatlovIË in tigovcH Allonzu Oblak v Novem mestu. "" ' " ..... Ř •lualjazEi lOtEfEpoJrf u; jJimdoiSEZ — -shejI) jEû|Eie:) lujjsqo •|iiitf|tf,ii[i iiinisi'uoiii ii| !i[iiiij(|9Jt' flo) piu i i|L>i()im riifjji in otmuijii) EksporI isterskega vina. Razpošiljam pristno vino novo lastnega pridelka in sicer ťefoškata, terrana, burgundca in belega vina od 30 do 40 h postavljeno na tnkajňni kolodvor Dignano, A. M. Pujman, (131-12) Produceiit in eksport vina, Dignano Istra. Padiivicii (božjast.) Kdor trpi na padavici, krčih in drugih nervoznih boleznih, zahteva nuj zvezek o (eli b(dezuih. Dubi se zastonj in poStnioe prosto pod naslovom Scbwanen-Apotheke, Frankfurt a, M. .241—3) Hiša iu gostilna novo zidana v Kaudiji št. 8, poleg Novega mesta z vso gostiluisko pripravo je ua jjrudaj po nizki ceni, — Več se izve pri Alojz Rajec, iirar Novo mesto. (244-3) «i v ii^i priSHr tn siebrar v Rudolfovem gl.iini trg št. B5 priporoča nivjuijudneje prečastiti duhovščini svdjo iiîi novo otvorjeno dolavnico cei kvenega orodja iti pos ide. Pozlatuje in posrebiuje munstraiice, kelhe, svečnike, svetilnice, lustre in vse diuge v njeguvo streko spadajoče stvari. i253—2) domačih obrtnikov v Novem mestu, kateri se slav. občinstvu in preč. duíiovščini najvljudneje priporočajo k obilni naročbi in prijaznemu obisku. Matko MaloviČ, mi/ar izdeluje stavbeno in pohištveno mizarstvo v najnovejšem alngu. V zalogi ima gotove mvliške krste po nizkih cenah ! :__ X ÂVGUST KOSSEL „Pri starem mostu". izdeluje vsa pod kleparsko stroko spadajoča dela, pokrivanje zvonikov in streh, naprnvo žlebov, razue posode ill orodja za kletarstvo, meliOTe za ŽTepljmije ild. vse po nizkih cenah ! J. eiEGOREC, p-^i priporoča svojo zalogo vsakovrstnih dežnikov. Preobleke in popravila se točno in ceno izvrše, Rudolfovo (Juntiiv Mum, svečar GlaYllitrg priporoča veliko zalogo voščenih sveč in najfinejšega medů za pitanje Ćebel. Kupiije rumeni vosek in voščine po najvišji coni ! i : : : Î s Aiidr. Doktoric, zlatar priporoï» raíDovratoe elatnine in arelieruiue vseli predmetov, kakor tudi žepnih ur in zalogo Gramophonov. Si>rejeiulje popravila ter ist» eeuo iu solidno imSujt», Kupuje staro zlato iii «rebro pa najvišjih cenah. Diiiiit. Štcfaiiovič, čevljar priporoča zalogo obuvala lastnega izdelka iz najboljšega usnja. — Naročila se izvršujejo hitro, solidno in ceno! LEOPOLD KOPAČ, priporoča si. občinstvu svojo veliko zalogo najnovejših khibukov, kakor tudi svojo gostilno, kjer toii domaća izborna viua iu sveř.a piv» ; dobe se tudi gorka in mrzla jedila po nizkili cenah. BRATA APPE V KANDIJI priporuîlata preù. duliovËéitii in hI. ubéiiistvu vsakovrutue sviije lončene izdelke, — S zalojçi imata raz no barv eue lofiíone peči, álediinlke ti kablic.ami. Vse je po preskušuji ognju protivno û» trpMiio izvršeno. Peíi v ša]e, pifiariie iu vecje dvorane izdelujeta z „multiplikatorji", pri katerili se za 50"/(j kurjave prihraui. NIZKE CENE! FRAKTC CIBER, podobar, stanuje sedaj v Kandiji poleg novega mostu v hiši g. Srebotnjaka. Izdeluje razna podobarska dela, n. pr. altavjev, pri/.nic, spovertnic, in krii.eviU potov v vseh slogih, barvano ali naravno. Nizke cene! 9 = ii-ïxtoii Koicalj, = 9 kamnosek v Bršljinu ® izdeluje razna kamiKiseška dtrla: zii sthvbe in ilniffo. Iz-9 dtíljiijejo se v prav obilnemu številu nagrobni spominki po A zelo nizkih cenah I sesMeee 0d|[0T0rjii urednik Fr. Sal. Watzl. ■i. ' ■. -. ■■ -r? -. -■■.i ■ - -v.-V priporoča zalog» najnovejših klobukov, kolesarskih in drugih feepic Sprejenilje. pod to stroko spadajoča popravila, snu-ženje in kemično barvanje slamnikov po nizkih centih. O Josip Fotokar, ključavničar in mehanik naznanja al. občinstvu, da, se je na novo tu naselil. Izdeluje vsa k njegovi stroki umestna dela, popravljanje strujev iu bieikljev ter druj^'a umetna dela pa najiiižjili cenah. : i IVAN KASTELIC, pek priporoma veduo sveži kriib, dobra, ukusiia, gorka in mrzU jedila, išgftnje najboljiiih đouiaiib vrst: brinovec, siivovko, vinsko ifiíauje in druge sladke opojne pijače. Dobra in cena postrežba. Josip Kos, knjigovez izvršuje knjigovezna dela. ter pi iporoća svojo trgovino z i'iiz-uovrstnini papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, raznih razglednic in knjig po najnižji ceni. Oton Slllitka, slikar in pleskar se priporoča za vsa k njegovi stroki spadajoča dela, katera izvršuje po najnovejšem slogu, solidno in po najnižjih cenah. Za dohro delo se jamči. Stanuje v Skabernetovi hiši Št, 226. Novo mesto. Fran Murn, .svocar, Kandija priporoča svojo veliko zalogo voščenih sveč, in medu ter lectarskih izdelkov. Kupuj« v vseli množinah vosčenine po n^boljŠih cenah. Anton Hočevar, tovarnar In strojar izdeljuje najholjae vrste usnja in podplatov, katerih ima vedno v zalogi. Dalje priporoča domače umetno izdelanega usnja raznih barv iti vse čevljarske potreh.?čine. Nizke cene. Lovro Pus na (ilavneni trgu. Se priporoča slav. občinstvu v naročitev za izgotovitev raznih obuval, katere izdeluje najsolidneje iz dobrega materijala točno in po nizkih cenali. Pran Koudriř, izvošček (po domače Čampa) ima pripravljeno nprego za prevažanje oseh ob vsakem času, na vse strani. Prijazna postrežba, cene jako nizke. Kmmii^ ÍřtetlJ:*} ««^vijar se priporoča si, ob(Vin.st\n in preč. duhovščini k obilni naročbi za vsakovrstna obuvala, kateia se pri meni izdeluje lično in trpeiiK», po zmernih cenah. — Stanuje v kat. domu rok. pomočnikov. Izdajatelj iu laloioik Urban Horvat, Tisk J. Krajec nasi.