Posamezni izvod 1.3C šil., mesečna naročnina 5 šilingov. GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Čelnih IX. Celovec, petek, 3. dezember 195% Štev. 4S (G5S) Haile Selassie na obisku v Avstriji Ehmaj je bil v ponedeljek in torek ves v znamenju obiska etiopskega cesarja Haile Selassiea. V odsotnosti zveznega kanclerja so gosta pričakali vicekancler dr. Scharf, zunanji minister ing. Figi, dr-i».ni IIr ' t' . duni.l ..... nja. Haile Selassie si je med svojim obiskom ogledal različne ustanove in znamenitosti avstrijske metropole: nacionalno biblioteko, obe zakladnici v dvorni palači, Schonbrunn ter dunajsko okolico. S posebnim zanimanjem se je seznanil tudi z ureditvijo in življenjem v posebnem otroškem vrtcu za telesno pohabljene otroke. V navzočnosti zveznega prezidenta in vicekancler-ja so izročili etiopskemu cesarju mnogo osebnih daril ter darila za njegovo deželo. Iz Dunaja se je Haile Selassie odpeljal s posebnim vlakom preko Linza, Salzburga, Innsbrucka in Dornbirna v Ziirich. Parlament je razpravljal o velikovškem spomeniku Med specialno proračunsko razpravo o zunanjih zadevah je, kakor poročajo včerajšnji listi, socialistični poslanec dr. Ko-ref omenil, da je koroški deželni glavar Wedenig dobil navodilo, naj da ponovno postaviti velikovški spomenik, ki so ga pred letom neodgovorni elementi uničili. Iz poročil je razvidno, da je navodilo dal »Urad zveznega kanclerja — zunanje zadeve« in da je deželni glavar Wedenig v nekem pismu zunanjem ministru Figlu nedavno izjavil, da so pobude njegovega urada upoštevanja vredne in za pozdraviti ter da je odprto samo še vprašanje finansiranja ponovne postavitve spomenika. Dalje je razvidno iz poročil da je bilo dano navodilo z izrecno pripombo, da bi se moralo to zgoditi v interesu dobrososedskih odnosov z Jugoslavijo. Tako pozitivno kot je dejstvo, da se avstrijske državne oblasti zavedajo, da je treba popraviti škodo — moralno in gmotno —, ki so jo povzročili neonacistični elementi z razstrelitvijo velikovškega spomenika padlim za svobodo v borbi proti fašizmu, tako nerazumljivo žalostno in klavrno je sedanje izmikanje obeh strani pred „odgovornostjo“ za dano — res pozdravljanja vredno — navodilo, ko v javnosti eni „dolžijo“ OVP-jevsko ministrstvo, na drugi strani pa zunanji minister Figi zatrjuje, da on navodila ni dal, marveč samo „Urad zveznega kanclerja nje zadeve“. Indija pričakuje obisk predsednika Jugoslavije Indija se pripravlja na svečan sprejem predsednika Jugoslavije maršala Tita, ki bo, kot je bilo te dni objavljeno, prispel tja 16. decembra na uradni obisk, ki bo trajal osemnajst dni. Predsednik Tito je že odpotoval minuli ponedeljek z ladjo Galeb preko Reke. Na poti v Indijo in Burmo ga spremljajo podpredsednik izvršnega sveta FLRJ Aleksander Rankovič, državni tajnik za. zunanje zadeve Koča Popovič. predsednik izvršnega sveta LR Srbije Veselinov, podpredsednik izvršnega sveta LR Hrvatske Krajačič in drugi vidni jugoslovanski predstavniki. Kanclerjev obisk v ZDA Po svojem uradnem obisku v ''Vashingtonu in po razgovorih z ameriškimi državniki se je avstrijski zvezni kancler ing. Raab podal na krožno potovanje po Združenih državah. Najprej se je ustavil v glavnem mestu polotoka Florida, Miami, to je na skrajnem jugu ZDA. Od tam je po kratkem odmoru potoval naprej preko New Orleansa, kjer so ga proglasili za častnega meščana, v St. Louis, kjer se je med drugim sestal tudi z bivšim avstrijskim kanclerjem in sedanjim profesorjem na vseučilišču v St. Louisu, dr. Schuschniggom in se z njim zadržal v daljšem razgovoru. (Avstrijska demokratična javnost se upravičeno sprašuje, kaj se je imel zvezni kancler med svojim uradnim obiskom v ZDA raz-govarjati z nekdanjim grobokopom avstrijske demokracije?) Minuli ponedeljek je bil zveznemu kancler- ju na v/estniinisterski univerzi v Fultonu blizu St. Louisa podeljen častni doktorat. Diplomo častnega meščana je prejel tudi v New Yorku, kamor se je po svojem krožnem potovanju vrnil. Včeraj je zvezni kancler obiskal sedež Združenih narodov v New Yorku ter se sestal in razgovarjal s predsednikom Generalne skupščine van Kleffensom, generalnim sekretarjem Hammarskjoeldorn in raznimi šefi delegacij pri OZN. Kjer koli je zvezni kancler stopil v javnost je poudarjal vprašanje avstrijske suverenosti in državne pogodbe, katerega rešitev bi lahko bila prvi in najvažnejši dokaz za miroljubna stremljenja v svetu. Iz New Yorka je zvezni kancler ing. Raab odpotoval na uradni obisk v Kanado. Iz New Delhija poročajo, da bo obisk maršala Tita v Indiji spremljan s častmi, kot jih doslej v tej deželi še niso izkazali nobenemu tujemu gostu. V zgodovini neodvisne Indije bo maršal Tito prvi predsednik evropske države, ki bo obiskal to deželo. Visokega gosta bodo sprejeli najvišji državni in politični predstavniki Indije, stanoval pa bo v Ncw Delhiju v enem izmed največjih poslopij na svetu, v ^palači predsednika indijske republike, njegovemu spremstvu pa bo na razpolago druga največja palača v Delhiju, ki je hkrati ena najlepših v vsej Indiji. Med svojim bivanjem v Indiji bo maršal Tito obiskal industrijska središča ter zgodovinsko in kulturno pomembna mesta. Poseben del programa bodo obsegali politični razgovori, indijski parlamentarni krogi pa pričakujejo, da bo Tito obiskal tudi indijski parlament in da bo imel govor na skupnem zasedanju obeh domov. Indijski ministrski predsednik Nehru je v posebnem intervjuju dopisniku beograjske »Borbe« poudaril, da vsa Indija željno pričakuje predsednika Tita in da mu bo ob prihodu izkazala vse znake toplih prijateljskih čustev. Pri tem je Nehru izjavil, da je treba temelje prijateljstva med Indijo in Jugoslavijo iskati v povojnem razvoju Jugoslavije, v socialistični graditvi gospodarstva in v vdanosti Jugoslavije stvari mirnega sodelovanja med narodi. Nehru je nadalje dejal, da bo medsebojno spoznavanje pripomoglo k poglobitvi prijateljskih stikov med obema deželama. Poudaril pa je tudi, da je prijateljstvo razen tega, da je pomembno za Indijo in Jugoslavijo, Zvezni kancler ing. Raab ob svojem prihodu na newjorško letališče (AND) Pri nemških deželno zborskih volitvah so napredovali socialisti Na Bavarskem in v Hessenu, dveh najpomembnejših zveznih deželah Zapadne Nemčije, so bile minulo nedeljo volitve v v deželne zbore. Napram lanskim splošnim volitvam v nemški Bundestag so pokazale močne glasovne pridobitve socialdemokratske stranke v bistvu na škodo glavnega nasprotnika, Adenauerjeve CDU. V Hessenu na primer je bilo okoli 200.000 socialističnih glasov več, dočirn je Aden-auerjeva Krščansko demokratska unija zgubila 240.000 glasov. S tem so socialisti svoj delež povečali od prej 33.7% na sedaj 42.6%, kljub temu pa zaradi volilne geometrije nimajo več absolutne večine v deželnem zboru. Poslanska mesta bodo v bodoče razdeljena takole: SPD 44, CDU 24, FDP (liberalna stranka) 21 in BHE (stranka beguncev) 7. Na Bavarskem, kjer so socialisti povečali svoj delež na glasovih od 23.3% pri lanskih volitvah v Bundestag na 28.1% pri tokratnih volitvah, so se prekosili celo napram zadnjim deželnozborskim volitvam, pri katerih so dosegli 28%. Krščansko socialni uniji (tako se Aden-auerjeva stranka imenuje na Bavarskem) je tu uspelo ostati najmočnejša stranka. (Kljub temu je padla od prej 47.9% na sedaj 38%). Nekoliko uspela, je na Bavarskem tudi KPD, ki je povečala svoj delež od 1.6% glasov lani in 1.9% pri zadnjih deželnozborskih volitvah na sedaj 2.1%. V bavarskem deželnem zboru bodo odslej zastopane SPD po 61 poslancih, CSLI po 83, Bavarska stranka po 28, BHE po 19 in FDP po 13 poslancih. Zlasti je pomemben socialistični uspeh zato, ker je v volilni propagandi šlo za ali proti Adenauerjevi politiki glede oborožitve in glede Posarja, ki ji, kakor znano, socialisti nasprotujejo. Churchill — osemdesetletnik Britanski ministrski predsednik Win-ston Churchill je zadnjega novembra obhajal svoj 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti mu je vodja laburistične opozicije Attlee izrekel čestitke bri-tianskega parlamenta in orisal njegovo j-r ičtiiu1 piti- lamentarno kariero. Časopisi poročajo, da je jubilant sprejel nad 200.000 daril, v fond, ki so ga ustanovili za njegovo osemdesetletnico in ki ga bo Churchill verjetno naklonil v dobrodelne namene, pa se je steklo nad 100.000 funtov šterlingov. Britanskega premierja je počastila tudi avstrijska vlada z brzojavnimi čestitkami. „Evropska” varnostna konferenca v Moskvi Minuli ponedeljek je je v Moskvi začela „evropska“ varnostna konferenca, na katero je sovjetski zunanji minister Molotov prvotno povabil 23 evropskih držav. Razen držav sovjetskega bloka (Sovjetske zveze, Poljske, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Albanije in Vzhodne Nemčije), ki sedaj sodelujejo na konferenci, so vse ostale svojo udeležbo odpovedale. Odgovor zapadnih velesil je dospel tik pred začetkom konference in v glavnem navaja, da njihovo sodelovanje na taki konferenci pred ratifikacijo pariških sklepov ni mogoče in da je pred sklicanjem take konference nujno treba priti do sporazumov v najvažnejših vprašanjih, med drugim tudi o končni sklenitvi avstrijske državne pogodbe. V odklonilnem odgovoru avstrijske zvezne vlade je poudarjeno, da bi Avstrija lahko sodelovala na tej konferenci le, če bi se je udeležile vsaj še tiste sile,, ki še vedno držijo svoje zasedbene sile v deželi. Kakor je iz dosedanjega poteka moskovske konference razvidno, snujejo tam neki vojaški protiutež proti pariškim sklepom in Atlantskem paktu. Baje pa so satelitske države proti oborožitvi Vzhodne Nemčije (oči-vidno po višjih navodilih, da tako demonstrirajo proti nemški oborožitvi sploh). * V še posebno važno kot dokaz, da je možno sožitje, prijateljstvo in sodelovanje med dvema zemljepisno oddaljenima deželama z različnim družbenim in političnim redom. Odgovorni urednik Tiskovni proces, na katerem se je moral minuli petek zagovarjati odgovorni urednik koroškega glasila OVP-jevskega Bauembunda „Allgemeine Bauernzeitung“, je spet enkrat razkril gnilo in pokvarjeno moralo gotovih klerikalnih in nacionalističnih krogov, ki se v svojem stalnem hujskanju na narodnostno mržnjo in v izražanju svoje onemogle jeze nad krepitvijo socialističnih sil na Koroškem zatekajo k najostudnejšim lažem in najne-sramnejšim obrekovanjem, da bi dosegli svoj umazani cilj. Tiskovni sodnik pri celovškem okrajnem sodišču dr. Baumen je tokrat združil v skupno obravnavo kar tri tožbe, ki so jih vložili inz. Tonči Schlapper, deželni glavar Wedenig in celovški okrajni glavar dr. Marko proti Henbertu Jordanu kot odgovornemu uredniku „Allge-meine Bauernzeitung" zaradi težkih osebnih žalitev in obrekovanj, ki jih je ta list zakrivil z objavo cele vrste svojih divjih hujskaških člankov. v . V zvezi s tožbo inž. Schlapperja obtoženi Jordan tokrat niti ni več poskušal opravičevati klevet in napadov v objavljenih člankih s preobremenitvijo s poklicnim delom — (dobra rejenost in zagorela rdečeličnost je le redkokdaj posledica napornega dela) — marveč se je moral v grenki zavesti, da bi resnice inkriminiranih trditev ne mogel z ničemer dokazati, že vnaprej sprijazniti s posledicami kaznivega zanemarjanja odgovorne uredniške dolžnosti. Tudi za obdolžitve v članku v „Salzburger Nachrichten", ki ga je „Allgemeine Bauern-zeitung“ ponatisnila s prozornim namenom in ki je vseboval trditve, da deželni glavar We-denig pospešuje prizadevanja za slovenizacijo Koroške, da je zaradi tega zamenjal okrajnega glavarja dr. Pflegerla in na njegovo mesto imenoval dr. Marka, da oba vzdržujeta stalne stike s jugoslovansko tajno službo UDBO in da se je dr. Marko večkrat vozil z uradnim avtomobilom na obiske v Jugoslavijo, ki niso bili v interesu Koroške, obtoženi Jordan ni tvegal nastopiti dokaz resnice. Ponatis klevetniškega članka ie skušal opravičevati s trditvijo, da so „Salzburger Nachrich-ten“ list, ki ga je treba jemati resno („Neodvi-sni“ šovinistični hujskači v Salzburgu so lahko zadovoljni, ko imajo v vrstah koroške OVP tako vnete zagovornike, da opravljajo za njih reklamo!) Sklicujoč se na neko misteriozno ,,vznemirjenost v deželi“ je obtoženi urednik ponavljal pred sodnikom izmišljotino o gospodarski infiltraciji Koroške ter pogreval očitno laž šovinističnih hujskačev, da Demokratična fronta nakupuje posestva, da ustanavlja'šole in podobno. Ko ga je pravni zastopnik deželnega glavarja in okrajnega glavarja vprašal, kaj konkretno povzroča vznemirjenost na Koroškem in kje so posestva in šole DF, se je obtoženec zmedel kot šolarček. Trdil je sicer, da ima seznam nakupov spravljen v žepu, ni ga pa hotel dati na vpogled. Menda sodna kronika še ni zabeležila primera, da bi bil imel obtoženec poln žep dokazov za svoje zlagane trditve, da pa jih noče zmagoslavno vreči na mizo kot adute. Morda je papir, na katerem so spisani, prikladen za bolj vsakdanje potrebe. Pravni zastopnik inž. Schlapperja dr. Schal-li je v svojem predlogu za kaznovanje obtoženega odgovornega urednika poudaril, da bi moralo biti tudi v političnem življenju nedopustno, da se skuša oblatiti Korošca, ki je bil imenovan v radijski sosvet, samo zaradi tega, ker govori slovenski jezik. Pravni zastopnik deželnega glavarja in celovškega okrajnega glavarja dr. Friedl pa je podčrtal, da je za demokracijo življenjskega pomena, da se tudi politične kontroverze odvijajo v oblikah, ki jih zahteva spodobna družba. Ostro je treba ožigosati in zavrniti klevetanje oseb, ki stoje v javnem življenju, če za to ni nobenih dokazov. Spričo težkih žalitev, ki vsebujejo celo obdolžitev veleizdaje, je zahteval primerno kaznovanje obtoženega urednika. Obtoženčev advokat dr. Schranzhofer je skušal podtakniti inž. Schlapperju, da se čuti užaljenega zaradi tega, ker ga je „Allgemeine Bauernzeitung" nazvala za partizanskega komandanta, čeprav je bilo izrecno povedano, da se tozadevna tožba nanaša na klevetniško pisanje tega lista o partizanski borbi in o izmišljenih grozodejstvih, ki jih v popolnem nasprotju z dejstvi in z namenom diskreditiranja, blatenja in hujskanja podtikajo gotovi krogi po zgledu nacističnih vzornikov. Kar pa je advokat v pomanjkanju slehernih dokazov za pisanje „Allgemeine Bauernzeitung" o deželnem in okrajnem glavarju še povedal, bi bilo bolj sodilo v najožji krog najbolj razvpitih OVP-jevskih in „neodvisnih“ koroških šovinistov, ne pa pred sodnijski forum. Dvorana sc je verjetno čudila potrpežljivosti sodnika, ki strupene šovinistične izpade proti enakopravnosti Slovencev in proti dvojezičnim šolani ter laži o slovenizaciji Koroške itak lahko bere v klerikalnem in neonacističnem tisku. Ob skesanem zagotavljanju advokata, da le ni res, da bi Wedenig in dr. Marko slo-venizirala Koroško, in istočasnem vztrajanju pri trditvi, da je slovenizacija pa le splošno znana reč, se človek nehote boji, da bo nekega dne kdo celo odkril, da so povzročitelji te- „Allgemeine Bauernzeitung” obsojen ga bav-bava skriti v hotelu Haimlinger. Če se nanaša advokatova trditev, da bodo morali koroški Nemci pomalem že spraviti culo in zbežati iz Koroške, na peščico poklicnih šovinističnih hujskačev, bi jim koroška miroljubna in demokratična javnost radevolje pripravila svečano odhodnico, da bi bil končno že mir v deželi. Slikanje strahov na steno ni napravilo na sodnika tistega vtisa, ki ga je morda pričakoval za usodo in srečo koroške domovine tako silno zaskrbljeni zagovornik OVP-jevskih pisunov. Potrebni bi bili dokazi resnice za lažnivo in obrekovalno pisanje v „Aligemeine Bauernzeitung". Teh pa kljub polnim žepom nista imela niti obtoženec niti njegov vneti advokat. Zato je sodišče obsodilo odgovornega urednika „Allgemeine Bauernzeitung" Jordana na 800 šilingov denarne kazni pogojno na tri leta in na plačilo denarne globe v skupnem znesku 1.500 išlingov, ter poravnavo vseh sodnijskih stroškov. fJt j H B. Jakac: JAJCE Ob jugoslovanskem državnem prazniku Kakor vsako leto, so minuli ponedeljek praznovali jugoslovanski narodi svoj veliki dan — obletnico II. zasedanja AVNOJ v Jajcu, ko so bili 29. novembra 1943 položeni temelji nove Jugoslavije, na katerih je gradila in še naprej gradi svojo socialistično državnost O priložnosti državnega praznika je bil v Beogradu velik vladni sprejem, katerega so se udeležili vsi vodilni državni fukcionarji s predsednikom republike, maršalom Titom na čelu, predstavniki družbenih organizacij in ustanov FLRJ ter vsi v Beogradu akreditirani predstavniki tujih držav. Prav tako so bili veliki sprejemi na čast državnega praznika v prestolnicah onih držav, s katerimi ima FLR Jugoslavija diplomatske in prijateljske zveze ter v mestih, kjer so jugoslovanska diplomatska predstavništva. V Celovcu je priredil sprejem šef Urada za zvezo, svetnik veleposlaništva Dušan Bravničar. Udeležili so se ga številni predstavniki javnega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja na Koroškem, kakor deželni glavar Wedenig, namestnika deželnega glavarja Krassnig in Fer-litsch, celovški župan Graf, predsedniki zbornic, predstavniki organizacij s tov. Petkom na čelu itd. Sprejema v jugoslovanski ambasadi v Moskvi, ki ga je v nedeljo zvečer priredil jugoslovanski veleposlanik Vidič, so se med drugimi osebnostmi udeležili tudi predsednik sovjetske vlade Malenkov, zunanji minister Molotov in prvi sekretar KP Sovjetske zveze Hruščev. Sovjetski prvaki, zlasti Hruščev, so pri sprejemu, kakor poroča svetovni tisk, pili na zdravje maršala Tita in nazdravili tudi jugoslovanski Zvezi komunistov, jugoslovanskim narodom ter miru v Evropi in na svetu. To je bila brez dvoma pomembna gesta na poti normalizacije odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Delo in učna mesta za mladino Minuli teden je bila seja koroškega Deželnega mladinskega odbora. Odboru pripadajo zastopniki različnih ustanov, v katerih delokrog spada tudi reševanje različnih problemov mladinske oskrbe. Na seji, kateri je predsedoval deželni glavar Wedenig so obravnavali socialne in kulturne zadeve mladine, predvsem pa so govorili o potrebi priskrbeti učna mesta za mladino. Referent dr. Choc je poročal o stanju poklicne zaposlenosti koroške mladine. Navedel je, da je iz preteklega leta preostalo 1251 mladincev in mladink, ki jim niso mogli priskrbeti učnih mest. K temu stanju je prišlo 10.154 one mladine, ki je letos zapustila šolske klopi. Skupno bi bilo torej potrebnih 11.405 učnih mest in sicer 5778 za fante in 5627 za dekleta. Do 31. oktobra 1954 je uspelo priskrbeti 3781 mladim ljudem učna mesta, med temi 2981 fantom in 850 dekletom. Vsi ostali pa so še čakali na vključitev v delovni proces. Iz tega je tudi razvidno, da je pomanjkanje učnih mest za dekleta posebno občutno. V strokovne šole vstopa tudi več deklet, kakor fantov. Referent je izrazil malo upanja, da bi vsem mogli priskrbeti učna mesta in je za prihodnje leto pričakovati velik preostanek nezaposlene šoli odrasle mladine. Število mladine, ki bo prihodnje leto zapustila obvezne šole, cenijo na 10.500, k temu pa je treba prišteti še absolventke enoletnih gospodinjskih šol. Za omiljenje poklicne stiske mladine je dr. Choc predlagal uvedbo devetega šolskega leta, izgradnjo prostorov poklicnih šol, prispevke za stanarino učencem, štipendije za učenke gospodinjskih šol, ki bi se hotele še nadalje šolati za vzgojiteljice ali za sotrudnice v oskrbi, nadalje pojače-nje zaposlitve mladine v tujskoprometnih obratih in uvedbo akcije »mladina na delu«. Pripravljalna dela za uvedbo akcije »mladina na delu« so pred zaključkom ter naj bi te ustanove upravljale občine. S to akcijo upajo čimveč mladincev in mladink zaposliti pri produktivnem delu. Deželni glavar je še naglasil prizadevanje dežele za omiljenje poklicne stiske mladine, predvsem je dežela posvetila posebno pozornost izgradnji poklicnih šol. KAŠMIR spora med Indijo in Pakistanom Med Indijo, zapadnim Pakistanom in Kitajsko leži mala državica, republika Kašmir, ki je bila do pred nedavnim še kneževina. Na 212.000 km2 površine, kolikor meri, živi štiri milijone prebivalcev, ki so po večini muslimani. Glavno mesto dežele, Srinagar, šteje 210.000 prebivalcev in je bilo vedno izhodiščna točka za alpinistične vzpone na Nanga Parbat, ki ga je šele lansko poletje premagala avstrijsko-nemška ekspedicija. Kašmir je povsem gorata dežela, saj se v njej dvigata na severu gorovje Karako-rum in na jugu zapadni del Himalaje. Skoraj 92 odstotkov površine je neproduktivne. Le 3.6% je gozdov, na komaj 4Vs odstotka rodovitne površine pa pridelujejo žito, sadje in zelenjavo. V goratih predelih dežele je doma posebna vrsta ovac, ki daje izredno mehko in kvalitetno volno, iz katere rokodelsko, pa tudi že industrijsko izdelujejo znane »Kaš-mir-šale«, ki slovijo po vsem svetu. Tudi druga ročna dela in preproge — izdelki domače umetniške obrti — predstavljajo razmeroma pomembno izvozno blago. Sicer je kašmirsko gospodarstvo malo pomembno. Izredno zanimiva pa je zgodovina, zlasti novejša zgodovina te dežele, o kateri je bilo po drugi svetovni vojni vedno spet mnogo govora tudi na tribuni Združenih narodov. Ni še dolgo tega, ko je Indija proglasila priključitev večjega dela Kašmira k Indiji. To je spet vzbudilo polno govoric in ugibanj ter ponovno dvignilo svetovno zanimanje za to državico, katerega zgodovino si hočemo bežno ogledati. Proti koncu 16. stoletja je prišel Kašmir pod oblast mogulskega cesarstva Ta- tarov. Pozneje je bil sestavni del sikskega kraljestva (Siks je bila posebna versta sekta, ki si je prizadevala zediniti muslimane in hindu ter je vojaško organizirana zgradila svoje lastno kraljestvo), s katerim vred je Kašmir pred več ko sto leti prišel pod britansko nadvlado. V sklopu »Britanske Indije« je ostal do leta 1947, ko je le-ta bila razdeljena na Pakistan in Hin-dustan (od leta 1949 samostojna republika Indija), ki sta tedaj dobila status britanskih dominionov. Kakor druge indijske kneževine, je imel tudi Kašmir možnost priključiti se enemu ali drugemu delu, torej Indiji ali Pakistanu. Izbral pa si je tretjo pot — odločil se je za samostoj- ^ w 2. nost. Toda že med tozadevnimi pogajanji so sosedni pakistanski muslimani vdrli v Kašmir ter po nekaj dneh ogrožali tudi že glavno mesto Srinagar. Kašmirski vladar je prosil Indijo za pomoč zoper Pakistan in hkrati formalno podpisal listino o vključitvi Kašmira v Indijsko zvezo držav. Indija je kašmirskemu ljudstvu zago- tovila možnost, da po normalizaciji odnosov s plebiscitom odloči, ali hoče ostati v skupni državi ali ne. Položaj pa se je zaostril in Indija se je obrnila na Organizacijo- združenih narodov za posredovanje. Posebna komisija OZN je izposlovala premirje in dogovor, da naj plebiscit določi razmerje med Kašmirom in sosednima državama. Šest let je nato veljala začasna 1950 je s proglasitvijo indijske ustave za vse pokrajine republike tudi indijski del Kašmira dobil popolno avtonomijo; le urejanje zunanjih zadev, obrambe in pro-razmejitev pod nadzorstvom OZN. Kašmirska skupščina se je izrekla proti dednim vladarjem, princ Karan Singh se je dednim pravicam tudi dejansko odrekel in bil nato izvoljen za državnega predsednika. Ministrski predsednik mlade republike je postal Abdulah. Njegova vlada je brez odškodnine razlastila veleposestnike ter njihovo zemljo razdelila. Nato je prišlo do spora, ker je skupščina, ki se je sicer strinjala s tem ukrepom, zahtevala odškodnino razlaščenim lastnikom in Abdulah je moral prepustiti svoje mesto ne-muslimanu Bakšiju. Tudi nova vlada je uvedla nekaj koristnih reform, kakor odpravo- davka na domače proizvode, (s čimer se je znižala cena rižu za 40% in pšenici za 25%) in odpravo šolnine, kar je omogočilo brezplačno šolanje več ko sto tisočim otrokom. Do novih trenj je prišlo, ko so se muslimani uprli Bakšijevi vladi. Tudi napetost med Indijo in Pakistanom je zaradi tozadevnih nesoglasij spet narasla. Končno pa je — kakor že omenjeno — predsednik Indije podpisal proglas o priključitvi po začasni razmejitvi indijskega dela Kašmira k Indiji. S tem so bili pokopani tudi zadnji upi na dogovorjeni plebt: scit. Ob tej situaciji pa še ni mogoče dati odgovora na vprašanje: ali bodo najnovejši ukrepi prinesli pomirjenje Kašmiru. Na kmetijski šoli v Podravljah so pričeli s poukom V nedeljo, 28. 11. 1954, je kmetijska šola v Podravljah spet pričela s poukom v docela preurejenem in povečanem šolskem poslopju. Poleg lanskih gojencev, ki bodo letos obiskali 2. letnik, je vstopilo v prvi letnik nadaljnjih 18 gojencev. Nekateri gojenci, ki so bili letos prijavljeni, pa še pridejo, ker so zaradi nujnega dela še zadržani doma. Pri sprejemu gojencev, kjer je bilo poleg 16 članskega učiteljskega zbora navzočih Že lepo število starišev, je najprej tov. dr. Mirt Zwitter kot podpredsednik Zveze slovenskih zadrug izročil novourejeno in povečano poslopje Slovenski kmečki zvezi kot najemnici podraveljskega posestva. V kratkem nagovoru je orisal pomembnost zavoda za slovensko kmečko prebivalstvo posebej pa še za kmečko mladino in izrazil zahvalo vsem, ki so prispevali, da se je v kratki dobi 3V2 mesecev nekdanje za šolske potrebe nepripravno gostilniško poslopje spremenilo v eno najmodernejših šolskih poslopij v deželi. Gojence pa je pozval, da se s pridnostjo pri pouku in vzornim redom v internatu oddolžijo trudu in denarni žrtvi, ki sta ju Zveza slovenskih zadrug in slovensko kmečko prebivalstvo vložila v ta za uspešen razvoj in napredek našega podeželja potrebni zavod. Tov. Blaž Singer kot tajnik Slovenske kmečke zveze je prevzel poslopje in se v imenu SKZ zahvalil Zvezi slovenskih zadrug, Glavni zadružni zvezi in vsem koroškim Slovencem za doprinos, da je končno tudi glede poslopja izpolnjena dolgoletna želja po slovenski kmetijski šoli. Ob vsem trudu in težavah, ki so bile povezane s preureditvijo šolskega poslopja, je dejal, naše ljudstvo nikakor ne more razumeti, da pristojni organi za to šolo doslej niso pokazali nobenega razumevanja, še manj pa voljo za pomoč pri njeni ureditvi. Kmetijska šola v Podravljah ima in bo imela svoj poglavitni namen v tem, da svoj pouk približa stopnji razvoja naših kmečkih gospodarstev v Zilji, Rožu in Podjuni in da mu z vsemi svojimi sredstvi pomaga k čim naglejšemu napredku in potrebni donosnosti. Ko je tudi v imenu SKZ pozval gojence k zavestnemu učenju in sodelovanju pri pouku je izročil novi šolski obrat direktorju agrarnemu svetniku Francetu Verniku in želel šoli obilo uspeha. Letošnji pričetek pouka je otvoril direktor agrarni svetnik France Vernik ter po kratkem uvodnem nagovoru predstavil gojencem učiteljski zbor, njemu pa go- jence, nakar je govoril o organizaciji pouka in o šolskem redu. Kmeti iška šola v Podravljah je v drugič pričela s poukom. Skupna volja in skupno delo je tudi to pot premostilo težave in ovire, ki so se do zadnjega dne grmadile. Novo urejeni šolski prostori, vidno okrepljen učiteljski zbor in skrbnost vseh odgovornih so brez dvoma porok, da bo od slej naprej šob še bolje služila svojemu velikemu smotru v življenju koroških Slovencev, gojencem pa, da bo prijetno in domače bivališče in vzgajališče. kih črno-belih ploskvah, tako da so njegove oblike včasih celo groteskne. V Bergovih lesorezih ni ničesar preveč, prav to jih napravi svojstveno privlačne. Tako je ljubljanska kritika razstave najbolj laskava ravno za Wernerja Berga. Tudi številni drugi koroški umetniki, ki ša umetniška osebnost med razstavljalci. Kdor pozna obširnost njegovega umetniškega dela — saj je predvsem tudi slikar — trenutno razstavljajo v Ljubljani, so deležni povsem pozitivne ocene. S v i t b e r-ta Lobisserja omenja kritika kot li-kovnika-lesoreza, ki je nanj najbolj vplival folklorni element. Posnemanje staro-nemškega slikarstva je njegov stil, v kate- Werner Berg dominira 17 na razstavi sodobne koroške grafike v Ljubljani — Rastava slovenske grafike v Celovcu Smisel za umetnost ter želja po kulturnem izživljanju in doživljanju sta dve značilni potezi znano kritične ljubljanske publike. To dejstvo jo je v zelo' zadovoljivem obsegu privabilo in jo še privablja tudi te dni v Moderno galerijo, kjer je od- Koroški gostje na otvoritvi razstave prta razstava sodobne koroške grafike, ri-sarstva in slikarstva. (O otvoritvi te razstave smo poročali v zadnji številki našega lista.) Ocene, ki jih je slišati, pa tudi brati v ljubljanskih časopisih, so v zvezi s to razstavo — lahko rečemo — presenetljivo enodušne. Vobče uživa W e r n e r Berg, ki razstavlja 22 svojih lesorezov poleg dveh akvarelov, največ priznanja. Ugotavljajo, da je on brez dvoma najmočnejša umetniška osebnost med razstavljalci. Kdor pozna obširnost njegovega umetniškega dela — saj je predvsem tudi slikar — bo dobil vtis, da ustvarja Wcrner Berg malone na tekočem traku — a vendar stvarja, intenzivno ustvarja! Njegovi motivi so njegovo vsakdanje življenje, njegovo okolje, okoliška zemlja, kmečki ljudje kakor živijo in kakršni so. Ne drži se on narave, ampak iz nje mojstrsko izlušči osnovne likovne vrednote, ki jih v svojem osebnem odnosu do njih upodablja kar najbolj poenostavljeno, v razmeroma veli- Slovenski izseljenski koledar za leto 1955 je izšel Slovenska izseljenska matica razpošilja te dni rojakom v tujini Slovenski izseljenski koledar za leto 1955. Lani se je Slovenska izseljenska matica odločila, da začne izdajati Slovenski izseljenski koledar, da bi bili vsi slovenski rojaki, tako v ZDA, Kanadi, Južni Ameriki in v evropskih državah čim tesneje povezani z rojstno domovino. Pojav Izseljenskega koledarja med slovenskimi izseljenci ni nikak nov pojav. Skoraj v vsaki deželi, kjer žive slovenski izseljenci, so svojčas izhajali taki koledarji. Najboljši je bil prav gotovo »Ameriški družinski koledar, ki je izhajal polnih 35 let, to je tja od leta 1915 pa prav do 1950. Med Slovenci v Združenih državah je odigral neprecenljivo vlogo kot prosvetljitelj slovenskega človeka v tujini. Tudi ta znameniti koledar je prenehal izhajati, ker se je Uspeh jugoslovanskih slikarjev na razstavi v Ameriki V znani Whyte-galeriji v Washingtonu so v začetku novembra odprli razstavo štirih jugoslovanskih slikarjev: Hegeduši-ča,Konjoviča, Martinoskega in Miheliča. Razstavo, ki bo odprta še skoro ves mesec december, so- tvashingtonski kulturni krogi sprejeli z velikim zanimanjem. Strokovni kritiki so v največjih washington-skih dnevnikih zelo laskavo in pohvalno ocenili kvaliteto razstavljenih del. Posebno ugodno je ameriški tisk ocenil dela slovenskega slikarja Franceta Miheliča. »Washingto-n Post«, eden največjih ameriških dnevnikov, je podčrtal vitalnost razstavljajočih jugoslovanskih umetnikov, ki da jih kljub različnemu nacionalnemu poreklu združuje skupna moč in sila, kakor tudi velika neodvisnost duha. Desetletnica jugoslovanskega filma V letošnjem decembru bodo v Jugoslaviji proslavljali desetletnico jugoslovanske kinematografije. Ob tem jubileju bodo organizirali »Teden domačega filma« ter odprli v Beogradu razstavo o zgodovinskem razvoju jugoslovanske kinematografije. stari pionirski izseljenski rod izčrpal. Izseljenski koledar Slovenske izseljenske matice naj bi bil nekako nadaljevanje tudi tega Ameriškega družinskega kpledarja. Poleg rodoljubnega namena, ki ga ima koledar — to je čvrste bratske povezave med rojaki in rojstno domovino, pa smatra Izseljenska matica, naj postane koledar tudi resnična knjiga zgodovine slovenskega izseljenstva! V koledarju naj se od leta do leta kopičijo vsi znameniti zgodovinski, kulturni in politični zapiski slovenskih naselbin iz vsega sveta, od prvih časov slovenskega izseljenstva do danes. Kajti le tako bo ohranjena slovenskemu narodu zgodovina slovenskih izseljencev, brez katere ne bi bilo popolne zgodovine slovenskega naroda! Koledar za leto 1954 si je pridobil med slovenskimi rojaki po vsem svetu mnogo prijateljev. Slovenska izseljenska matica je prejemala številna pisma od vsepovsod, v katerih se ji rojaki zahvaljujejo, da se jih je rojstna domovina spomnila s tako lepo knjigo. Izseljenski koledar za leto 1955 je precej obsežnejši od lanskega. Poleg običajnega koledarskega dela, ki je opremljen z izvirnimi ilustracijami priznanega slovenskega umetnika Toneta Kralja, opisuje nekako polovica knjige življenje ljudi v novi Jugoslaviji, v drugi polovici pa pišejo rojaki sami o življenju slovenskega izseljenca v širnem svetu. Iz Združenih držav Amerike in Kanade, kamor se je razlilo največ dragocene slovenske krvi, so rojaki sami prispevali devet zanimivih odlomkov iz življenja Slovencev, ki so se naselili v državah Illinois, Ohio, Michigan in Pennsylvania. Daljši članek pa opisuje življenje kanadskih Slovencev v letih narodnoosvobodilnega boja. Z gospodarskim in kulturnim življenjem Slovencev v Argentini nas seznanita prispevka dveh vidnih predstavnikov Slovencev v Argentini. Od Slovencev, ki žive v evropskih državah, so v koledarju za leto 1955 zajeti Slovenci v Holandiji, v Giraumontu v Franciji, westfalski Slovenci in pa beneški Slovenci, ki žive v Belgiji. V letošnjem koledarju je deset strani posvečenih tudi Slovencem v Avstriji in na Madžarskem ter tržaškim, goriškim in beneškim Slovencem in Slovencem v Kanalski dolini. Koledar za leto 1955, ki vsebuje tudi poseben kotiček za mladino, poživljajo številne fotografije in umetniške reprodukcije iz življenja in dela slovenskih ro širnem svetu. Glavni urednik je književnik Tone Seliškar. M. Š. jakov po koledarja VVerncr Berg: Zimski večer na vasi (lesorez) rem se je razvil do neke popolnosti. Lud-tvig Heinrich J u n g n i c k e 1, ki je močan in intenziven zlasti v upodabljanju živalskih motivov ter Franz K o 1 i g in Herbert Boeckl so deležni precejšnjega priznanja kot mojstri svinčnika, medtem ko vzbuja posebno pozornost tudi H a n s Staudachers svojimi grafikami. O razstavi kot celoti pravi ljubljanska kritika, da je uspel prikaz snovanja koroških grafikov, ki najbolj preseneča v tem, da odkriva vsebinsko sorodnost v likovnih stremljenjih med ustvarjanjem koroških in slovenskih grafikov. Značilni profil razstave pa tvorijo le nekateri posamezni ustvarjalci s svojimi nadpovprečnimi in res kvalitativnimi deli. Najrazno vrstnejša sodobna in polpretekla stremljenja koroških grafikov in slikarjev, ki pridejo na njej do izraza, segajo od pozne secesije, v kateri je zlasti zakoreninjen Franz W i e g c 1 e, pa do abstraktne umetnosti skrajnega modernista Tragatschniga, kar razodeva živo razgibanost v koroškem umetniškem življenju. * Nasproti prejšnjim napačnim vestem, bo otvoritev razstave sodobne slovenske grafike v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo jutri, v soboto 4. decembra ob 15. uri v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu. Prireditelj razstave je kulturni referat koroške deželne vlade. Zanimiva družba v jeseni Nisem lovec in ne poznam dobro lovskih navad. Niso mi znani lovski predpisi in lovski red. Poznam pa nekaj lovcev in njihovo lovsko strast ter mnogo ljubiteljev lova. Toda ... kaj? — pozna jesen je. Megla visi nad pisanim pobočjem. Vlažen zrak in mrzel veter sta dokaj neprijetna, toda značilna spremljevalca tega časa. Polje, pusto in prazno, čaka zimskega počitka. Le kobila z vozom se premika po vijugasti poti proti robu gozda. Kmalu se ustavi in mladi gostilničar pripravlja prepro-stO' točilnico. Ogenj v ozadju sprva prav žalostno- plapola, kajti mrzel veter in vlažnost ga hočeta ukrotiti. Velik lonec čaja in druga posoda vročih in prav dobrih klobasic čaka na prostem na prav svojevrstno in zanimivo družbo. Danes v gozdu ni tiste tišine, ki jo sicer varuje narava. Lajanje in vpitje danes hudo moti tiho življenje v gozdu. Pozorne oči in nabasane puške, spretno prikrite, Čakajo hitrih zajcev in zvitih lisic. Izurjeni psi in gonjači, ki na vse grlo kričijo ter priganjajo pse, prodrejo skozi vsako goščo in s tem preženejo iz skrivališča vsakovrstno divjačino. Pok! pok! pok! en strel za drugim. Daleč naokoli se čuje odmev zaporednih strelov. Še tako prebrisana lisica ni našla poti za pobeg iz tega obroča. Dobro merjeni strel jo je smrtno zadel. Po večurni napeti: »jagi« je prvi del zaključen. Klobasice in vroči čaj tam pod gozdom še vedno- čakajo lačnih in do kosti premraženih lovcev. Kar vrstijo se iz gozda. Psi, majhni in veliki in različnih barv, prisopihajo z iz- tegnjenimi jeziki do točilnice. Gonjači rdeči in prepoteni, lovci, premraženi in nekateri s ponosom svoj plen noseč, vsi pridejo-. Vroča pijača in izvrstna malica dobro tekne. Tudi psi pridejo na svoj račun. Zanimivi pogovori, ogledovanja ustreljene divjačine, nemirno jecljanje izredno vzdraženih psov, vse to kaže globoko doživetje vseh dogodkov jesenskega lova. Gonjači, bodoči lovci napeto prisluhnejo. Po tem okrepčanju in odmoru sledijo nadaljna navodila in razporeditev strelcev na novem terenu. Prav počasi odhajajo kramljajoči »Jagri« na svoja določena mesta. Gonjači in psi še kake četrt ure nestrpno čakajo, da potem z novimi močmi in ponovnim vriščem, lajanjem in žvižganjem prekrižajo goščavo. Psi se tresejo, nestrpni so. »Gremo!« in ni jih več videti. Odmev kričanja in lajanja se razlega po okolici. Kmalu bodo tudi lovci po svoje spregovorili. Dolgo sem opazoval to zanimivo in pestro početje lovcev, gonjačev in psov. Vsi so globoko doživljali lov in naravo. Z mladim gostilničarjem sediva ob plapolajočem ognju in čakava na prve strele. Galob Jože Ime in priimek: Kraj in štev.: Pošta: K O LED AR Petek, 3. december: Frančišek, Ksav. Sobota, 4. december: Barbara Nedelja, 5. december: Saba Ponedeljek, 6. december: Miklavž Torek, 7. december: Ambrozij Sreda, 8. december: Brezmadežno spoč. D. M. Četrtek, 9. december: Peter Furje. SPOMINSKI DNEVI 3. 12. 1800 Rojen v Vrbi na Gorenjskem pe- snik France Prešeren — 1867 Rojen v Ložu na Notranjskem humorist Fr-an Milčinski. 4. 12. 1798 Umrl italijanski naravoslovec Lui- gi Galvani, ki je odkril po njem imenovani električni tok — galvanizem — 1925 Umrla slovenska slikarica Ivana Kobilica. 5. 12. 1791 Umrl na Dunaju skladatelj Wolf- gang Amadeus Mozart. 7. 12. 1835 Izročena prometu prva železniška proga v Nemčiji med Niirnbergom in Fiirthom — 1941 Japonska napadla Anglijo in Ameriko — 1944 Partizani so z ukano osvobodili iz celjskega zapora »Starega piskra“ 500 slovenskih talcev. 8. 12. 1918 Rojen v Ljubljani partizanski pi- satelj Klusov Jože, s pravim imenom Bogo Flander — 1946 Začetek slovanskega kongresa v Beogradu. 9. 12. 1826 Rojen pri Sv. Duhu pri Škofji Lo- ki pesnik, prevajalec in politik Franc Cegnar. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kol mar i resi Dne 21. novembra so se naši zadružniki Hranilnice in posojilnice v Kotmari vesi zbrali v častnem številu na svoj občni zbor. Zvezo slovenskih zadrug je zastopal poslevodeči podpredsednik dr. Mirt Zwit-ter. Zbrane zadružnike je pozdravil in občni zbor otvoril predsednik upravnega odbora Egid Bašnik, p. d. Gvažar. Nato so sledila poročila o delovanju zadruge v minulem poslovnem letu. O blagovnem prometu je poročal poslovodja Mirt Čim-žar. Iz poročila je bilo povzeti, da je zadruga na sektorju blagovnega prometa storila lep korak naprej in so zadružniki v živahni diskusiji izrazili še marsikakšno pobudo za še uspešnejši razvoj. O denarnem prometu Hranilnice in posojilnice je podal poročilo poslovodja Tomaž Koban. Tudi denarni promet izkazuje kotak naprej', vendar so zadružniki v debati sklenili, da bodo za zbiranje vlog izvedli v bodoče intenzivnejšo propagando, ker še ni povsod prodrla zavest, da je za splošno blaginjo v vasi koristno, da vsi svoj odvišni denar v obliki vlog zaupajo svojemu domačemu denarnemu zavodu. Domača posojilnica mora postati prava ljudska banka v vasi, da bo mogla služiti gospodarskim koristim in napredku v okolici. Poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwitter je povzel besedo in nanizal v svojih izvajanjih marsikakšno koristno pobudo za čim boljši razvoj zadružništva tudi v Kotmari vesi in sicer vse iz svojih bogatih izkušenj na zadružnem področju. Zadružniki so njegove misli s priznanjem vzeli na znanje ter so si jih tudi osvojili. Nato so volili upravni in nadzorni odbor. Za predsednika upravnega odbora so spet postavili zaslužnega zadružnika Egi-da Bašnika, za podpredsednika pa Janeza Hedenika. Za predsednika nadzornega odbora so izvolili Kristija Lejčaharja. Zadružniki in odbor so si zadali nalogo, da bodo krepko korakali po začrtanih smernicah za čim boljši razmah zadružništva v svoji okolici. 8. december praznik Zvezna zbornica za obrtno gospodarstvo in avstrijska sindikalna zveza sta sklenili kolektivno pogodbo po kateri je 8. december za letos proglašen kot zakonit praznik. Ta dan so v veljavi določbe zakona o prazniškem počitku in odredba o plačah kakršna velja za praznike. Sporazum je veljaven za vse delojemalce, kateri so zaposleni v podjetjih, ki so podrejena zbornici za obrtno gospodarstvo. Cdvezob3 k nagradni seriji slik: Ali poznaš ta domači kraj ? Slika predstavlja: Na Blatu in Letini je zasvetila električna luč Dolgo je trajalo, končno pa je tako daleč! Ko se sedaj ob večernem mraku bližaš vasem Blatu in Letini, so vsa okna prijetno in vabljivo razsvetljen. V začetku je bilo treba res premostiti marsikakšne težkoče in nekatere predsodke posameznih kmetov, ki so se te novotarije branili, predvsem iz razloga, ker so se bali, da bo podjetje preveč stalo in bi bilo novo napravo težko plačati. Končno pa so se do-malega le vsi odločili za napeljavo preko-ristnega električnega voda in bodo zmagali tudi ceno, saj so napravo do ene tretjine plačali. Družba KELAG je s sodelovanjem električnega podjetja Hollauf v Pliberku in zidarskega mojstra Kuhleja izvedla delo v predvidenem Času točno in solidno. Vse Številne in potrebne korake za uspelo izvedbo tega podjetja pa je napravil s hvalevredno požrtvovalnostjo blaški župan Mirko Kumer ter mu velja za to akcijo prav posebno priznanje. V nemali meri pa so pri izgradnji voda pomagali vsi kmetje in tako pripomagali, da je bilo delo čimprej končano. Zato ni nobeno čudo, da je bil minulo soboto zvečer na Blatu in Letini, ko je z enim prijemom prvič zasvetila električna luč, pravcati svetlobni praznik. Ta pomembni dogodek so Blačani in Letinčani tudi na zunaj primerno praznovali. Zbrali so se v znani gostoljubni Re-ševi hiši ter so dostojno in lepo proslavili svojo lučno slavje. Zupan Mirko Kumer je v jedrnatih besedah podčrtal pomen takšnega napredka v vaseh Blato in Letini. V svojem nagovoru je izrekel priznanje in zahvalo tvrdkam, ki so bile udeležene pri delu. Za podjetje KELAG je spregovoril ing. Neuhofer in poudaril neprecenljivi gospodarski pomen električne sile v kmetijskem gospodarstvu, ker so z napeljavo elektrike dani vsi pogoji za mehanizacijo kmetijskega obratovanja na neštetih področjih. Dejal je, da z napeljavo edino le luči še davno ni izkoriščena bla-godat elektrike, temveč se šele sedaj odpirajo vse možnosti, da bo električna sila nadomestovala fizično moč človeka pri delu in bo lahko posebno razbremenila z delom vsekdar preobložene kmečke go- spodinje. Nadalje je opozoril tudi na zaščito pred delovnimi nesrečami, ki iz ne-poznanja v ravnanju z električnimi napravami lahko nastanejo, ter predlagal, naj se kmetje pustijo o vseh teh stvareh že takoj prvo nedeljo poučiti od nameščenca KELAG v Pliberku ing. Hattenber-gerja. Za njim se je oglasil k besedi ing. Eauster, ki je za okrajno kmetijsko zbornico prav tako izrekel svoje zadovoljstvo in priznanje k temu edinstvenemu uspehu in napredku v teh dveh vaseh. Med gosti je bil tudi domači gospod župnik, ki je ob začetku opravil blagoslovitvene obrede. Med prijetnim razpoloženjem in ob dobri postrežbi je do zgodnjih jutranjih ur trajal družabni del tega večera. Vmes so zapeli KELAG-ovi pevci in tudi domači fantje, župan pa je še enkrat povzel besedo in v obeh deželnih jezikih ponovno dal duška svojemu zadovoljstvu nad pomembnim dogodkom. OPOZORILO Ponovno opozarjamo, da je bila v Beljaku, Kolodvorska cesta 7 (dvoriščna stavba hotela Moser), odprta okrajna pisarna naših centralnih slovenskih organizacij. Opozarjamo tudi, da se je mogoče v pisarni v Beljaku vsako sredo in 9oboto dopoldne zglasiti o zadevah pravnih nasvetov in priporočamo, da se interesenti te ugodnosti poslužijo. Obenem sporočamo, da so pisarne centralnih slovenskih organizacij v Celovcu, Gasometergasse 10, kot doslej vsak delavnik odprte. Naročniki in bralci pozor! Tudi letos vam hočemo omogočiti, da z objavo v Slovenskem vestniku voščite svojim znancem in prijateljem za božične in novoletne praznike. Poslužite se v ta namen naslednje naročilnice, ki jo izpolnjeno pošljite najkasneje do 15. decembra 1954 na naslov: Slovenski vestnik, Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10. Za navadno velikost objave znaša cena 10 šil. Seveda pa lahko naročite tudi večjo, na primer dvakratno, trikratno ali večkratno velikost objave, katere cena bo temu primerno višja. Za trikratno ali večkratno velikost objave lahko naročite poleg imena in uaslova tudi še dodatno besedilo voščila. Ne zamudite roka za vpošiljanje naročilnic! Naročilnica Ali poznaš ta domači kraj? Tesarstvo in izdelava stopnic Franc QdSSeY Bilčovs, fel. ‘Borovlje 7C-C2 Kupim borov jamski las (FBhrangrubenholz) £wald