Domoljub
V Ciublfanl, 29. novembra 1939	^	— -----
Celo 52 • Sten. 4S
Naš narodni praznik
S prav posebnimi občutki praznujemo letos praznik Zedinjenja treh svobodnih narodov Srbov, Hrvatov in Slovencev r narodno državo Jugoslavijo pod vodstvom vladarske rodbine Karadžorievičev. Topovi govorijo svojo strašno besedo med najbolj kulturnimi narodi sveta in grozijo vse uničiti. V Jugoslaviji se pa veselimo miru in samo od daleč opazujemo strašne boje. Imamo le eno željo, da bi bilo nebo nam še za naprej naklonjeno in da bi bila nam prihranjena kruta preizkušnja vojske. Mladi smo in zato nujno potrebujemo miru, da se utrdimo na znotraj in zunaj.
Kakor iskreno gojimo željo, da bi ohranili mir, vendar smo pripravljeni braniti dragoceno pridobitev našega skupnega doma, ki je in ostane Jugoslavija. Predobro se zavedamo, da edino le v tej državi nam je zagotovljeno, da bomo mogli prospevati in ure»» ničiti naše hrepenenje po vsestranskem napredka. Edino v Jugoslaviji nam je zajamčen napredek na narodnem, kulturnem, političnem in gospodarskem polju. Zato hočemo vse storiti in žrtvovati, da ohranimo mir in da se izognemo strašni vojskini moriji. Veseli »mo miru In hočemo še nadalje prositi Onega, ki vodi usodo narodov, da nam ohrani mir.
Še en dogodek je, ki se je izvršil od zadnjega narodnega praznika Zedinjenja in ki nas močno veseli in nam daje upanje, da se ne strašimo bodočnosti. To je toliko zaželjeni sporazum med Hrvati in Srbi. Končno je vendar zmagala razsodnost med obema spr-tirna bratoma, da sta sedla za mizo in sklenila sporazum ter poravnala dolgoletni spor« In kdo se sporazuma bolj veseli, kakor rav« no mi Slovenci! Dobro vemo, da je bila država s tem sporazumom na znotraj in zunaj okrepljena. Vemo, da bo Jugoslavija kos tež« kim nalogam, ki jo čakajo v teh ž.i'ostnih fa* sih, ko se drugod preliva nedolžna človeška kri in uničujejo milijarde in milijarde premoženja. Uverjen: smo, da je država pod mo-drim vodstvom kneza namestnika Pavla nai najboljši poti, da se še bolj utrdi in da bo uživala še večji ugled v svetu. Sporazum, ki Je bil sklenjen med Srbi in Hrvati, Je poroštvo za nas Slovence, da bomo tudi mi prišli do ttko "zsMjene samouprave M nrejevnlf svoj dom tako, kakor bo ijajbolj'koristno in prat. To željo naj nam bo dovoljeno izraziti na naš narodni praznik. Potem bo Jugoslai« vija še lepša in še močnejša čakala trenutka^ ko bo mladi kralj Peter II. vzel državno krmilo v roke in Jugoslavijo vodil tako, da h« nam vsem skupaj prijeten dom.
Izseljenska nedelja
Se nam odmeva v naši duši Jok iz tiso-čev slovenskih hiš zadnjih trideset let, ko so se stotisoči najbolj zdravih in krepkih slovenskih fantov, mladiih mož in žena poslavljali od doma in nam jih je požrla nenasitna tujina. Ni bilo slovenske kmetske in delavske hiše, iz katere bi se ta jok ne bil slišal, ko »o se trgalo najnežnejše vezi družinske ljubezni.
Odšli so • trdnimi sklepi, da se čimprej vrnejo. Tam na Brezjah, pred oltarjem Matere slovenskega naroda, eo ji » solzami v očeh in s krvavim srcem obetali, da se čimprej vrnejo domov duhovno in telesno zdravi, taki, kakor odhajajo, tako slovenski in ceU slovenska, kakor jih je rodila slovenska zemlja. Pa se je zgodilo drugače. Skoraj vsi ao ostali tam in jih bo le malo nazaj
Ali je danes t« jok že poneha po naš.h hišah? Ne! Petnajst tisoč zopet nfljkrepkejšm slovenskih sinov in hčera odhaja leto za letom za kruhom v Nemčijo na sezonsko letno
delo. Za narod nova bolečina, ki nas boli in skrbi.
Ker ne more lačni del našega naroda na tuje beži na naš jug iskat kruha! Kako žalostne so zgodbe naših ljudi v Bolgradu m po vsem jugu. Kolike bolečine, koliko trpljenja za našega človeka!	, , , ,
O hudo je biti reven narod, hudo, zelo
hUd°Bodoča nedelja je izseljenska nedelja. To ogromno rano na našem narodnem telesu naj nam odkrije! Obupni krik tisočev m tiso-čev naših trpinov, ubogih slovenskih vernih in zvestih duš z težke tujine naj prinese k nam v naše cerkve, v naše društvene dvorane, v naše družine, v naš narod, v naše duše. En milijon 300.000 nas je tu doma. En milijon dvesto tisoč ločenih od nas, vsi v težkem trpljenju, vsi v bedi, vsi v potrebi. Zlasti njih verska beda je nepopisna. Nad 50 . odstotkov vseh je versko že poginilo, ker nismo poskrbeli zanje. Zato je ta naš slovenski iz-
seljenski misijon prvi, najvažnejši misijon, za katerega smo v prvi vrsti dolžni v vesti pred Bogom vršiti. Na izseljensko nedeljo vse ta kriči v naše dušel Bomo !i preslišali ta klio svoje lastne kTvi? Ali ne pomen ja izguba te naše polovice naroda, naš lastni narodni pogin? Smo potem še narod? K večjemu morda narodiič, narod gotovo ne.
Zato v nedeljo: 1. Naj ne bo slovenska cerkve, kjer bi se o tem velikem misijonskem in narodnem delu ne govorilo, zanj ne molilo, zanj ne sprejemalo sv. sakramentov. 2. Povsod naj se zbirajo mili darovi, da se pokrepi naša, največja misijonska organizacija Družba sv. Kafaela, pa tudi najvažnejša organizacija Izseljenska zbornica. Zbirko naj se člani za obe. V kateri hiši imajo svojega na tujem,, ali ni vredna njegova oskrba in zaščita vsaj 10 dim članarine? Društva krajev, kjer imajo svoje farane na tujem, morajo poštah članS' Izseljenske zbornice! 3. V vseh dvoranah,naj (Nadaljevanje na prihodnji strani spo.lai|
Zahteve Kmetijske zbornice
V soboto 25. novembra se je začelo V. zasedanje Kmetijske zbornice za Slovenijo. Sprejete so bile naslednje zahteve:
Za preprečitev povodnji
Slovenija utrpi letno težke milijone zaradi katastrofalnih povodnji, ki se v večjem ali manjšem obsegu ponavljajo vsako leto Tako je po pribavljenih cenitvah povzročila {.uvod en j v letošnji spomladi okrog 35 milijonov din škode.
Da se proučijo vzroki teh poplav ter se izdela splošen načrt ureditvenih del v Sloveniji za bodoče, je Kmetijska zbornica priredila v okviru rednega zasedanja zborničnega sveta posebno zborovanje.
Zborovanje ugotavlja in predlaga:
1.	Javna dela se preveč drobijo. Število del naj se omeji in naj se po možnosti manjše število del podpre z večjim zneskom, da bo možno pričeta dela v krajšem času dokon-čavati. Kljub temu pa je zborovanje mnenja da naj se po možnosti v vsakem, zlasti v revnejših okrajih izvaja vsaj eno ali drugo javno delo.
2.	Kot zastopnica kmetijstva predlaga Kmetijska zbornica, da se iz sklada za javna dela daje večji odstotek kreditov za regulacijska in melioracijska dela. Želeti bi bilo zato, da kmečke občine posvečajo večjo paž-njo regulacijskim in melioracijskim delom in ne zanemarjajo teh na korist cestnih in drugih javnih del.
3.	Za vsak okraj naj pristojni odseki sestavijo gospodarske načrte po važnosti in zaporedju posameznih regulacijskih in melioracijskih del, ki naj se potem tudi upoštevajo. Da se bodo ti posamezni načrti mogli izvajati po najbolj koristni medsebojni skladnosti, naj kraljevska banska uprava skliče posebno medodsekovno odnosno medoddel-kovno konferenco, ki bo te načrte spravila v sklad ter (morda vsako leto) razvrstila javna dela po okrajih pod strokovno tehničnim in pa socialno gospodarskim vidikom.
4.	Banski upravi se priporoča, da prav posebno pozornost obrača hudourniškim delom. Če se že ostaia javna dela ne morejo izvajati v tistem obsegu in s tisto hitrostjo, kakor bi bilo nujno želeti, ker ni mogoče najti zanje zadostnih sredstev, naj se vsaj izvajajo v večjem obsegu hudourniška dela, ker se z njimi ustvarjajo predpogoji za uspešno in koristno izvajanje drugih del in ker je mogoče v hudourniški stroki tudi z malimi znes-
se govori o tem velikem narodnem vprašanju.
4. V vseh družinah naj se spominjajo svojih na tujem, naj jim za božič pišejo gotovo in tako obnove z njuni vezi družinske ljubezni. •6. »Izseljenski Vestnikc je vez med tujino in domovino. Naročimo ga vsi I
Vsak narod ima tako usodo, kakršno si mm z žrtvami, z detom in trpljenjem ustvari. Izseljensko delo je del tega dela.
Vsaka doba nalaga narodu posebne naloge, če jih reši, reši sebe. Največja naloga naše dobe za naš narod je: reševanje naše krvi na tujem.
Zato: prihodnja izseljenska nedelja bo pokazala, ali je v nas še kaj močne volje do iivJjenja, do obstoja. Narod, pokaži sel
ki graditi naprave velike koristnosti in trajne vrednosti.
5. Nepravilno grajeni jezovi, ki jih je kakih 3000 v vsej banovini, v veliki meri pospešujejo in povzročajo povodnji. Število poplav, njih obseg in njihova škodljivost bi bila neprimerno manjša, če bi bili jezovi pravilno grajeni in pravilno vzdrževani. Nujno bi bilo zato potrebno, da se jezovi tako preurede, da bodo mogli odvajati brez škode vsako vodo ki jo je pričakovati v dotičnem vodotoku kjer stoje. Dočim pa zakon o izkoriščanju vodnih sil omogoča potrebne izpopolnitve in preureditve vodnih naprav, ki so bile odobrene po leni zakonu, ne nudi pravne podlage v ta namen pri napravah, ki »o bile odobrene pred uveljavljenjem tega zakona. Zato se banski upravi priporoča, da deluje na to, da se zakon o izkoriščanju vodnih sil v tem smislu primerno spremeni. Spremeniti bi bilo zlasti § 72 tega zakona.
6.	Banska uprava naj pospeši izvedbo ureditve tistih potokov, za katere so ustanovljene vodne zadruge, da bo mogoče v dogled-ni dobi preiti k osušitvi zamočvirjenih zemljišč. Kralj, banska uprava se naproša, d? zagotovi letno čim višje zneske tudi za osušitev zamočvirjenih zemljišč samo in za zavarovanje plazov.
Izboljšanj«
7.	Za izboljšanje kraških polj naj se podeljujejo večji krediti.
8.	V svrho proučitve talnih razmer ter pospešitve osuševanja Ljubljanskega barja naj se skliče skupen posvet prizadetih in strokovnjakov. Ureditev Ljubljanice pa naj prevzame država na svoj preračun.
9.	Zborovanje je mnenja, da se naj iz javnih kreditov gradijo le trajna dela pod oblastvenim strokovnim nadzorom, omejijo pa naj se podpore samo za začasna dela.
10.	Opaža se, da krajevni činitelji javnih podpor, ki se po večjih vremenskih nezgodah podeljujejo, ne razdeljujejo vedno dovolj razumno, upoštevajoč edino socialno gospodarsko plat.
Za preprečitev povodnji potrebujejo 217 milijonov
11.	Zborovanje smatra, da bi za redno in uspešno delo na regulacijah in melioracijah za bodoče desetletje bila potrebna najmanj vsota 217 milijonov, odnosno letno 21,700.000 (od tega 56 milijonov za zgradbo hudournikov, 161 milijonov za druga vodna dela: regulacije, melioracije, vodovode). Zbornični svet prosi kraljevsko bansko upravo in kraljevsko vlado, da se za ta najnujnejša dela zagotovijo letno potrebna denarna sredstva.
12 Da ne bodo izvršene vodne zgradbe prepuščene propadanju ter se zagotovi njih potrebno vzdrževanje, naj se v dotičnih krajih ustanovijo krajevne vodne zadruge.
13. Ohranitvi in zaščiti gozdov naj se po-sveh posebna pozornost. V ta namen naj "e povečajo posebno zneski za povečanje gozdarskega osebja pri občnih upravnih oblastvih ter vsote za pospeševanje eozdarstva.
.Ji « . judje z nePrav'Inim in slabim gospodarjenjem v gozdovih in ob vodotokih mnogokrat v veliki meri Mmi pospeš^o pL
Vtr*m«n>«vtii||
« a tabletama
T« tavoJCek umore odslej vukrfo froilm« napravite polzkut ln preprltaii « b™'*? n«zlfm uflnku prt jlavobolu. lobobolu bolečinah uradi rsn. "
VER/VM0N
Cevke t i« ln 20 tabletami Ovitek i Z tabletama
B*a po min. aoo. pni. la »ar. «tr 8. Dr. UW, a. T. H,
plave, naj oblasti vzporedno s jjotrebuim poukom skrbijo, da se zadostno izvajajo določila gozdnega in vodnega zakona ter zakona O izkoriščanju vodnih sil, v kolikor se nanašajo na izkoriščanje gozdov in gospodarstvi s temi ter na grad ho in vzdrževanje vodnik strug in zgradb v njih. Dalje naj strožje ii vajajo predpise o plavljenju !esa„ predpise •»aredb o preprečevanju poplav, predpisa uredbe o gospodarstvu z gozdovi v hudourniških območjih ter določila naredbe o izkoriščanju rus
Zaščita kmečke posesti
1.	Zemlja mora biti tistega, ki jo obdelava. Zato naj se popolnoma prepreči prehajanje kmetske zemlje v nekmetske roka Osvoji naj se predlog, ki ga je slavila oblastem Kmetijska zbornica, da mora za vsak prenos zemljišča potom prodaje dati odobre-nje posebna komisija, v kateri mora biti kmetski stan dovoljno zastopan in ki ne sms dati odobrenja prenosa v nekmetske roke brez posebnih tehtnih razlogov.
2.	Kmetski stan kot proizvajalec najvažnejših življenjskih potrebščin in kot studenec življenjske sile države in naroda m°ra zaščiten na svoji zemlji v taki m*.ri in obse-gu. da ostane življenja sposoben in zato_mor biti cilj vse gospodarske finančne politike, a se ustalijo taki gospodarski pogoji, da sejo moglo kmetsko gospodarstvo, brez nevarno« drobljenja posesti, v polni meri razvijali gospodarsko krepiti. Pri tem je treba pr vsem spraviti v sklad cene kmetijski]b p> kov z onimi, ki jih kmet kupuje. Da t*> gel previšek prebivalstva, ki ne morei« na domači prudi, najti zaposlitve v ind» ' in obrti, je treba tudi te gospodarske pa <* v največji meri pospeševati.
(Nadaljevanje aa prihodnji strani *•*»
KAJ JE NOVEGA
DOMAČE NOVICE
d Ali bodo delavske ustanove skupne? »Hrvatski Dnevnik« poroča: »Ob prenašanju poslov ministrstva za socialno politiko na ban-sko oblast se postavlja ludi vprašanje medsebojnih odnosov ustanov delavskega skrbstva v posameznih banovinah. Zastopnik glavnega tajništva Delavskih zbornic je skušal vplivati na zastopnike hrvatskega delavskega gibanja, naj bi te ustanove ostale skupne. Splitska Delavska zbornica je ta predlog odločno odbila. In tudi Delavska zbornica v Zagrebu stoji na načelu samostojnosti delavskih ustanov, ki morajo na področju banovine Hrvatske priti pod nadzorstvo hrvatskega bana.«
Dr« Fr. Debevec
špecijalist za pljučne bolezni se je preselil aa Tjritvo c. 5/II. (Slavija)
d Cena žaganim in cepljenim drvam v Ljubljani je narasla na 185 din kub. meter.
d Skoraj 97.000 din za reveže je dal vse-svetski poziv mestne občine ljubljanske.
d Za nov lovski zakon se poteguje Gospodarska sloga. Njeni lovski odbori so imeli že več sej, na katerih so razpravljali o tem vprašanju in sklenili predlagati banski oblasti, da izda za banovino Hrvatsko nov lovski zakon, ki mora biti tak, da ne bo ustrezal samo bogatim ljudem, temveč tudi kmetom. Tudi kmet naj ima pravico do lova in naj uživa koristi, ki jih lov donaša. Obenem predlagajo, naj banska uprava razpusti vsa dosedanja lovska društva.
d Pravilni sejmski zaznamki so velike važnosti tako za prodajalca kot za kupca. Dobite jih v »Družinski Pratiki«, ki jih vsako leto naznanjajo in popravljajo naša županstva po naši banovini. V svojem interesu zahtevajo torej poljedelci in obrtniki povsod le »Družinsko Pratiko«. Stane le 5 din, in so že njene krasne slike vredne tega izdatka.
d Banovina Hrvatska je bila izdala pred mesecem posebno uredbo, s katero je nanovo uredila zaščito kmetskih posestev. Z uredbo jo skušala omejiti propadanje kmetskih posestev zaradi dolgov. Uredba je bila pri kmetih deležna seveda velikega odobravanja, pač pa so se proti njej začeli oglašati gospo-
darski krogi, ki so seveda z uredbo mnogo izgubili. Zagrebška odvetniška zbornica je izdala posebno spomenico, s katero zahteva spremembo uredbe, češ da bremena niso bila pravično razdeljena in da je uredba vse upnike postavila v eno vrsto. Tako se je dogodilo, da je prišlo mnogo upnikov, ki so imeli denar naložen pri kmetih, ob svoje premoženje in s tem na rob propada, čeprav je uredba velela, da je treba zaščititi socialno šibkejše sloje. Odvetniki so mnenja, da bo uredba prinesla kmetom poleg dobrot tudi veliko zla in krivic.
d Cene pšenici in koruzi so se začele zniževati. Z znižanjem pri trgovcih pa najbrž ne pojde tako hitro kot je šlo v zvišanjem!
d Prometu so izročili te dni mednarodno avtomobilsko cesto Belgrad-Subotica.
d Hrvatski zasebni nameščenci zahtevajo 13. plačo, če ne, bodo stavkali.
d Sladkorna letina v naši državi bo dala okoli 11.000 vagonov sladkorja. To je nekako 2000 vagonov več kakor znaša naša potrošnja.
d Nad 180 milijonoT dinarjev dolga ima mesto Zagreb. Skupno mestno premoženje Zagreba pa znaša, izvzemši mestna podjetja, skoro pol milijarde dinarjev. Na vsakega prebivalca mesta Zagreba pride od skupnega mestnega dolga po 752.50 din, od mestnega letnega preračuna pa odpade na vsakega prebivalca po 626.22 din.
d Ivoz svinj v Švico je pred kratkim prenehal. Sedaj pa ae je posrečilo Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, da je nastala nesoglasja glede izvoza naših svinj v Švico
odpravil. Po novem sporazumu bomo izvažaj v Švico bele svinje v teži od 90—110 kg. Iz. voz svinj se bo sedaj nadaljeval brez težav, d Moške in fantovske površnike, suknje, damske plašče, otroške in dekliške plašče za zimo dobite domače delo najceneje pri Gori« čar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
d Ogromno svinjo so zaklali. Ruma VI Sremu je imela te dni svojevrstno zanimif vost. Ondotni klepar Alojz Heršič je doma zredil svinjo, ki je tehtala nič manj kakor, 500 kg. To je celo za Srem, kjer po 300 kg> težke svinje niso nič redke, nekaj nenavad« nega. Oni petek je Horšič svinjo zaklal. Tež« ko pa je našel klavca. Nobeden od osmih rumskih mesarjev ni hotel priti klat ogromna svinje. Posel je slednjič prevzel neki »čevap« džija«, kateremu pa je moralo pomagati osem ljudi, da so svinjo ukrotiti. Dobre pol ure so se mučili z njo, preden so jo spravili na tla, nakar je klavec z velikanskim nožem opravil svoj posel. Horšič je dobil od svinje 160 kg klobas, njena koža pa je napeta merila 9 kvadratnih metrov.
d Pri zaprtja ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravn« »Franz-Josef« vode.
d Po 25 letih se je vrnil iz ruskega ujet« ništva. Te dni se je nepričakovano vrnil Vi Sarajevo po 25 letih ruskega ujetništva Vas« Šimunovič, o katerem so bili prepričani, dn je leta 1914 padel na ruskem bojišču. Širna« novič se je leta 1913 oženi! in po 18 mesecih' zakona odšel na vojno, pustivši doma ženo ia sinka Branka. Ko so avstrijske oblasti spo« rooile, da ga pogrešajo, se je splošno mislilo, da je umrl. Pretekli ponedeljek je njegov sin Branko, občinski tajnik v Kočevu, slavit krstno slavo. Okrog poldne je prišel v g<* stilno Smilje Stanišič starejši človek, precejj slabo oblečen, in je vprašal, če je ona Smilja,
Trgovci opravičujejo draginjo
Iz »Trg. lista« naj, ne da bi se povsem z izvajanji strinjali — edino v vednost čita-teljem ponatisnemo sledeče:
Dejstvo je, da se pri nas pospešuje dvig cen za vse kmetijske proizvode. Jasno je, če se podraži žito, koruza, jajca, krompir in vsa živila, da je s tem postalo življenje dražje in da morajo zato tudi industrijska podjetja zvišati mezde. To se je v Sloveniji tudi zgodilo. Industrijski izdelki pa se potem morajo nujno tudi podražiti. Dejstvo je nadalje, da se je obtok bankovcev povečal od 6 na 9 milijard.
Zbornica se zaveda, da je za pravilno rešitev vseh teh vprašanj potrebna njih podrobna proučitev iri predhodna rešitev kmet-skega starostnega zavarovanja za onemoglost in bolezen, sprememba dednega prava, zakona o advokatih in notarjih itd.
3. Za delno zaščito po zgledu hrvatske uredbe in srbskega § 471 se Zbornica po skrbnem preučevanju vseh razlogov, ki govorijo za in proti, ni mogla odločiti, zavedajoč se, da bi a tem v dosedanjem položaju malemu kmetu ne bilo ugodeno, ampak M mu bila odvzeta zadnja možnost kredita.
Odklanjajoč tako delno zaščito pa smatra Kmetijska zbornica, da je nujno potrebno da merodajni činitelji mislijo na zaščito, da ne bi bil kmet zapostavljen za drugimi stano-
vi ki že imajo zaščito svojega za življenje nujno potrebnega dohodka in da bo rešen ves sklop vprašanj, ki so s tem v zvezi ter da pridemo čimprej do zakona o stalnih kmetskih domovih.
Za boljšo kmetijsko prosveto
Kmetijska zbornica uvideva nujno potrebo razširjenja in poglobitve kmetijske prosvete med slovenskim ljudstvom ter zahieva smotrenejši pouk kmetijstva. Prosvetno ministrstvo naj to zamisel izpelje v soglasju s Kmetijsko zbornico. Kmetijska zbornica ponovno poudarja, da je državna mzja gozdarska šola v Mariboru nujno Po^bna in zah-teva da se zopet otvori dvoletna sola ip -la se ta zavod izpopolni v vseh smereh.
Ce je več denarja v prometu, se spremeni tudi cena predmetov. Dejstvo je tudi to, dat so bile zaloge surovin in blaga pred izbru« hom vojske pri nas premajhne, ne pa praven like. Nadzorstvo nad uvozom je K temu mnogo pripomoglo, a mnogo smo bili ludi sam! krivi, kakor kaže pomanjkanje sladkorja pred začetkom sladkorne dobe. Ce pa so naloga majhne ali celo premajhne, ni sile na svetu in ne paragrafa, ki bi zadržal dvig cen.
K vsem tem dejstvom pa je še treba pri« šteti zaradi vojske povsod povečano povprašei« vanje po blagu, podražitev prevoznih stroškov, in tudi večji pohlep onih največjih dobavi« teljev, ki pa niso v Sloveniji, in dobi se jasna' slika, da so se morale cene dvigniti To j« irav tako, kakor je bilo za časa svetovn« vojske. Tudi takrat je kar deževalo odred« proti dvigu cen, kljub temu pa se je podražil slab šifon od 40-50 vinarjev na 20 kron« Življenje je pač močnejše od vseh paragrafov,
Ce se zato hoče draginja res zatreti, sa mora upoštevati tudi naslednje pravilo, ki mora biti za slehernega trgovca odločilno. C« proda trgovec zaboj kakšnega predmeta, mora znašati njegov izkupiček vsaj toliko, da moro kupiti nov zaboj istega blaga. Ce tako no. dela, potem bo njegova zaloga vedno manft« in namesto celega zaboja bo mogel prihodnji« kupiti le pol zaboja, nato pa komaj četrtino, Tr»ovec, ki Uko postopa, uuiči svojo trgovino«
Advent
Advent! Čas priprave za duhovno pre-rojenje; da se pripravimo na prihod Odreše-nikov v naše duše. čas, da znova slovesno in javno izpovemo, da mora priti in vladati svetu Odrešenih, da vpostavi na zemlji zopet mir in pravičnost. On, ki je Luč od LuH naj prižge svetu luč, ki bo svetila v temi današnjih dni.
Saj je danes vse na okrog sama tema, sama stiska in beda. Saj bi radi vsi klonili v obupu in nas morijo črna dejstva vsakdanjega življenja. Tehnika napreduje, kultura pada. Sami novi izumi preganjanjo drug drugega, ljudje pa nimajo kruha. Zabavališča se polnijo in požirajo težko prisluženi denar, cerkve pa se praznijo, ker ljudem ni več za uleho duha. Vse drvi za denarjem, duhovne vrednote pa se mečejo na cesto. Telesna kultura napreduje, nega duha trpi škodo. To je duhovna stiska, ki je dala pečal naši dobi in našemu rodu.
Mesija, Odrešenih naj pride! Oznanjeva-lec boljših časov, ki bo razgnal to temo in ustvaril pogoje za svetlejšo rast človeštva.
Pa saj je ie med nami. Med nami živi s svojo zapovedjo v ljubezni in pravici. Samo očistiti je treba duhovne oči, da ga bodo videle, duhovna ušesa, da ga bodo slišale, srce, I da bo do njega mogel glas njegove ljubezni.
Ko je pritrdila, je dejal: »Sestra, jaz sem tvoj brat Vaso.« Prvi hip tega ni verjela, po daljšem izpraševanju pa se je prepričala, da je to res njen brat. Takoj nato sta brat in sestra šla v hišo bratove žene in sina Branka. V družini je seveda zavladalo veliko veselje, ker so bili vsi prepričani, da je Vaso že davno mrtev.
d Prvi del novega notranjega posojila ra javna dela in državno brambo bo v kratkem razpisala vlada. Uredba, s katero je bilo dovoljeno razpisati novo posojilo, je bila izglasovana že lani in sicer za dobo šest tet. Sele sedaj pa bo prišlo do razpisa, ker so razmere na d^-r.arnera tržišču za to ugodne. Zaradi •vojnih zapletov v Evropi je nastal povsod zastoj in denarni zavodi ne morejo donosno naložiti svojega denarja v gospodarstvo. Te dni je bil v finančnem ministrstvu sestanek zastopnikov denarnih zavodov in so bili vzeti v pretres tudi vsi načini, kako naj se posojilo izvede. Novo posojilo bo del 4 milijardnega posojila za javna dela in državno obrambo.
— Kronična zapeka tn njene elabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, »e morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, r naravno »Franz-Joselovot grenko vodo, ki se tudi po daljSi porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Pranz-JiiKpfovo« vodo so zelo zadovoljni t okusom kakor tudi s njenim učinkom, on. nu s. i>r. mu«.
d Novo sodobuo pristanišče v Novem Sala. Prometni minister inž. Beslič je podpisal odlok, da se v Novem Sadu zgradi novo moderno pristanišče, ki bo veljalo okrog 10 milijonov dinarjev.
d Belgrajske dame bi rade volile. Vpra-Sanje novega volivnega zakona je močno vznemirijo tudi žensk« kroge, ki se vedno bolj zavzemajo za to, da bi tudi ženske dobile Volivno pravico. Po vsej državi je bilo že več
tovrstnih shodov. V Belgradu je bil tak shod
oni večer v dvorani Inženirskega doma. Navzočih je bilo n itd 2000 žen.-k. Govornice so zahtevale žensko volivno pravico.
d V Podgorici v Črni gori je umrl bivši predsednik črnogorske vlade Marko Radulič.
d Dve rudarski soli namerava ustanoviti banovina Hrvatska. V eno šolo bi hodili delavci, da se izobrazijo za poslovodje. Ta šola bi bila v Varaždinu. Namen druge šole bi bil, da izobrazi kvalificirauo uradništvo za rudarsko stroko. Ta šola bi bila potovalna in bi začela s svojim delom v Zagrebu. V Evropi je samo ena taka šola in sicer v Hanovru v Nemčiji.
d Že ta 5 dinarjev si morete zagotoviti pravico pri tekmi za lepa knjižna darila v znesku do .100 din, ako kupite v knjigarni ali pri svojem trgovcu novo »Družinsko Pratikoc. Same slike so že vredne tega denarja neglede na izredno bogato vsebino novega letnika. Podrobna pojasnila dobite v nagradnem razpisu, ki ga objavlja naša pratika.
IZ DOMAČE POLITIKE
p Na sestanku muslimanskih prvakov v Sarajevu so sklenili, da ustanove odbor avto-nomistične stranke, ki bo izdajal tudi svoje glasilo »Bosna«.
p Hrvatski frankovski študenti so priredili v Zagrebu velike demonstracije, nato pa demolirali po mestu več trgovin. Tako so popolnoma oplenili trgovino z orožjem Kočon-da v Gunduličevi ulici. Tudi velika okna v kavarni Korzo so razbili. Policija je šele po dveh urah vzpostavila red. Policija je aretirala okoli 30 demonstrantov, med katerimi je bilo mnogo sumljivih tipov. Po demonstracijah so nekateri prodajali revolverje tudi po 20 din. — Študenti so bili obsojeni na večletni izgon iz Zagreba.
p Glavni odbor radikalne stranke je predložil oblasti nova pravila, ki med drugim priznavajo načelo o treh narodih.
p Dr. Maček je 23. novembra obiskal v belgrajskem senatu dr. Korošca in se z njim pogovarjal nad eno uro.
p Liberalci bodo plačali 50.000 din. Za časa režima Jugoslovanske radikalne kmetske demokracije, katere naslednica je današnja JNS, je bilo polno strankarskih zborovanj.
Zahvala.
Pndr>'sana Ban Marija, Vel. Rrusnlre 51. 24 a« ■pravi »Uomsljubs« naitopleje zahvaljujem zu požarno podporo v znesku
1000'- dinarjev.
V noči od 24. do ?5. X. 1939 me je doletela grozna nesreča, ko mi je pogorela bifa s svinjaki in poleg tega tudi vse pohištvo s zalogo živera.
Uprava »Domoljuba mi je takoj priskočila na pomoč s požarno podporo za kar ji l>oin v znak zahvale, ostala do smrti zvesta naročn ca »Domo-ljuba. Priporočala bom »Domoljub« povsod in ob vaški priliki, ker v slučaju požaia on prvi pri. akoči na pomoč. To je v resnici pravi prijatelj » nesreči.
Brusnice, dno 20. novembra 1939.
Ban Marija,
Tako je bilo tudi veliko zborovanje v Sarajevu, na katero je stranka s posebnimi vlaki brezplačno vozila ljudi in ostala dolžna 30 tisoč dinarjev za prevoz-državnim železnicam. Ker JNS ni hotela plačati, jo je država tožila po sodišču. Okrožno sodišče v Belgradu je državi tožbo odbilo, apelacijsko sodišče v Belgradu pa je razpravljalo o tem sporu ter obsodilo JNS za dolžnih 50.000 din s 6% obresU mi od 23. maja 1932 dalje. y motivaciji obsodbe je apelacija ugotovila, da je JNS bivša Jugoslovanska radikalna kmetska demokracija. Obsodbo je potrdilo kot pravilno tudi kasacijsko sodišče v Belgradu. Zahtevo JNS po reviziji procesa je kasacijsko sodišče odbilo kot neutemeljeno.
VINA.
za vse pri loinosti naročite pri
Centralni Binarni v L*!,
p Na porabilo predsednika vlade je pri*
šel dr. Maček v Niš, kjer je bil zelo prisrčno sprejet. Dr. Maček se je za pozdrave zahvalil v krajšem govoru, v katerem je dejal, da ima sporazum ta namen, da se spravijo v sklad hrvatski in srbski interesi in s tem okrepi skupna država Jugoslavija!
p Našim za mejo kaj takega še na misel ne pride. Vodja slavonskih Nemcev je bil v Zagrebu pri dr. Mačku ter skušal doseči, da bi bil na listi HSS za hrvatski sabor tudi en Nemec.	i
Brezmesni dan
O tej zadevi se zadnje dni precej piše in še več govori in zabavlja po gostilnah in drugod. Ce bi bil pri nas, ki smo daleč od vojske vsaj tak red, kot je v nekaterih sosednjih državah, bi bile že same govorice o brezmesnem dnevu in črnem kruhu nemogoče. O brezmesnem dnevu piše glasilo slovenskih trgovcev to-le:
Kakor da bi zopet zašli v ono nesrečno dobo nesposobnih poskusov, takšni predlogi in takšne vesti se širijo v naši javnosti. Tako je neki veleum odkril rešilno misel, da bi še mi uvedli brezmesne dneve, ker bi potem mogli izvažati več živine. Po tej miselnosti bi bilo res najbolje, da bi sploh nehali jesti in piti, ker bi potem mogli še znatno več izvoziti vseh mogočih pridelkov. Takšne ne-resnosti si upajo pri nas ljudje predlagati in takšne »medene vesti se potem širijo še naprej po mdiu.
Pri nas, kjer imamo hvala Bogu zadosti živine, da je niti ne moremo izvoziti v tej meri, kakor bi želeli, naj uvajamo brezmesne dni! Menda zato, da bi imeli potem še več odvisne živine I Na drugi strani pa še manj surovih kož, ki jih potrebuje naša industrija. In da bi bili udarjeni še soužitniki, naj bi ti namesto mesa, ki nekaj zaleže, uživali jedi, ki manj zaležejo, a več veljajo. Kajti tudi to je res, da je mesna hrana vedno še najcenejša!
Ne bomo pa tu niti omenjali, kako bi vplivala uvedba brezmesnih dni na razpoloženje ljudi! Ce že ne iz drugih razlogov, pa vsaj zaradi tega upamo, da se misel brezmesnih dni pri nas ne bo uresničila. Prav iskreno bi želeli, da se s takšnimi in podobnimi poskusi, kakor je predlog o uvedbi brezmesnih dni, ne bi dovoljevalo.
„Zveza delovnega ljudstva"
V začetku novembra so začeli po Slovenskem z letaki krošnjariti svojo kramo komunistični agentje, ki so si nalepili naslov, ki na zunaj ni komunističen. Imenovali so svojo stranko, ki so jo ustanovili po nalogu Kominterne iz Moskve, »Zvezo delovnega ljudstva Slovenije«. Izdali so oklic, ki ga kot svoj program razširjajo po Sloveniji ter v njem obljubljajo nebesa na zemlji vsem, ki bi bili tako trapasti, da bi jim verjeli. Kmetom obljubjajo dolgov prosto zemljo, delavcem imenitne plače, ženskam pa vso zaščito in varstvo. Ko bi to bilo količkaj res, ko bi komunisti res to le malce hoteli, bi bili to v Rusiji, kjer imajo za seboj vso moč, že davno izvedli. Tako pa vidimo, da so v Rusiji uničili prav vse kmete. Tam ni več svobodnih krnelov, temveč so vsi le navadni kmetski delavci,, ki pa delajo kakor črna živina na nekdaj svojem posestvu. Kdor ne pridela toliko, kolikor je ukazano ter državi ne odda tistega deleža, ki ga je država na ponil-id velela pridelati, je ali ustreljen ali pa pregnan na prisilno delo z vso svojo družino ter se nikdar več ne vrne domov. Delavci imajo v Rusiji mnogo manjše plače kakor v drugih državah, celo nižje, kakor pri nas, kjer so
d) Za častna člana občine Nove cerkve pri Celju sta bila izvoljena senatorja Smodej in Mihelčič.
d) Plače je zvišala svojim nameščencem celjska mestna občina. S 1. decembrom 1939 se zviša najnižja mezda delavcem, zaposlenim pri pomožni akciji, od 2.75 na 3 din in prizna do preklica izredna doklada: vsem delavcem se zviša urna mezda za 50 par; vsem pogodbenim in pragmatično nastavljenim uslužbencem ter dnevničarjem in upokojencem se zvišajo celotni prejemki v gotovini in natun oz pokojnine do 1000 din za 15%, od 1000 do 2000 din za 10% in od 2000-3000 din za 5%. Povišanje izredne draginjske doklade bo obremenilo mestne finance letno za okrog 360.000 din. Pri delavcih bo znašala ta izredna družinska doklada in sicer pri delavcih z višjo urno mezdo okrog 10, pri delavcih z nižjo in manjšo mezdo pa 25 odstotkov. Tako bo delavec, ki zasluži 600 din, prejemal sedaj 750 din, socialni poročevalec je obenem poročal o podpori najbednejšim družinam. Tovarnar Vesten Avgust je ob priliki poroke daroval za celjske reveže 200.000 din z izrecno željo, da se ta denar razdeli najbednejšim družinam z večjim številom otrok m pomaga zlasti bolnim družinam.
d) Novo skrbi štajerskih kmetovalcev. V zadnjih dneh so bili v mariborski okoi.ci zopet ugotovljeni primeri parkljevke in slinavke. Mariborski magistrat je zato prepovedal živinske in svinjske sejme v Mariboru. -Vinogradniki tožijo, da se je pojavila uš San Jos6 in da je že napravila po vinogradih veliko škodo. Prebivalstvo prosi bansko upravo za pomoč.	.	, ...
d) Nova Trboveljska elektrarna je bila priključena na Deželne elektrarne katenm bo oddajala svojo odvišni ^-J^61^ elektrarna ima kapaciteto 21.000 kilovatov ter je druga največja električna centralav Sloveniji. Na prvem mestu je Falska elek-
trard) železnica bo 1. decembra .višala
dobavo premoga pri državnem rudniku v Ve-
res mnogo prenizke. Slovenski komunisti oznanjajo, da bo vsak lahko po mili volji štrajkal, če bodo oni zmagali. V Sovietiji pa je narobe res, da je vsakdo ustreljen kot sovražnik države, kdor bi se predrznil na stavko le misliti. Ženskam tudi obljubljajo deveta nebesa na svojem papirju. V Sovjetiji je ženska res »enakopravna«, toda ta enakopravnost je taka, da mora ženska tam delati prav taka težka dela kakor moški. Tista hvalisana »enakopravnost« ženske z moškim se tiče le nebrzdanega spolnega življenja, ko on in ona lahko skleneta zakon, kakor se jima zdi, potem pa zapusti on njo ali ona njega. V tem sta res oba enakopravna. Najhujša nesreča pa zadeva v takih razmerah uboge otroke, ki ostajajo dostikrat brez staršev. To je tisti »raj«, ki je za delavskega človeka in delavsko žensko v resnici pravi pekel. S takim besedičenjem komunisti našega človeka pač ne bodo premamili. Res je pri nas v marsičem treba temeljite spremembe, toda komunistični nauk bi prinesel tako spremembo, da bi se stanje našega ljudstva stokrat pogoršalo. Kjer ni vere, tam ni vesti. Kjer pa ni vesti in vere, tam ne more biti sreče.
lenju od dosedanjih 300 na 600 ton mesečno. To je za velenjske brezposelne rudarje izredne važnosti, ker bodo spet dobili možnost zaslužka.
d) Stoletnica stare romarske cerkve bo prihodnje leto pri Sv. Križu pri Belih vodah.
d) Nad 10.000 prijavljenih koles je v celjskem okraju.
d Zelo primerno Miklavževo darilo za staro in mlado je naša »Družinska Pratiika« s podobo sv. Družine. Vsebina novega letnika 1940 je posebno bogata, poučna in zabavna in nudi vsakomur nekaj, kar ga posebno zanima. Krasi jo 16 strani krasnih slik v bakrotisku. Opozarjamo tudi na razpis nagradne uganke, s katero so združena lepa knjižna darila. Zahtevajte povsod samo našo »Družinsko Pra-
tiko«.	„ .
d) Savinjski hmelj je najboljši v Evropi.
Najvišje cene, plačane zadnji čas za kilogram najboljšega hmelja raznega izvoza, iz prve roke, so bile naslednje: jugoslovanska (savinjski) 62 din, Nemčija (Zatec) 61 din, Ce
ško-moravska (Zatec) 53 din, Amerika (Ore-gon) 37 din, Belgija (Poperingbre) 29 din.
d) Noro smučarsko skakalnico gradi mariborska športna podzveza v Ribnici na Po-horju.
d) Sezonski delavci se vračajo. Iz Murske Sobote poročajo: Prvi transport prekmurskih delavcev iz Nemčije je prišel oni torek po-
V današnji številki Domoljuba je tudi priloga, ki govori o komunizmu, največjem sovražniku človeške družbe. — Preberite to prilogo — shranite jo in širite njene misli tudi med tiste, ki niso naročniki naših listov.
noči na soboško postajo. Kljub nenavadni uri je pričakovalo prvi letošnji večji transport lepo število občinstva, posebno pa svojcev, došlih delavcev, ki so prišli od daleč z vozovi po svoje drage. Delavci so glasno izražali svoje veselje, da so spet v domovini, Hvalili so vzorno organizacijo sprejema v Mariboru, kjer jih je posebno presenetila pozornost naših izseljenskih oblasti, ki so delavcem preskrbele kosilo. Zveza poljedelskih' delavcev v Murski Soboti je prejela od sezonskih delavcev iz Nemčije celo kopico pisem z najrazličnejšimi predlogi in vprašanji glede zamenjave denarja in drugih težav. Delavci, ki so se oni torek vrnili, so se ravnali točno po navodilih in zato niso imeli nobenih sitnosti. Denarja so poslali domov vsi skoraj po 400 mark, za drugo pa so kupili pisalne stroje, harmonike in bicikle, za katere so jim dali na razpolago cel vagon. — Iz pisem sa zrcali želja naših sezonskih delavcev za sko-rajšen povratek v domovino. Transporti bodo odslej prihajali v kratkih presledkih do sreda decembra.
d) Za naše sežanske delavce. V kratkem se bodo začeli v velikem številu vračati naši sezonski delavci iz Nemčije in Francije. Poskrbljeno je sedaj, da bodo delavci pri vstopu v našo državo dobili toplo hrano. Mariborska mestna občina deli v Mariboru vračajočim se izseljencem topel prigrizek. Za posebne stroške je dalo ministrstvo za socialno politiko 30.000 din obmejnemu izseljenskemu komisa-riatu v Mariboru, 50.000 din izseljenskem« nadzorniku v Ljubljani, po 10.000 din pa iz«
Za našo severno mejo
Pod geslom »Trdna meja — varna domovina« je v nedeljo priredila »Slovenska straža« s sodelovanjem Slovenske dijaške zveze in Fantovskih odsekov nabiralno akcijo, katere izkupiček naj bi služil za božičnico revnim slovenskih otrokom na severni meji. Po mestih, kjer so gimnazije, je organizirala nabiranje po ulicah Slovenska dijaška zveza no deže i pV Fantovski odseki. V Ljubljani se P plavila za nabiranje armada 600 dijakov n dijakinj, ki so se v nedeljo že zgodaj z,u-raj podali s 300 nabiralniki na ljubljanske ulice in ceste. Z lepim, vljudnim in nevsiljivim nastopom so imeli mladi nabiralci in na-biralke pri ljubljanskem občinstvu lep uspeli. Skoraj nikdo ni odrekel dinarja in že v zgodnjih dopoldanskih urah so bili redk. ljud e na ulicah, ki bi ne imeli v gumbn.ci pripete
značke. Čeprav je bilo značk pripravljenih 18 tisoč, so vendar pošle in nabiralci so si pomagali z listki s pečatom »Slovenske straže«, Kakor hitro je bil nabiralnik poln, sta nabiralca — za vsak nabiralnik sta bila po dva _ odhitela v pisarno »Slovenske straže«, kjer so ga izpraznili, nakar sta šla nabiralca
ponovno na ulice.	., . ^
Uspeh nabiralne akcije je bil nepričakovano lep. Samo v Ljubljani se je nakapljalo v nabiralnike okrog 20.000 din, v Manboru okrog 8.000, v Celju pa okrog 5.<XX) din. Po-datkl o nabranih dinarjih na deželi še niso znani. V splošnem je treba reči za Ljubljano, da se je prav lepo odzvala klicu »S ovenske straže« kajti opaziti je bilo, da so kupovali značke ljudje vseh političnih in svetovnona-zornih prepričanj.	g,

Velik požar v Slovenski krajini
' Oni večer je izbruhnil v obmejnih Zit-fiovcih blizu Dobrovnika v lendavskem okraju nevaren požar, ki bi kmalu uničil vso vas Zitkovci ležijo komaj dober kilometer od madžarske meje. V spodnjem delu vasi so v strnjeni skupini hiše posestnikov madžarske narodnosti, drugi del vasi pa so zgradili primorski naseljenci. Požar je nastal po nesrečnem naključju. Neki cigan je hodil s svetilko po hlevu in zažgal slamo v kotu. Dotični ponedeljek zvečer je divjal nad Prekmurjem silen vihar, kakršnega že davno ni bilo. Veter jo raznesel plamen na slamnate strehe sosedov, tako da je bilo naenkrat v plamenih 6 hiš in gospodarskih poslopij.
V nočni uri je nastalo v vasi silno razburjenje. Ljudje so vreli iz hiš na pol goli ln tarnali okrog pogorišča. Spričo silnega vetra je ogenj takoj prodrl v spodnje prostore bornih, s slamo kritih hiš, da so si ljudje komaj rešili golo življenje. Nekateri so imeli Se toliko časa in poguma, da so iztrgali pla- i
menom nekaj obleke. Prva skrb jim je bila, da rešijo živino iz iilevov, kar se jim je povečini tudi posrečilo. Niso pa mogli spraviti iz svinjakov prašičev, ki so se že debelili in čakali na zakol. Zgorelo je 14 svinj, poleg tega pa še vse kokoši, race in gosi.
Gasilci okoliških gasilskih čet niso mogli nič rediti. Potok je bil izsušen, v vodnjakih pa tudi ni bilo dosti vode. Pomagali so pri reševanju in omejitvi požara. Kljub vsestranskemu trudu in naporu je ognjeni plamen nadaljeval svoje uničujoče delo in se ustavil šele tedaj, ko mu je zmanjkalo netiva Beda pogorelcev je vsega pomilovanja vredna, saj jim je pogorelo prav vse imetje. Vsi pridelki so bili uničeni v ognju, tako da so se pred zimo s številnimi družinami znašli na cesti brez strehe in brez vsega. Ogenj se je s krvavordečim svitom odražal na nebu in je bil viden daleč okrog po Slov. krajini. Skoda je ogromna in ljudje so potrebni pomoči.
seljenskima nadzornikoma na Rakeku in na Jesenicah. Putnik menja na meji sezonskim delavcem nemške marke po 13.30 din. — Osrednji urad za posredovanje dela je dovolil Borzi dela v Mariboru izdajo 1500 objav za 75 odstotni popust na železnicah najrevnejšim izseljencem.
d) Obsojen, ker je pobiral sa cerkev. V
.vasi Selo zidajo novo cerkev. Za zidanje nove cerkve pa je vedno potrebno dosti žrtvovati, posebno v denarju. Zato si navadno ljudje pomagajo s proetovoljnimi prispevki. Tako so tudi verniki zgoraj omenjene župnije dobili od oblasti dovoljenje, da lahko pobirajo prispevke. To pa je prišlo na uho tudi Aleksandru Janutu. Naredil je nabiralno polo, ponaredil podpise, pobiral prostovoljne prispevke in jih odvajal v lastni žep. To dobi-čkanosno in ne preveč težkv, delo pa ni trajalo dolgo. Zagovarjati se je moral pred okrožnim sodiščem, ki mu je dalo za nagrado en mesec in 15 dni strogega zapora ter 120 dinarjev denarne kazni.
d) Redni letni občni zbor Okrajne kmct-ske iveze v Celjn je bilo ono nedeljo. Na zborovanju se je posebno poudarila potreba tečajev, na katerih bi se kmetski sinovi usposabljali za zdravljenje živine. Današnja draginja je prizadela tudi kmetsko ljudstvo. S podražitvijo kmetskih pridelkov in živil kmet ni prav nič pridobil, ker so r*. istočasno podražili tudi vsi industrijski izdelki, katere potrebuje kmet. Osrednjo kmetsko zvezo je zastopal tajnik Bantan iz Ljubljane, ki je poudarjal važnost poživitve organizacije Kmet. zveze v celjskem okraju, poročal o akciji za Odškodnino vojaške uprave za živino v času orožnih vaj in o brezplačnem zdravljenju te živine.
d) Iz Slovenske krajine. V tej deželi delajo letos miši veliko žkodo. Zdaj je pokon-čavanje miši težavno, ker imajo dovolj brane. — Ko je tihotapil je bil na meji ustreljen 16 letni Franc Horvat iz BUdinec. — Po lendavski lari prodajajo slovensko in madžarsko sv. pismo, ki blati katoliško Cerkev. Proč z njima! — Osem hiš je uničil požar v Zitkov-novembra i« m padel sneg. - Na
v Pincah je nujno potrebna ie ena učna
moč. — Vinska letina v lendavskfm okraju je po kakovosti boljša od lanske, po količini pa do 40 odstotkov manjša.
d) Velik požar je bil pri Sv. Kungoti na Dravskem polju. Vsa gospodarska poslopja so pogorela posestnikoma Ivanu Zumru in Lovrencu Kiseljaku.
n Dvigalo ga je stisnilo. V sredo, 22. t. m. ob 9 dop. so pripeljali ljubljanski reševalci v bolnišnico tes, pomočnika Ježeta Ker-niča, ki je bil zaposlen pri gradbenem podjetju Furlan na Ruski cesti v Ljubljani in je stanoval v Smartnem pod Šmarno goro. Imel Je opravka pri dvigalu. Nesreča pa je holela, da ga je dvigalo močno stisnilo in je pri tem dobil hude notranje poškodbe, katerim je
podlegel. Pokopali so ga 24. t. m. v šmartn«, p. Šmarno goro.
d) Ko je vozil teljo iz gozda. V poned-Ijek 20. novembra je vozil posestnik Ja« Kozinc lz Sv. Primoža pri Sevnici steljo ? gozda domov. Ker je bila pot precej strma ia viseča, se je voz nagnil in pokopal pod seboi komaj 27 letnega gospodarja in očeta dveh olrok. Na obupne klice njegove žene so pri-hiteli sosedje in dvignili iz pod voza nesreč neža, ki jim je že v rokah izdihnil.

Kaj sem videl v Belgrada
Ko sem si prvikrat ogledal prostore bel-grajske medicinske fakultete, se mi je storilo inako, ob misli na ljubljansko revščino. -Fakulteta stoji v posebni medicinski četrti. Obsega 8 institutov in 13 klinik, ki dobivajo vsako leto nova poslopja. Leto« so dogradili veliko kliniko za otroške bolezni, na kateri bo predaval Slovenec prof. dr. Ambroži?, Obenem pa so letos začeli graditi institut u raziskovanje raka in novo ginekološko kliniko. Prostori, v katerih so namešf-eni instituti in klinike, so lepi po zunanjem viden, bogati na opremi in v ugodnih zdravstvena razmerah, ki odgovarjajo potrebam in tri-kemu delu študentov. Vendar se zdi. da bodo tudi v Belgradu prostori postali kmalu premajhni. Kajti naval na medicinsko fakulteto je vedno večji (mogoče zaradi 5nevarnih časov«?). Letos se je v prvi semester vpisalo 600 novincev. Fakultetno vod? h-o so je znašlo pred težkim problemom, kje dobiti potrebnih sredstev in prostorov, da bo lahko dala fakulteta študentom isto izobrazbo kakor prejšnja leta, ko se je običajno vpisalo 100 do 200 «lo-šateljev. če bo ta Jpllma« na medicinsko in tudi lia tehnično fakulteto trajala dalj ran, bosta filozofija in jus kmalu čisto obubožala.
Delo Vinarske zadruge v Ptuju
Ko se je v začetku letošnjega leta ustanovila v Ptuju »Vinarska zadruga«, ki je osredotočila svoj delokrog predvsem na naše Haloze, ni nihče pričakoval, da bo bas ta velevažna gospodarska ustanova na tako plo-donosen in odločilen način posegla v gospodarsko življenje slovenskih Haloz. Nujna potreba po takšni »stanovi v našem Ptuju je narekovala našim gospodarskim činiteljem da so se z vso siio zavzeli za ustanovitev zadruge, ki more po malo več ko polletnem obstoju pokazati že mnogo uspehov in koristi ki jih nudi našim vinogradnikom.
Vinarska zadruga je uredila v Ptuju kleti bivše »Vinarije« poleg dominikanske vojašnice, kjer ima sedaj svojo osrednjo klet Včasih lahko vidimo dolge vrste vozov, g katerimi dovažajo vinogradniki svoj pridelek iz Haloz. Poudariti namreč moramo, da kupuje in toči zadruga samo haloška vina, ker hoče na ta način pomagati socialno najšibkejšemu sloju vinogradnikov v Sloveniji, t j našim Haložanom. Pozivamo ustanove in'vinogradnike, da se obračajo predvsem na »Vinarsko zadrugo« v Ptuju, ki bo lahko samo v f'" r1,"'18 našega Haložana _ ma-rilo Sdn'h'	«« Je gov^
koletne^? iT VinU pad,e *el« ^ lanskoletne. Po intervenciji Vinarske zadruge
pa so se vse cene zadržale na lanski višini in so se Se bolj učvrstile. Ko bo zadrug« n> širila Bvoj delokrog in se oskrbela i najmodernejšimi pripravami, bo še lahko mnogo bolj odločiInej£e posegla v gospodarske namere Ptuja ia Haloz. Kakor so izjavili niero-dajni činitelji Zadruge našemu dopisniku, bo ona z vsemi silami delala in se (»rila za lo da ustreže vsem gospodarskim k rogom, predvsem našemu vinogradniku in kmetu, po'^ tega pa tudi našim gostilničarjem, katerim lahko postreže z najboljšimi kvalitetami. V svoji zalogi ima namreč mešana in najbolj« sortirana vina iz slovenskih Haloz, ki lah"« konkurirajo vsem dalmatinskim in drugim vinom. Tudi vinarske razstave bo prirejata zadruga po raznih slovenskih gospodarski središčih, da pokaže na ta način izvrstno kvaliteto naših slovenskih vin, ki jih prideluj« vinogradnik v naših lepih, a mnogokrat ta zapostavljenih slovenskih Halozah. Ko t* Ptuju urejen Se prvi vinarski muzej v Jug slaviji, bosta ti dve velevažni ustanovi g«w na največji in najplodonosnejši način pnP1 mogli k večjemu zanimanju M naš dom pridelek, da se ne bo čutil naš vinograd" zapostavljen in brezmočen napram tuli * kurenci, y «—	'


RAZGLED PO SVETU
Boj za nafto
V BukareSto Je prišel na čelu desetčlanske delegacije vodja gospodarskega oddelka nemškega zun. ministrstva dr. Clodius, da se pogaja z romunsko vlado o večjih romunskih dobavah, njihovem plačilu ter prevozu. Zlasti pa želi Nemčija, da poveča Romunija svoje potrolejske dobav««. Romunija pa pravi, da ji je to nemogoče, ker sta velike količine petroleja kupile Anglija in Francija in tudi vse blago takoj plačale v gotovini. Pa tudi v klirinškem prometu z Nemčijo so nastale težave, |
ker so začele tvrdke iz drugih držav močno konkurirati nemškemu blagu. Ta konkurenca je tem nevarnejša, ker se Romuni pritožujejo, da se kakovost nemškega blaga zelo slabša. Romuni nadalje izjavljajo, da je tudi izvoz nafte v Nemčijo veliko bolj težaven Skozi rusko ozemlje železniški promet še ni urejen. Za prevoz po Donavi pa manjka pe-trolejskih ladij in vlačilcev. A tudi železniških cistern za prevoz skozi Madžarsko manjka.
katoliška cerkev
s Legija Marijina. V anglosaških deželah Imajo katoliško zvezo, ki jo imenujejo Marijina legija. Ustanovljena je bila pred 17 leti v Dublinu za moške in ženske. Namen te zveze je, da pomaga duhovnikom v dušnem pa-stirstvu. Je torej nekaj podobnega kot Katol. akcija; vsaj pomožno četo K A bi jo mogli imenovati. Članom in članicam te legije seje prav mnogokrat že posrečilo, da so površne in mlačne katoličane zopet vpeljali v versko življenje, ali da so blodeče spreobrnili. Marijina legija ima svoje podružne zveze zlasti v Ameriki, Indiji in pa Avstraliji ter razvija blagodejno pomoč predvsem v razsežnih in raztresenih župnijah, kjer manjka duhovnikov. V Avstraliji ima legija celo lastne domove.
drobne NOVICE
25.000 Nemcev ae je doslej izselilo iz La-tlške.
Sovjetska Rusija je začela zbirati čete na »-» perzijski meji.
Indijski odbor je zopet proglasil nepo-»lušnost proti Angliji.
Nemške vojaške strokovnjake so pokh-eali — iz Turčije.
Spalne vagone tretjega razreda je uvedla italijanska železniška uprava.
Angleško javno mnenje zahteva, da se na bojišču že enkrat doseže kak dejanski
uspeh-	... . , •
Rrseviak je zadel t neki dragi vlak pri Spandau v Nemčiji.
50.000 oseb sa zaprli na Češkem, piše
angleSko časopisje.
Italijanska vlada Je raspisala natečaj za
dobro nadomestilo za kavo.
Grčija je avedla davek na izredne dobičke grških trgovskih ladij.
Nava romanska vlada je sestavil Tata-
(T68C11
3« sodobnih bombnikov je Anglija poslala Romuniji.
760.000 toa starega ielesa j? kupita Anglija t Ameriki.
Dva vlaka sta trčila na postaji v Dir. Bistrici na progi St. Peter—Reka; 20 ranjemn.
Presta donavska pristanišče v slovaSki Bratislavi zahtevajo — Sovjeti!!
Bivši nemški cesar pripravlja Hiri aero-plane za beg iz Holandije.
S milijonov funtov (1320 milijonov dinarjev) velja vsak dan vojna Anglijo.
Angleška blokada bo nazadnje zrušila nemško vlado, piše angleški delavski list >Daily Herald«:.
13.000 delavcev so zadnje čase vsled pomanjkanja surovin in naročil odpustili iz Ba-tovih podjetij na Češkem.
2.M3 milijone? ljudi je bilo konec leta 1938 na vsem svetu.
Hitler se je te dni posvetoval v Berlinu s 120 generali in višjimi častniki.
19 ruskih bombnikov je priletelo na Estonsko; vihar je poškodoval 16 strojev.
Sedeš poljske vlade v Franeiji je sedaj v Angersu.
Nova Tatareseova romunska vlada baje pomeni približanje Romunije k Angliji in Franciji.
Kralj Jurij je podpisal uredbo, da zase-žejo angleške vojne sile vse nemško izvozno blago, kjerkoli ga srečajo.
Nemška mina je hudo poškodovala 10.000 tonsko angleško križarko »Belfasic.
43 človeških žrtev je zahteval potres v, osrednji Turčiji.
Vsak vojak lahko v Nemčiji postane čast-* nik, ako se odlikuje na bojnem polju.
1250 letal na mesee izdelajo že sedaj v: Ameriki.
V Angliji je sedaj 02.000, nemških* 12.000 avstrijskih, 8000 poljskih in 8000 čeških političnih beguncev.
Zakaj h Križanentu?
Pod zaglavjem »Boga nazaj na univerzo« prinaša »Straža v viharju« lep uvodnik, v katerem poudarja, da je nemogoče obnoviti mir na svetu, ako v državno občestvo ne vrnemo Boga. S posebnim ozirom na ljubljan« sko vseučilišče, kjer zlasti levičarskega brez« boštva žalibog ne manjka, pa pravi:
Kar najbolj nujno potrebujemo, je dar znanosti, ki ga podeli Sv. Duh sam, in ki vodi človeka po pravi poti spoznavanja in raziskavanja! Nazaj k tistemu Sv. Duhu, ki je oblikoval božjo ustanovo Cerkve na zemlji, edino in edinstveno nravstvenostno silo, ki bo svet rešila. Nazaj h Križanemu, ki je dejal o sebi, da je Pot in Resnica. Zato pa pričakujemo in želimo, da izkaže naše vseučilišče' Bogu pravo čast in pravo mesto in da slo« vesno ustoliči križ na naši univerzi kot podobo in poroštvo naše skupne omike in boljSe bodočnosti.
Vsem cenjenim naročnikom sporočamo, da so položnice, ki so bile priložene v mesecu oktobra* namenjene za leto (040.
Pogled na bojišča
V preteklem tednu so poročila z bojišč zelo pestra in pričajo o naraščajoči živahnosti.
Medtem ko na suhem ni bilo nobenih bojev, razen malih topovskih dvobojev iz utrdbe v utrdbo, je letalstvo razvijalo veliko delavnost na obeh straneh. Letala obeh taborov so letala druga nad drugega ozemljem. Bomb niso metala. Toda razvili so se med njimi boji, ki so na obeh straneh zahtevah veliko žrtev. Tako so Francozi poročali, da so v teku dveh dni na svoji fronti sestrelili 17 letal, medtem ko Nemci poročajo, da so jih sestrelili 9. Tudi Angleži so nad svojim ozemljem sestrelili troje bombnikov.
Vojna na morju pa je pretekli teden imela svoj črni teden. Na morjih je nastopilo novo nemško orožje, namreč plavajoče nemške mine, ki jih polagajo v morje letala s pomočjo majhnih padal. Te mine so manjše, so lažje, se spuščajo v globine do 15 m pod površino, vsebujejo strahovite eksplozivne snovi in so magnetične, tako da jih vsaka železna ladja pritegne k sebi in s tem povzroči svojo nesrečo. Nemci so teh m n natrosili mnogo ob angleški obali, tamkaj, kjer je največji? pomorski' promet. Zato je bito.tuh I ve-liko žrtev. V preteklem tednu je b'l° na ta. M«n uničenih angleških in nevtralnih ladij
za nekoliko nad 100.000 ton. Med njimi j«S bila tudi največja jugoslovanska tovorna lad« ja »Carica Milica«, ki jo je takšna mina razdejala in potopila. Poleg tega so Angleži od take mine izgubili še eno torpedovko. 2rtva nevtralcev so bile hujše od angleških.
Anglijo je to novo nemško orožje — k! ga mednarodni zakoni prepovedujejo kot nečloveškega — presenetilo, in še nima proti* orožja proti tem minam. Da pa bi se branila, je odredila silno zaostritev blokade Nemčije. Doslej je Anglija zasegla samo nemški uvoz na morju. Od sedaj naprej bo zaseženo tudi vse blago, ki ga Nemčija izvaža. Istočasno pa: bo Anglija tudi pri nevtralnih državah s prv mernimi sredstvi tako pritisnila, da bodo tudi tiste države, ki imajo z Nemčijo suhe meje, Nemčiji čim manj prodajale in od nje čin* manj kupile. Anglija hoče na ta način popofc noma stisniti obroč okoli Nemčije ter jo tak« prisiliti, da se ukloni. Pomorska vojna bo po* stala s tem mnogo hujša. Tudi Nemčija ozna. nja, da se bo branila z vsemi sredstvi m da bo nadaljevala borbo z minami ter da bo prt« tiskala na nevtralne države, naj prekine^ vsake trgovske zveze z Anglijo. V pre^lert tednu je Nemčija izgubila spet tri podmow niče, če smemo verjeti Iraneoakim in angle* kim poročilom-	~
.»•luski lahki top pred Sicgfriedovo obrambno črt«,
General Dekaneva in minister dr. Miha Krek odpirata avtomobilsko cesto Subotica—Belgrad.
Egiptovska kraljica Farida, ki je najmlajša kra Ijica na svetu, s svojo hčerjo, princezinjo Ferial, ki je 17. nov. 1. 1. praznovala svoj prvi rojstni dan.
Novo postajno poslopje je v Otoiah (Brezje) v surovem stanju dograjeno.
Glava mine, ki so jo potegnili na suho.
V zadnjem tednu so izgubili Angleži 11 ladij s 25.000 tonami, nevtralci pa 6 ladij I 27.000 tonami.
Novi predsednik Poljske general Sikorsky, 1 ki prebiva v Parizu.
Nemških ujetnikov za enkrat Anglija ne bo pošiljala na svoje trgovske ladje, da bi 0 tem odvrnila Nemce od napadov. ti'
Pogostni prizori iz današnjih dni: Ladja se potaplja.
Mina je eksplodirala.
[Takšna tišina vlada v londonskem pristanišča.
Gosi na 75» milj dolgem potovanju
, Ameriki. - ženejo jih na farmo, kjer jih bodo izpita«.
9nm 3L	_
Km bo z
" »if.unpat A^t.aJh. ,.»lwpMiam' ž-
»OflMGl-IB*- ia A arr^aitifa

9.
5» *
c aia Sašo* i ji *a«tt im umira, t^o;* ae-a Ti-miti -^sv^n a irav-anvrai joRiaen is atn
fO.	UE	M H» iTS*
ta i»! ia *ea
tr^nc-sae^a saa« n sw»™t:*rai » v^.pz&sb. ' vam -"m cm "-nt;* awt«wiii. «Mi« np.
■rru&TUB u mml - kui matr T ir-injn :.a i.iiaeaRS ta 3»ea. "' -3=111 ose tli. ifraa	m ie tatmar m iaa> nia cns
v***. 3sB?B«ia: e :nma P1*53™ a * rfrarn »n-aa t»rano iKri-. a?ot;aatf «
Borni -CTBiaa ' Biacčfl «rsh atw*. ta « li	|e5PWS « !HBm«jS p^SUL D B 3
n	MOfK-a »aa jt jatarostiora JB±-
immam
7 -rrrr^—ng «aaETHH? «1 OBT»n<j 93.
KilKiam a Tapijieii t"" aer* »tcai. u« ntaniiia Jesti. » tom iora;f. iani ana^a. iaiers rmirs» m Ksr.-ftuift.
:n >e o: Xd m inesa Aattijaa anzh* •sl E(*8» n n:ai£in;f» usvueat "»mi 'ara *wn. insor n-sa tr-s?s «»-«»-T2p>ina a£aa««\. m jac apaiii -sna amtiBi irraufn. Ji •ai-*arae ti »* msiap.
_ • vs.-rat sera trm m ear	.in.
''-ni- aae : r.	i" jrr:;^ )r-aw-rro
--ian. -at bb»- *rri *•=»« anut maaii ■ i* »»ran "	» :	v-*- <-n ir-jii
i»wa itn«:Br«f-k. Uaiau * a jnrrjn»». -^Eifr s	»rr	.e IMB	»
im n jsie irrattBBL mw£i aa-aai »eiiii aiu« as
»!": '.jfjfae ..s * jb »ml« .as	t*
J -w tja. ' '—.Hfat	siaags ja
"isai T"JE» b ;»■. TMI ■soaiHrmaia	»sort
• —■r i »■•;;« -sajet	t* ii^r««-
'	-nii e *	fr.nr-a «n
'"ia »-fla-fki. "ati «ranm -ai-a CTr mrn w{ -».se a r- ■.s^maaat'm
jasiinn »«re j»T-I —	s -^i.
" - mt^fnjk s:	-mmUhsran, ue s -imm
irsi- i.iifatra. », m.;"--1 ta ■ »	-
.-rattjii. m "asi Mff a ir-tT-iiUL iaoa»t ^	s -iutintvs* -r-« aroi-i a irtknrs.
ia udRRMi iar jsttir.ii »i. *ixrfirmam ima
-rwi omrnri n tmcri	31»; m I
■»"•"	joaran s » ai	inan- !
•• •" *	"*««	»ana rt^ffnm««. i
'	c m ia mu -«: »- t inom in-
utAm a Mraajirai tttamaa mrnarm mm-j m t
A>>K*<-*?a jHnerTi*. -.» » ir—r-» t m 31 sti Kači. tiaef j.i»«aa »■ 3»>> f-si m a»»«t- «au ' ' *MC Brs	a? »	»
tooi»aa sumsum mnuar * i-au.a aamiat. « -az*rr.t»ia am maiia»	3 j ' je
'i-raj « ".a.	n isti	. rt t ~Ji.
aaf i *>*rr<jHie-fi maat in utaa. •»• « 1»-" r»ie «5»nai	»ima. USK,-
iranr uuut jnfirasaie jtnMaar «a»jjpx
isar .ar .tisa wr3«t..w.! •-»-»rj m trnsr •
itn. a tr tmnuut.

»au-ŠMt. irsatr-.a M u. ter«ai!ie »nueiTs ■»-ar.aaia. ia{ «..-3! -s vm vmir-vni -miit traj«"-jzasTi ;a«jE.	ata » •r^rrvnaa ar at».'
-sav u t 3 10«« -4ii»/aa	unt;:.
mnr;.ti.ima Tr5r«;ii -kio	« »--t
ir-tma-« »rtjoijaii. i-uir vn i» »•'.i^.m x iir-.-««!« »>«a srsjis. -.rao a es. wa ir-	1«! -on. ^.j- soaa mtaact <1
T w(3J;an:il ri-jc.nstaa 3« rt "<-a»sji utff« «i nra^Ti.	um. c, m e m toarn.
' -<—K.-nne jr-" a .nwii8	}Hn--st
~ t.a T rmna	j« i-ibiih »
•~rmi rs tpat »ot«	«.Tj.i»ai_ n
■ml TTTi«xa4i 4--i3a 1» d«rai	s.	»sr-j »
sa a ari uafi * fio«!a»jj 731S1 .5k»hj
m-
k iumj.	ij^vij«^
-ašap £2«im. ki
— (M4jtt ie. J^rfapO.
ia fcirrsr rr-rtcit.	t,-»it na.-no»n, a
u-«b - _ »r-Bih «4,—sla 1« s.inm -. ir-clnkj. Itfu Ur tmuuk.3 lutarm nuj
j. 2« ««ir	a ir» * « tn.ng T
amc. ».t ' rt«> naut r '-iiaa	aa^

n M maj
- » ?
3«-» *ar. v Car • »i» auciai sata ««iMTa„ Js> •« joil 4 sr»bJt ui aešti war«->i bb 3»aigu a r t.*;
Bneiasi afeasšsica MU 1« lm
3 »n. saia * »Cii	iW. «
-varni iaar 1 ifir- a
<aa iat k ji-.« n r—'»«••.<£:*	rsirj.
• -m. Jr. »i Ti* «.tii. a sat -ssaiatvi.HK »»»s scu u
' ta« »ifti	—ii..j. ■*• .-«r> u.
. TOL * 1	»iiraaEas
" x£ naaraci;:. uue^ 5* st
.. •> 73B x mm «r—3<Mi m
mtrai M-; »-am.«
Ttejar w? Lmid < »n nt<r~i« -m m h-m! » v-a«š a*a ™rni.i w>i * .,«0«.« »"»it -■«.. M .er-at sat trop« «n—>r-i m-j ni .-.--aa. -»•• i>» a	a M.i|B tau- «. rek*
"•tt	ir-iisne iw.it.-j! jr-u-aajt ♦
.ta mejr-m --.—-in — : ' "»^tin » ur*« f, nf »gtui"t <g * xi>mi<M • • «:ar>»j(-» "masr.. -»at iaJ««—« 3* larajr;"* ■-»»£«•'. Atmr a« » wii»<. -•"«a»t i* lisš;apRc »,pntr :« a 1« aa M/-
Besede
waiiL uia jt stani, j *	,4,sria n « »s« -n
»fima «t na -~tL ta jrutt arw»	*
asaj fi šacatitt. ta a »i it-niLaž. n Rti' lia^ " Zrn. fi atai lan* jnmmk m jjojsb. ksar jas®
C A 2 M 0
210 «e m -> mta. in^a. Se*4a % ***':L	.'.ar. % r ^aaia. ta «
-inukiz. fif/aaia im^aa ji bm.c • jna « r^ « « * Msra -raajfc
7	jianit pmimea: u jra^t Aa ata ' Mir
m •iiMrtin. iomsiu jt -pihat 1 moosm 1 imam Mat * ?«®awi <auMut » iimt	ja sm. M
aau aat
-?-tSa a »2a » f®» ar. ^cja	^
yt	* PmnjarasH. S* uma. aa auua- *
fR J««. «a > aš *£ Mm m* naflfe Sta*-
i* & umA. as3sea. rea ®r ae TBimrmri ;IJrritt
«a	iwaL ta št « m* jeiaaaaia.
,<f	maaata^ aai man. Sm n m xum iaai.<
iP	ianMia.	^
:	J« meČMf* Je masi ukt.
, .	sws»:< Jb .-33881 a«zaL »PhSbk* Omet
gt ttiL*	' ^^
^JLm m* m im mmikauii. **efe sp^kk
^^^»S^f	» ^
sej«;« je iegai 3«L te « mmi
®» Ma wcag L*ac. >ta r««fks
^ '--m nna-ai a	je
» sesJn' D« at niii:e mami: t® 7« iaanr M M
-Tr-rtun ;«. »r- > u»ai T&nor *p ta .as'
ia 3>miri. ia-,. -naieL	min « j) atKti
:na r-a «a ina itia apu.e. me «a Jijai jama. "Ura sa urv:ia jnserse.
>ii » rjfrtsa s lasm^t Tiirteai 3«tit» 5xjkw .-soiaftb.c jb Tlmnar. j 'lani« a s lanju lašar inertsi____m
»3*1 MMt s mfit i« BMiai	ia
«8if» « tegtt ?nsBWia. rdmmr jtoui w
> u	51-^rzr.ii*. Soipi m uni t
>5« avm. ABKJ JB jimatsši •
jf	šinila«-,
saeseii me	imu"ai.>g'k
71 m snailo. >ia	j^j a m
^fflriaai. »«g naante »n ^a, a »anita j^p. ifcj «11-. i*
»^-»faiaiK.' Sa -"Kiea p«;.
si O«!«! jjh s* 4omskf't: « anafihe? Ijisia iih pa aa Dram
r.nux
Jb ie^f.
Se Sk mam sitaai^f« « j» Hji ?«iwe. >De^aa M. te atrinfitai.: ^
i
3» csaoantir » S at itiar:.« »wui * MiiKtt imam**. C p nim seia icsaflti 'JiHS® iitavtft:^ .a .«
w™zfta «• a jC
BauBttOt. t «
aii C [Jt.TtO BKTM^tt SS4 n »caii w
i;»tL 3ai. >g j-. e * *ra««a	»
jr-omti t Mokumob. -Lr .« acaam t« nssua. «a .» »J am» aiiae. at Jj^^
Brtrai *
« nia ■
«■«-iaa raataitsfssns* * ^ 2B 3«mata""
1»
**>*min& SBKnra^fi 9Utua»» TOBJOB* * P*
B* POBHU —	' —
Ml
bolj poredne s primernimi darovi obdaroval. Zato pridite vsi na Miklavžev veier v Ljudski dom.
St Jnrij pod Kumoin. Se en mesec in leta 1979 bo konec. Vsi naročniki katoliških listov ostunimo tudi prihodnje leto zvesti našim starim prijateljem. Skrbimo pa vsi, da se bo število naročnikov še povečalo. Za slučaj požara stanovanjske hiše smo zuvarovani s samo na-ročitvijo »Domoljuba« za 1000 din. V preteklem letu je prejela požarno nagrado Weitliauser Jožefa. Vedimo, da je za nas kmečke ljudi najboljši časopis »Domoljub«, ki nam prinaša toliko zanimivih novic.
Snebcrje-Zadobrova. V nedeljo 26. novembra se je na odru v Pevskem domu uprizorila v režiji tov. Červaka Ivana krasna drama iz Kristusovih časov >Ben-Hur<. Vse priznanje pre režiserju in igralcem. Le tako naprej za procvit naše prosvetne kulture. Dvorana je bila nabito polna ter vstopnice vse do zadnjega razprodane. Na splošno željo občinstva se bo drama v nedeljo 3. decembra ponovila ob pol 4 popoldne. Vabimo vse, da se te lepe drame udeleže, ker se potem ne bo več ponavljala.
Kranjski okraj. Te dni je bila priključena nova vodovodna cev Preddvor—Kranj na kranjski rezervoar. Sicer bi se moralo to zgoditi že sredi avgusta, toda nepredvidene težkoče na terenu so povzročile zakasnitev. Kljub temu, da mesto Kranj letos ni trpelo hudega pomanjkanja vode zaradi direktne priključitve vasi Šenčur na tupališki rezervoar, kateri odcep je bil napravljen letos spomladi in vodi čez. Olševek ter Luže, nas vendar veseli, da je vprašanje preskrbe vode v Kranju pri dosedanjem na-rastku prebivalstva za dclgo dobo rešeno in so končno odpravljene vse nevšečnosti, ki so bile s tem v zvezi. Načrte je izdelala banska uprava po projektih, ki jih je izdelal higienski zavod. Velika zahvala gre gradbenemu ministru dr. Kreku in banu dr. Natlačenu, ki sta uvidela veliko potrebo kranjskega okraja. Ves vodovod Preddvor—Brdo—Kranj je veljal skupaj 3.OT2.300 din. Za stroške vodovoda prispevajo država, banovina in občine. K znesku, ki odpade na občine, pa prispevajo: kranjska občina 7H%, ostalo na občine Preddvor, Šenčur in Predoslje. Pomlad pa bo dala zadnji del vodovoda, ki ga bodo še zgradili, in to je Krunj— Stara I.oka. ki bo atal po proračunu okoli tri milij. din. Zgraditev tega vodovoda spada poleg moderne ceste med največja dela v kranjskem
ZZD za zvišanje plač
Kljub vsem poizkusom 8 strani oblasti, da se prepreči porast draginje, cena življenjskih potrebščin raste z dneva v dan. Najbolj občuten je porast pri tistih stvareh, ki so za življenje najbolj potrebne in katere mora imeti tudi najbolj slabo plačani delavec.
Plače delavcev pa tudi nameščencev so bile že v normalnih razmerah čestokrat tako nizke, da si delavec ni mogel kupiti z njimi prav ničesar drugega kakor samo najnujnejše za prehrano in obleko. Z nekaj dinarji na dan so morali delavci prehraniti sebe, številne družine, kupovati obleko in plačevati stanarino. Nobenih prihrankov ni bilo mogoče ustvariti.
Z dvigom cen življenjskih potrebščin je to delavstvo tako zelo prizadeto, da si ne more nabavljati niti najnujnejšega za življenje in je pahnjeno v skrajno bedo. S težkimi skrbmi gleda zato delavec, zlasti družinski oče, v teh kritičnih časih v bodočnost in upravičeno zahteva, da se mu njegova plača zviša. Če raste draginja, mora rasti vsaj soraz-
merno tudi delavčeva plača. Upravičeno bi se zato pritoževal delavec, če bi ostala javnost z njim ne čutila in če ne bi vse storila, da se prepreči rastoča beda in pomanjkanje v. delavskih vrstah. Zlasti pa je brezdvomno dolžnost organizacij, ki delavstvo vodijo, in pa Delavske zbornice kot predstavnice delavskega stanu, da započne akcijo za zviša-nje delavskih plač, ki morajo ustrezati rastoči draginji.
Zveza združenih delavcev kot nosi tel jica stanovskega delavskega gibanja in Delavska zbornica kot predstavnica delavskega stanu se tega prav dobro zavedata in sta zato vsaka zase pokrenili potrebno akcijo za zboljšanje delojemalskih prejemkov. Poslali sta kr. batiski upravi predlog, da naj ta skliče takoj anketo delodajalcev in delojemalcev ter naj s svojim vplivom doseže, da bodo vse panoge delavske zaposlitve dosegle splošno povišanje plač sorazmerno s povišanjem rastoče draginje.
okraju. — Gradbena delavnost tudi v pozni jeseni na cesti še ni prenehala. Savski most v Kranju je popolnoma dograjen. Te dni bo izročena prometa betonirana cesta Naklo—Kranj. Sredi decembra pa ostala cesta Labore—Medvode.
Kranj. V okolici Kranja se je v neki vasi vršila svatba. Kot je to že stara navada, so prišli pogledat na svatbo možje in fantje iz okolice. Iz nepojasnjenega vzroka je ženinov stric s cepinom udaril 18 letnega samskega delavca, da je moral iskati zdravniške pomoči pri zdravniku. Oče napadenega pa je ženinovemu stricu prizadejal več poškodb s cepinom, teko dn so slednjega morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Bojeviti stric je priznal, da je napadel 18 letnega samskega delavca, izgovarja pa se s iem, da mu je napadeni jJobil šipe na novi
hiši. Neki drugi posestnikov sin pa je prijavil, da ga je omenjeni 18 letni na isti svatbi ranil z nožem v nogo. Tako je nastal čudno zamotan pretep, ki bo imel še odmev na sodišču.
Gor. Logatec. Letina je bila prav dobra. Ma-> lo je oviral dež delo, pa je zopet prišlo lepo vreme. Pot je zopet posuta z gramozom. Čebele so precej nabrale za prezimek, V cerkvi je bil dobro obiskan misijon. Strugo potoka so vojaki izčistili, katera že ni bila, kot pomnimo, da bo zopet redni tek, posebno za perice.
Sv. Vid nad Cerknico. Žalostno so zapeli zvonovi, ko je dne 14. novembra umrl po dolgi bolezni posestnik Janez Zalar iz vasi Kranjče. Bil je. zaveden krščanski mož in skrbni oče dej vetih otrok, od katerih so 3 v Ameriki. Pred enim letom je pa odšla še hčerka Frončiška z družino v Kanado. Najstarejša hčerka Marija
mentt. Dve ari je trajalo, preden se je usedlo 80 odstotkov prahu. Ostanek je »e 6 dni plaval v zraku. V navadnih bivališčih, pisarnah itd pa ee prav seveda nikoli ne more uleči, ker ga dvigajo vedno znova. Strašni so bili izsledki preiskave pljuč ljudi, ki so se mudili nekaj časa v ne-predobro zračenih prostorih. Sele z odstranjevanjem prahu s pomočjo električnega sesalnika so dosegli boljše rezultate. Nadaljnje preiskave bo pokazale, da Je bilo naj. več prahu in škodljivih bakterij v dvigalih veleblagovnic, kjer je dobra ventilacija skoraj nemogoča. Po kavarnah in gostilnah, v kolikor so bile opremljene s ventilacijskimi napravami, pa je bil zrak Se razmeroma dober.
Prah sestoji iz dveh tretjin do treh četrtin iz drobcev kamenja, delcev peska in blata. Ostanek bo konjsko blato, lasje, delci rastlin, cvetnega prahu, vlaken, mrtvih in živih mikroorganizmov.
Ako imaš mastne lase,
izperi jih v topli vodi, kateri pridenl čajno žličko boraksa.
>0, to pa bo moral urediti župan!« je rekel Vidmar. >In hiralnico! Zdaj gredo reveži od hiše do hiše. To ni prav! Hiralnico!« je rekel Liker.
»In za šolo bo treba skrbeti!« je rekel Smodin. »Ali naj bodo naši otroci buteljni, vaši pa ne? Zupan fco moral reči glavarju, naj okrajni šolski svet sezida šolo. Nadzorniku da je rekel že župnik, zdaj pa ni glasu in ne nič!«
»Šolo!« je rekel Polanc. »Zaslužijo jo. Ce bo dala
država drva, drugo malo stane. Kaj pa stane tisto pometanje!«
»O, šole pa ne!« Je dejal Grm. »Odkar zna moj fant pisati, noče biti doma. In je res v ajdovski predilnici. Vsakega vinarja bo škoda za šolo!« je čiknil predse. »In slišal sem tudi za hiralnico. Ali je je treba? Kjer pusti človek svoje moči in zdravje, tam naj ostane, ne pa domov in od hiše do hiše! Ce bodo povsod hiralnice, ne bo treba spremenili paragrafa. Kjer si delal, tam umri! Taka naj bo postava in njen paragraf! Zdaj pa ga kar pripeljejo, če ne pride sam. Ce bi samo njega: pa pripeljejo s Salcburga žensko, ki ne zna jezika, pa pride iz Trsta in zna samo laško. Zupan naj se ubija, ln ona? Pri ljudeh ne mara ješprenja, ker je vajena drugega. Ce ne daš, ti lahko zažge! Ka pa je, če jo zaprejo? Pod streho je, ti si pa brez nje in škodo imaš. Takšne ljudi bi morali postreliti, da, postreliti, če ti
zažge!« je dejal.	,	.
»Kako pa, kako pa!< Je pritrdil Benko. »Saj so ljudje!« je dejal Polanc ter pogledal po, sobi. »Do smrti, do smrti so ljudje!« je rekel Liker. »Tako se le ne sme! Ce zažge, ne brez vzroka, jokava vzroka ne bo stresel. V hiralnici bi o sovraštvo izg nila ln šolo! Ce lant ne uboga in gre rajši v tovarno.« (Sko-
raj bi Se bil zarekel in dejal, naj ga oče s Šibo). Zato si je prižgal viržinko. »Ce gre, bi ga moral kdo pregovo« riti! Naj to zahteva njegova punca!«
»Ce pa je v tovarni!« je čiknil Grm, da se je rjava slina na dolgo pocedila po podu.
»O, potem pa vem, toda temu ni kriva šola!« 8£i je zasmejal Polanc ter vlekel svoj predpasnik.
»Zašli smo!« je dejal Vidmar, ker mu spet ni bila všeč, da je Grm v zadregi.
»Na vodnjake bi morali misliti, na vodnjake, da ne bo Rupar zmerom vpil, če se moja kakoš napaja iz njegove kaluže!« je dejal Grm.
»O, potem se moramo pogovoriti in premisliti!« j« rezko dejal Polanc. »In potem bomo napisali!«
»In boš letel k Ruparju vprašat, če smeš?« se jei Jezil Benko. »Se to vprašaj, če ni proti veri?«
»Pusti no!« se je jezil Vidmar ter ga potiskal v stran, »Lahko zapišemo!«
»Torej,« je povzdignil glas Polanc. -»Torej: nam dasta podžupana, bajtarji dobe drva, občina štirne in hiralnico, na Otlico pa šolo; tudi na organista bomo morah misliti. Ali naj nam Jurij drgne večno?«
»In še nekaj!« se je oglasil Smodin.
»Se kožo!« se je -zagnal Benko proti njemu.
»eBnko. Zaslužiš, da te postavim pred vrata!« i®
vzkipel Vidmar. »Tiho!«
»Bajtarjem pašo zastonj v srenji. Večino imate tam
in lahko dovolite!« je rekel Smodin.
»To bo vrag!« se je popraskal Vidmar, »to bo vrag!«
»Mislim, da je to v redu!« Je dej?.l Polanc_
»To bo vrag, to bo vrag!« se je krčil Vidmar, »bal je je še deležnikom premalo!« ^ ^^ ^
Odklanjamo sodelovanje s komunisti
Pod naslovom »Pozna. a bridka izkušnja f piše »Straža r rib ar j u< o silili nevarnosti ka-munizma za obstoj francoske države in i»-koačuje tehtni članek takole:
Toda bridka izkušnja, ki jo je Francija morala prestati, velja tudi nam. Zavedati se morama, da je pri nas podtalno delovanje femranartov najbrž večje kot draaod. oaMnlje, zlasti v južnih krajih, več kot uaiden za njih delovanje, da je Balkan ie posebna skrb Ko-minterne. Zavedati se moramo, da je tudi naša komunistična stranka popolnoma odvisna od Moskve in da bo vedno ia v vsaki priliki sledila povelju Kominterne. ki bo tudi pri nas v kakem težavnem trenutku. v katerem bi se Jugoslavija nahajala, skušala doseči le eao- komunistično revolucijo. Mirno bodo Si pri tem tudi aaši komunisti preko koristi Jugoslavije. Zato pa zahtevajo življenjske ko-
risti naše skupne države Jugoslavije, da se vsi državljani (pa tudi merodajaa oblast!) združijo v močno armado v borbi proti razdiralnemu dela komunistov. Ce so komunisti svoje razdiralno delovanje zaradi njim usodnega političnega položaja podesetorili. moramo" mi vsi svoje napore, da uničimo to največjo laž dvajsetega stoletja najmanj pošto-teriti; ker to ne zahteva morda naša korist, ampak korist naše skupne države Jugoslavi; v kateri vidimo mi temsko zagotovilo našega narodnega obstanka in svobodnega razvoja. Zato odklanjamo vsako širokosrčno«* v tem pcgiedu. ki jo nekateri tako zagovarjajo, odklanjamo vsako sodelovanje, zlasti pa v narodno obrambnem delu, ki ga nekateri tako žele. Nočemo namreč, da bi morali kdaj objokovati svojo širokcsrenoot ia sodelovanje § komunisti oa razvalinah svoje domačije ...
ss je obiska!« pred nekaj meseci 5iov>? obeh je bilo težko od bolnega očeta. Bil je doUo vrsto let aaročnik »Domoljuba, ia ga je vedno rad črtal. 7a aH® Sthtjejo šea« in <wr«wi
jestea. Kaioiiško prosvetno društvo vabi i« svoje pn.ateije t sledečim svojim prireditvam: V nedelso S. u«e-mors oo 3 popoldne uael;easka akademija z zanimivim sporedom ia i novoroci g. ravnatelja I ti Peršuha iz Ljubi ,aae. — 5. eemora ob 5 poooidne bo nosil sv Mikiari ti otroke: ob $ rvečer tw ta odrasle. Prosimo »lasti mamiee. aa; nikar ae pwtabi> -ivOjpr.in.h otro-fičev. — *. derembrs. oa dj-uStreai praznik. bo ob i peootdrte skapoa akadein: a vseh edia:e aa-iega iraštva i izSraflim sporedom. — Bo« Evi'
6»rj« pri Mi. S rs;, orr. JRZ bo priredila v ae-i.fi;» X decembra po jutranji maši v Gor-jaaakem loma poiHičen »estaaek ca »s« Toiiire nataja kra;a. Sa sestanku b« poročal o vseh va4-aih vtHTjan.ib bivS poslan« ia Lsnbi;ajj« josood Smerns. Vj&imo vse. da se sestanka rotovo ada-leiite. — Sarodni praraik L ierembra bo proslavilo Katot bralno draštv® dne 1 decembra ob T rmčar t »ca« leeue <m saatau?!® seora&ao. Va-
bimo našo priatelj«. ia «o te proslav« udeleže. — Sbkia večer bo * Gorians*«a loma 5. deeetnOra
iMftM. tfl&s »oJsubs -»ojskesfo Mi reo beti maio skši » »Domoljubu«. sa» pa :em boli delavni v prcelonlj Krekovega loma. v iaterem jo osredotočenj r?« aafo oroii<H.io ia kultaroo iekx Sled aak> ieiavuo mladiao oa redao srečava! vedm» vsesa mia.feniikeij* tvuj poena^esta iWarra pri v»ea aašii ofeekik. ia & Fr»a<reta Ki:aar;a. ki rartio r teb <lneh praraui« S) .'tnaoo i»o »k"a ospešnesa ijesoran a. G!e>laisika irsina >A aic. ki -nioom letos t svojo ¥>. vsooa. bo vprs-loriia iramo n na.-oioe prete*kaste iiooiJ Gol:«* »Plavit, kaiero aaix*«i »lav'..*ne« Kiiaar. Prva prelistava te bila v aeileijo .ti novembra. Tak« siočneca o6iska ai bila ieieioa i* doiint hum aaia vel ka ivoraaa. liro pooovmo t. d«e»afwa oO S	ofe poi J pe-
poliine. Ob«ma iobuaatumo: e Kiiausria ua 4tm-Tartskemti odseka »Akjjsfct ukreoo f*Mil»a» a ieijo i«	mmIu ca oaio narorlno oraikol
^ssartM prt U*tji_ Om poo^iei.e« ,« laiieia iu »tajsavikeja očeta<	MaL^«. — V Ve-
liki Kostreniri pa ja preminula	f>;. .
Mart;«. *ai počivata r mira! — Tokajfa* ka svesa bo prirediU v ne-leiio 10. tonnbr/i prvi rr. mait v dvorani Zadruineza iomt JI vaiao	Vabljeni!	'
Craač«. Proeretno droitvo priredi r ioni, 1 deeeotbra ob poi 8 Miklavfcr vrfer. -bo draftvo ima *'<o*o kai.ia.oo. ki je odprta ob nedeljah »1 tO doti.
fc«ae«4a. V Dom-u v Komendi ie bo 11. decembra trimesečni kmet.jsko-^^j tefsj za dekleta. PrurUsi]« se ,» n.i 1 3) Pn>8T<»tao dništvo pnorsmja pr> j»o t. bca. ki bo tvečtr v Dosu. V ne-ie.jo 3. ob 3 vpnaorinrMj F^nijarjivo > V* jtk. — fiali Miklavi bo pri tet v Dom 5. deeem."r> rr<e«r.
Brdo-Laksvie* trt D««ia!aJb. T.no Bajvečjik ia nmirTT*"1'" i'l> del za našo občino trtlikacija občino. Eleisfan£aa lat :e prv tia ie »eptsmbra ti — V ttOa.m <iuu'jieii »ei poUt.čniiJ seirfaakov. — V ae<!e ..» IS a,wei». bra -o b«	3ili hamoc.k-t.-u i Doeai.
— l."iU»><r!ii boojo kra,evaai Ejb^ho rje« u občino Liijumea. t itanov m oisčm n*jr .> T ^ deliO 3L derembra ob 3 poprn io« v	Drj.
Jtveaei[t daaM na Brdu. T^a o^e^j ir^n Uj m tuiei-iijo ki jiat jo pri snu Se pa >*t*3mt aaie-fa kmeta..
trlialjfc Novo a<'a.<!OT'.j*-ni Fsn-iT.ji *ek b« »kapao z Uekkvkias kr>-. m :- --):!!«• t Mikla«ie» večer r torek ^ <i - —•; • u ob? v dviiriav C*»iiaeja dooto v Že: m'; ti Ni tpn-reda bo f»fj«. pj-or. deklaracije i Ur js (laiao, prihod »v. Miklavia ter ibiarovsij« širok. Dvoraaa bo ztkir^eaa^ V, -i.it n odrasle aava<iaa. ia otroke si vst-»pn.i> Dsro-ve. katere naj p.-iae-i« «*. Vik'«vr - t a tli odraslias. pr,ne».-e v gsfierobo f( ~tt doma t torek f- decesihra od ? ure da.';e ntht. Darovi saj bodo z naslovi.' Vabljeni m posebno starši ia otroci"
M. R*pr<*t mm Doteti/Cu-m. !. i^nsber. prajrsik osv.jdoieoja ia aaruia« . V. booa leto« kar aajsvečaaej« proslaiJ«. .'.--iavs «« bo vršilo v >Prc»*et&rm <i>«Ba« po i>t m »Isi-bt boiji ob <» rjatrs). — V	i. , irenabrt
ms obt-iče J noiattter dr. krri, ki ur po prti »v iau»i» v >Di«rn»i< »ko«i. knasot vabsao ts« m.;i» ia fante. tU v duM-aidk razr>iaik tatih tiišuBO u asa c. ausicrt, kaL> «e nas« zuaaajs ia aotraaja poluiaa vrti — Utess >x»ldo« ob i pa v »Dvorna zaaiasu* 3-»ii»iati: >£ru u» Sovjetska /vettf««. Ker ti ' 'U-
«
Gospod Volodijovski
G-wpo.i 3c««ia pa j« vevioa ponavlja! s skriv-aosmim obrazom
»Ta ai "m *i£ ifsričo tega, kar ga taka. »amo ao smem govonti a
Ko pa so inup v dvoma tresh i jiavami. ie kriknil:
>Cva sta aajveiia človeka v Ijmiovlaiii; jo-ipod »^bleski ia ta Tubaj-bejevidrt
»Pri oiiieta Bogtut je rekel sleda j ii nestrpno yj«po<i Movov:«' >oa; bo kne* »ii ae knes; toda kaj more bib v tej tjadoviadi. ko m šlabčič; saj vendar doaiej nuja domovinske pravice:«
»Gospod ketmaa mu jih napravi deseti t jo zaklicala Baša.
Gospoiijčna Eva jo poslušala te pohvale s priprtimi očmi ia s bijočim jr?em. T«ko je vedeti, aii bt bilo prav tako goreče biio ra abo«i»sa in nemaseio An jo kakor m Aaijo vitesa ia eloveka velike bo,tueua«o. Tada te biesk ji j« raa-vaei preišnji opomini aa poljube in sveže jaaje p« so gospodični s razkošnim drgetom pretresali telo.
»Tako velik, tako znamenit!t je mislila Eva. >Kaj je tttdoe^a. Je je aagei kakor ogenj:«
XXX.
fcft« je le »ti dan vjeia Tstarja .na iapr^e-vanje'. Ker se je ravaaia po araževem aasveta in Wa nooserjena aa Aajevo divjuet, je sklenila, d« ae bo takoj preveč pritisnila.
Komaj pa je stal pred ajo, je vendarle takoj rekla kar naravnost:
XJo»po,i Boipii pripove.tirie. da * ti, spwpo<». inanintit floeefe. jas pa misiim tako. da m tudi a»iznomemte[M ae odtegne IjabemLc
Azija je fun^ri ia siionil tiaro.
»Vaša iiUoHt ima prav,« je rekeL
>/.aka^ vidiš, jospod. s srteoi j« teke: pok i* le t
Po teh beseda* je učeia Baša	svoj
pksvi čop n afeiilmti s očmi. soteč s tem pokazati, ia »e samo izvrstno ram me B.1 o^iere !e rnts in <ta ima '.ibesera tudi aado, da ae pnitri ae-iaknšeneata; Azija po je drupul jlavo m objet s postiedoai ajeoo lepo postavi. Nikoli se mu Io ai zdela tako čudovito krasna kakor seifaj, ko » »e ji očke Evo svetile od radovednosti m se je <tvi«TEl k ajema n,en zardeli otrošk: obraz, poin nasmeha. Toda ti m več je bilo v ajej aedo&ioot:. tem vež mikavnosti je videl Azi.i v njej. tem bolj je vstajala strast » oje^ori tašt tem s-Jaejo za je objesnaSa tjuberoo in opajai se je kakor z w nom m se znebU t»a irtiijega poželenja raaea enega; da bt jo odvzei matu. jo ugrabil ase. ;o drfal sa vedno aa prsih, ji pritisnil svoja osta as njena. čuti!, kako m i rokami oklepa s ejo-veaa vrata — in Ijabii in ljubil do breiumnosti. četudi bi moral sam po^uuti. četudi bi morala oba poginiti
Ob misli na ta se mu je vse vrtelo pred sfcni reitao aove pohotne ieije so se plazile a ziobta aje««ve duše kakor kače ia skalnat,h razpok'in. To.la to je bil fio-iek. ki je imel obenem strašno <jfeia?t nad samim seboj; zato si je rekel v daši: ai se čas' tn je brzdal svoje divje »rco i voiio kot razdivjane«« konja s uzdo.
Stal je pred ajo navidezno hladen, čeprav mu to zorel plamen v astib ia ,5Čeb m « niegov. ^Jboke zenice govortie i». česar niso povedaU stisnjena asta.	K
T.jda Baška. ki je imela daao naravno« tako «s«o, kakor je voda r suideucu. in polen teaa s apoelene popofaoma , hm dragii. mlohS raTO:aeta te govorico. Mislila j« namreč t ^ trenutka, kaj bi Tatarj, aapce, povedaU; si«£ ajič je dvignila prat ia rekla-
»Marsikdo aom * srca skrito -ifvrea ta »s ae drzae i ažkSBBer govwiU o ».•• . t»o bi p« edkrto primal. bt aj»>rda iiw>W
Aaijt jo otra« pntsi—ifI; za (reoatek m it kakor bli*k « gaiia	giaw» tom -*1*
zavedel se je m vprašai:
»O I*jb hoče vaša milost govontstt Baša po aa Io:
»Kaka draga bi se bt. gospod. «* ravnost, UMT so ie leaske nestrpne t s^P"-mišijeae: |U po aumm taka. Ce ti ;e trefts po-maMi, bi u ra-ia poosagala. toda =' a^*«® takoi ia'ipno«tj-. povem ti le. fo*po>i ij<oii>: M Mr va; se m prtih k meni. četaiii vsak las. «■' sem o tem t« z moiem goroctU.	po-
staneš. gospo*i. dotsač. spoc&aš po tadi k<i».enwt ia boš vedel da ae iaprašu.- a miselno bi radovednosti, ampak a sor.it* zntoi. ker moram btU. če naj h po—gi™ tudi tvojo l|«b«sai. goapod. Sicer po n*«^ gospod, prr. pokazati; kadar mi jo prizsai, »»i ti moria tadi jaz aekaj povem, t
Tahaj-Sejevši je seiiaj Ukej mMtl prama ie bila njegova aada. ki m * " v] nate* posvetila v gia-n. Zato po se je KdiJ^ a sni. 'is zre za Sto Sovoviejsko in vse na ceio rodbrao. ki pk je bU ias nagr^u^J-n;eaov-; maščevaiai duši so ma priSe aa Sovraštvo je teknilo r aiem kak* pfiUM* ' sicer tem večje, čim Solj nasprotna	» ?
ie trenutek poprej obhajala. Toda zavedel »F: Imet je nele oblast aad samim »eboj. i:»c>J< ™ rrtoet rjaodnJi IjtKfi. V trenutka je rMasK* če br-BTD. rtrap na Sovoviejske. Bf* milost ia moeaoet. rideii jo mk 'im: tudi. da vsaj zdaj najde toliko awn » f"? da bi m proti lastai daši zlagal t*i ljub'1«"
Zato	v resnični notranji raz.fv«-«^
m rteslanai muki rrwl nagto Baši k no«o » Ooijubljajoč ji čevlje, začel takole govor.J.
da že seda) veliko zanimanje, opozarjamo občinstvo, da si pruvočusno preskrbi vstopnice. Dobijo Be v trgovini Ivostelec. — V llrastovici smo prejšnji teden pokopali vrlega katoliškega m >ža in dolgoletnega ohč. odbornika Gregorja Brinšeka. Naj v miru počiva, ostalim naše globoko sožalje. Leto I9W. gre h koncu, pi.sl.rbite, da si prnvočusno obnovite naročnino a »Domoljuba« in druge naše liste. Vabimo tudi druge, ki še stojijo ob strani, da se pridružijo v naš krog in naročijo »Domoljuba«, »Slovenca« in »Slovenski dom« pri našemu zastopniku Ferdu Gospodariču, ali v trgovini Kostelcc. Ruzpisane so bogate nagrade.
Budganja vas pri žužemberkn. Dne 2. novembru ie umrl mlad gospodar posestnik Jakob Tomšič. / veliko pridnost jo si je prav lepo uredil svojo domačijo, sezidal si je lepo hišo, v kateri je pa le malo časa prebival. Bil je globo-koveren krščanski mož in je nam vsem v zgled, kakšni bi morali biti tudi druKi. Bit je spoštovan daleč na okrog in od vseli zelo priljubljen. Zapušča ženo in 4 mladoletne otroke. Naj podiva v miru! Preostalim naše sožalje!
Raka pri Krškem. Pri ilumekovih v Gradi-žču se je spet oglasila bela žena - smrt. 1'gasni-ja je topot življenjska luč 6'letnemu Alojziju llumeku. Do pred nedavnega krepak, je to poletje dokaj bolehal, sedaj pa je odšel za pred 2 meseci umrlo sestro Mici v večnost. Fokojni je bil kot čebela marljiv. S svojo vztrajnostjo si je napravil lepo domačijo, ki že na zunaj govori o žilavosti svojega, sedaj žal že pokojnega, »ospodarjn. Naj po borbah življenja počiva v mirul Preostalim pa naše sožalje!
Vodice. Napis na občinski deski v občini Vodice je prvi v Sloveniji, ki je samo slovenski. S tem so Vodice dale zgled tudi vsem drugim slovenskim občinam, da spremene svoje napise na občinskih uradih.
ftkofja Lokn. Vsa dela pred kapucinsko cerkvijo so zdaj bila izvršena. Zdaj manjka le še znamenje, ki pu bo zgrajeno drugo leto. Pogled na ta nrejen prostor pred cerkvijo je pa edinstven. Meščani so IhIiLo prav ponosni, posebno
Sn tisti, ki so k tem kakorkoli pripomogli. — >be!a pa se Ijfiki še druga novost. Vsakdo ve, da je »Prosvetni d<m« na Spodnjem trgu premajhen in pretesen, da nima dovolj primernih prostorov ln da seVerla s tem typr tudi društveno življenje, lega se zavedn tudi gospodarski odbor društva, ki poučuje možnost, da se izvede popolna prezidava vsega poslopja.
»V roke vaše milosti polagam svojo dušo. v roke vaše milosti polagam svojo usodo! Nič. drugega nočem storiti kakor le to, kar mi vaša milost ukaže, druge volje nočem poznati! Vaša milost stflri z menoj, kar hočcšl V muki in bridkosti živim jaz nesrečnež! Vaša milost imej usmiljenje z menoj! O. da bi padci in pogrnil!<
Po teh besedah je začel ječati, zakaj čutil je neizmerno bolečino, In strani, ki ji ni dal duška v besedah, ga je tgala z živim plamenom. Hasa pa jo smatrala te njegove besede za izbruh dolgo in bolestno zatajevane ljubezni do Evice, zato jo je obšlo sočutje z junakom in dve solzici sta se ji zasvetili v očeh.
»Vstani, Aziji!« je rekla klečečemu Tatarju. »Jaz sem ti bila vedno naklonjena, gospod, in ti hočem odkritosično pomagati. Imenitnega rodu si in za tvoje zasluge ti golovo ne odreče |0 domovinske pravice. Gospod Novoviejski se bo dal potolažiti, saj že gleda z drugačnimi očmi nate, gospod, a Evica.. •«
Tu je Baša vstala s klopi, dvignila svoj rožnati, smehljajoči se obrazek, se vzpela na prste in šepnila Aziji na uho: »Evica to ljubi, gospod !c Njemu pa s.* je obraz nagubančil, kakor da ga jo popadla .teklost; z obema rokama se je zgrabil za lase n pozabivšl na osuplosl. ki bi jo lahko izzval njegov krik, je nekolikokrat ponovil » hripavim gladom: »Alla, Alla, Alla!« Nato je planil iz sobe.
Baša je trenutek gledala za njun. Kriku se ni preveč čudila, ker so ga česte» rahdi tud P»U ski vojaki; toda ko je videla tako silovitost mla-degs Lipka, si |e reklu v duhu:
»To je pravi ogenjl Blazni za njo!« Potem jo pohitela kakor vihra daMI tagj poročala n&Tgospodu Zagiobi in Evic^Vol«^ diiovekeaa le našla v pisarni; bil je zaposlen z -{SkjEa&A ki »o stali v hreptjovski torta-
Družine so svetišča božja
(Iz resolucij KKK.)
Družina je korenina človeškega rodu. Da bo človeški rod zdrav, mora biti zdrava korenina. Za vsakega človeka je največje važnosti, v kaki družini je rojen in vzgojen Dobre družine so stebri krščanske družbe (župnije).
Da se versko prenovimo, je treba predvsem, da so družine res krščanske. Prva zahteva je zakonska zvestoba. — Druga: vršiti zakonske pravice in dolžnosti po volji božji; zloraba zakona ubija naš mali narod. — Tretja: medsebojna ljubezen in uslužnost,
krotkost in potrpežljivost. — Četrta: skrbna vzgoja otrok. Verski duh in strah božji naj prešinjata družino in vodita vzgojo. Vzgajajo naj se otroci ne samo za zemljo, marveč pred-vsem za nebesa, kar je njih pravi in končni namen. Zlasti naj se navajajo na pogostno sv. obhajilo. — Peta: krščanske družine naj zvesto goje skupno molitev in naj se posvete sv. Družini in presv. Srcu Jezusovemu; naj to posvečenje redno ponavljajo in stalno goje. Take družine so mala svetišča božja
Velike skrbi in godrnanja povzroča v Loki draginja življenjskih potrebščin. Ceno krompirju je tekom U dni narastla od 0.75 din na 2 din za kilogram, in lo na debelo. Obenem pa se je podražil tudi kruh za 0.50 din pri kilogramu.
Redeče pri Zidanem mostu. Kljub težkim časom, v katerih živimo, se je pri nas pridno in nemoteno gradil novi prosvetni dom. Zdaj je, Hvala Bogu, že toliko dograjen, da bo priredilo 30. novembra ob 8 zvečer prosvetno aru-, štvo »Kmeiska knjžuica« akademijo s sodelovanjem KO in DK proslavo L decembra že v novi prostorni dvorani. Na programu je več zanimivih točk. Med odmori bo igrala domača godba »Savski val«. Na proslavo vljudno vabljeni! — Prva velika tombola prosvetnega društva »Kmetske knjižnice« bo v nedeljo 5. decembra ob pol 3 popoldne v dvorani novega domu. Prvi dobitek je moderna knhinjska oprava. Potem še več. sto drugih prav lepili dobitkov v skupni vrednosti 25.000 din. Cena tom-bolski karti 2 din. Preskrbite si jih, dokler je še čas. Od blizu in daleč vljudno vabljeni! _
Vranja peč pri Kamniku. Globoka žalost je nos zajela, ko smo čuli, da je v ponedeljek 20. novembra odšla v'večnost dobra, krščanska muti Dolar Neža, pd. Ulčarjcva mama iz vasi Trobelno. Dotrpela je polnih 61 let svojega življenja. Bog ji daj večni mir! — Vsi tisti, kateri
liriji. Sedel je in pisal, ona pa je, planivši k njemu, zaklicala:
»Veš, govorila sem z njim! K nogam mi je padel! Blazni za njo!<
Mali vitez je odložil pero in začel gledati ženo. Tako je bila razvnela in lepa, da so se mu začele oči svetili in se ji smejati; poletn je stegnil roke k njej, ona pa se je nekoliko branila in je še enkrat ponovila: »Azija blazni za Evioo!« »Kakor jaz za teboj!« je odgovoril mali vitez in jo močneje objel.
Se isti dan sta vedela tudi gospod Zagloba in Evica Novoviejska kar najnatančneje o vsem razgovoru z Azijo. Srce se je sedaj gospodični popolnoma predalo sladkemu čustvu in je bilo kakor kladivo ob misli na to, k«) bo, ko se slučajno seslaneta na samem, ln ie je f glavo Azijevo pri svojih kolenih, že ie čutila nje. gove poljube na svojih rokah in čutila tisto ome-dlevico, ko se j* plava nagne nadlmhljenoroko usta pa šepets.jo .Tudi jaz te ljubimi' Med tem pa je sama od razburjenja in nemira silovito poljubljala Baši roke in vsak trenulek po^dovala proti vratom, ali ne zagleda tam mračne, toda
lepe postave Tuhaj-bejevičeve.	.....
Vendar se pa Azija ni pokazal v tortahclji, ker je prišel k njemu Halirn, prejšnji, sluga očetov teda pa sain Imeniten murža v DobrudŽi. Halim ie prišel rM popolnoma očito, ker se je v Hrept-£vS Is vedeloP d» je posredovalec med Azijo m tistimi ritmojstri Lipkov In ierem.sov, k. *>bih stopili V sultanovo službo Oba z Azijo sta se ta koi zaprla v stanovan e, kjer se je Halim, KaKor le bila niesova dolžnost, poklonil Tuhajevemu sinu, prekrižal roke na prsih in s sklonjeno glavo
""Ja" ZfkalTšne liste?, ga jevprašalAzija »Nimam nohenih, eflendi. Ukazano mi je ustno vse povedati.« »Daj torej, govori!«
še niste naročniki »Domoljuba«, postanite gotovo letos. Ne odlašajte dalje, saj vam prinaša samo koristne stvari.
Brode pri škofji Loki. Redkokdaj se oglašamo v »Domoljubu«, čeravno ga bere vsaka družina. Novic je tudi pri nas dovolj. Dne U. decembra se prične 5 mesečni gospodinjski tečaj, ki obeta lep obisk. — Po prizadevanju posestnika Janeza Demšarja dobimo v naši vasi lep letoviški dom, ki bo nam v ponos in bo privabil marsikaterega tujca v naše kraje. — Kmečka zveza si je nabavila nov voz za prevažanje živine. MKZ ima tudi redno svoje sestanke. *— Dne 8. decembra bo dopolnila 88 let starosti najstarejša vaščanka Marija Dolinar. Bog jo ohrani še dolgo let! — Sv. Miklavž nas letos obišče z lepim sporedom na našem odru v Gabrški šoli.
Gomilice. Po daljši težki bolezni je umrla 24letna mladenka Petek Bara, članica Marijine družbe. Večje število tovarišic jo je spremilo na njeni zadnji poti. Naj v miru počiva!
Metlika. Strašna burja je divjala zadnji torek po naši okolici Podrla je novo postavljen pod posestnika in gostilničarja Franca iz Metlike. Opeka je kar frčala s streh. — 10 letnico je praznovala v nedeljo 19. novembra Vinarska in kletarska zadruga v Metliki. Upamo, da bo šla z lepim napredkom naprej. — V nedeljo 26. novembra pa nas je obiskal na bivši posla?
»Vojna je gotova. Spomladi moramo iti vsi pod Adrianopol. Bolgari so tam že dobili povelje navoziti sena in ječmena.«
»In kje bo kan?«
»Cez Divje poljane pojde naravnost na Ukrajino k Dorošu.«
»Kaj si slišal o koših?«
»Tolažijo se z vojno in vzdihujejo po pomladi, ker je sedaj v koših beda, čeprav je šele začetek zime.«
»Ali Je velika beda?«
»Sila konj je padlo. V Bialogrodu se že nekateri sami prodajajo v sužnost, da bi se le prebili do spomladi. Sila konj je padlo, effendi, ker je bilo jeseni mak) trave v stepah... Sonce jo je požgalo.«
»In so slišali o Tuhaj-bejevem sinu?«
»Kolikor si dovolil govoriti, toliko sem govoril Vest se je razširila po Lipkih in Ceremi-sih toda nihče ne ve dobro resnice. Govore^ tudi o tem, ds jim hoče dati ljudovlada svobodo m zemljo in jih poklicati v službo pod Tuhaj-beje. vičem. Na samo vest o tem so se razburili vsi ubožnejši alusi. Hočejo, effendi, hočejo, samo drugi jim razlagajo, da vse to ni res, da pošljejo v ljudovladi vojsko nanje, Tuhaj-bejeviča pa sploh
d.!M! „„ i.^«.; nas 8 Krima, ti so pravili,
ln se raznurjaju, mu*i i'« e1«■ >-- " ... __.
rajo one. Toda če bi se razneslo da kliče vaša milost na svobodo, zemljo in službo, tedaj bi so dvignilo kar celo mravljišče... Naj bi smel samo
g0V°Aziil se je zjasnil obraz od zadovoljnost! in začel je hoditi z velikimi koraki po sobi, potem
Pa '»Bodi^pozuravljcn, Halim, pod mojo streho!
^'»pJIn slu« aem tvoj, effendi,« je rekel stari Tatar.	(Nadaljevanje prih.)
Naš kmet in naš jezik
0 slovenskem kmetu in slovenskem jeziku je govoril te d il pri Prosvetni zvezi v Ljubljani pisatelj Finžgar in je povedal tudi to-le:
Slovenci imamo sedem temeljnih kmet-skih narečij (gorenjsko, dolenjsko, rovtarsko, Štajersko, koroško, kraševsko in prekmursko), vseh inačic v narečju pa je 46.
Pri nas je v začetku naše književnosti pisal vsakdo v svojem narečju, tudi Prešeren, ki je pisal v brezniškem in ki nam je ustvaril pravi knjižni jezik. Vsi prvi možje so prisluhnili govorici našega kmeta, naše vasi. Iz tega se je rodila njihova lepota. Knjižni jezik je nastal počasi iz vseh kmetskih nsrečij. Vse se je stekalo v eno samo veliko, silno reko. Seveda je naš jezik od Prešerna sem silno napredoval. Vzemimo v roko samo nekatere lepe prevode, pa bomo slišali, kako naš jezik ubrano zveni.
Toda ne samo besedni zaklad, ampak tudi slog je pri našem kmetu, v naši vasi doma. Moč našega jezika je v glagolu, ne v samostalniku. To nam najbolj kaže naša narodna pesem. Glagole je treba prav rabiti.
Za slog je treba tudi brati naše pregovore. Tu je naša stara filozofija, tu je duša naroda. Obračajmo se h krajevnim imenom, n. pr. goličav, travnikov, voda in pustimo zemljepisne spakedranke, ki nimajo s pristnostjo nobenega opravka. Vsaka skupina, ki govori jezik, še ni narod. Ljudstvo postane narod kadar ima knjige, slovarje, revije, časopise. Jezik moramo ljubiti, ga hraniti či-
stega ter odvreči vso navlako. Zal, da tega ne delamo. Za to more skrbeti šola, dom, mi vsi, ki ta jezik govorimo. Ne poznamo že skoraj več treh dinarjev, ampak tri komade dinarjev, namesto da bi se aešli se sestanemo, gradimo vse od kraja: hišo, cesto in čevlje, razstav ni več, ampak se vršijo ter nešteto drugih stvari. Vseh teh spak duh našega jezika ne pozna.
K narodu spadajo šege, narodne pesmi, noša, obredi itd. Vse to ima dušo in obraz tistega naroda, ki je to ustvaril in gojil ter v tem in s tem živel. Mi smo seveda moderni in smo iz Bleda naredili sračje gnezdo, kjer še poštene slovenske krčmo ni, čeprav imamo v naših kmečkih domovih toliko lepega, s čemer bi ohranili svoj obraz, pa bi bili vseeno moderni.
Vseh teh lepot se je treba zavedati. Ce temu ni tako, so krive tudi šole, zlasti njihov sistem. Za svoj jezik se moramo boriti vsi. Kar je naše, pred tem naj se preneha vsako strankarstvo. Knjige, ki škodijo našemu narodu in našemu jeziku, ne sme nihče kupiti.
Država jc nekaj velikega, naša dolžnost je, da jo spoštujemo. Naša država je bogata, je gmnt, ki je morda včasih slabo obdelan. Kdor kuje iz tega grunta sam svoje koristi, je zapravljivee, ta naj odgovarja in dokaže pravico do tega, kar ima. Vsi smo bratje, x istimi pravicami in dolžnostmi. Podbratov pa ne poznamo. Kdor gleda, kam bi krenil in pod čigav plašč bi se skril, je na krivih potih I Na svojem ostanemo, tam odkoder smo dobili vsel
nec dr. Koce., ki nam je razločil zunanjo in notranjo politiko. G. bivši poslanec je poslušal naše želje in se bo potrudil, da jih izvede. — Občni zbor Prosvetnega društva bo v nedeljo 3. decembra. Vabimo!
Turnišče. Minuli teden je v naših trgovinah zmanjkalo petroleja. Dobil se je ie v eni trgovini in to samo en deciliter za t dinar. Čudimo se, kako to. »Domoljube je postal pri nas, odkar ga je ljudstvo dobilo v roke, silno priljubljen. kar seveda ni čudno, saj nudi toliko vsega koristnega kakor noben drug list. Naročite ga lahko pri g. organistu.
Bogojina. Fantovski odsek pripravlja lepo akademijo na praznik Brezmadežne, 8. decembra. V naših gozdovih še sedaj ob koncu novembra rastejo užitne gobe. Kaj takega ne pomnijo niti stari ljudje.
št. Andraž pri Velenju, četudi smo bili s poljskim delom zla«ti sedaj v jeseni jako preobloženi, se je vendar v zadnjih dneh precej ugnalo. Ljudje si pripravljajo samo še steljo za živino in pa drva. Pa sta v teh dneh zopet oživela Gora Oljka ter Sevški hrib, kjer pridni grabljači grabijo listje za živino, da bo pozimi na toplem in suhem Kdor pa je bil bolj priden in se je s steljo oskrbel, ta se je lotil poslednjega opravila v jeseni: napravlianja drv. Marsikje v bukovih gozdovih že poje sekira svojo značilno pesem, ki napoveduje že skorajšnjo zi-mo- ,\a M"" sadjarji so pohiteli z zadnjim jesenskim delom. z beljenjem sadnega drevja. Da-st je zajec že meseca septembra marsikje drevja oglodal, pa sedaj v zadnjih teduih še ni bilo jP®Z1'' kake škode. Mnogi sadjarji bodo še saditi, dokler bo vreme dopuščalo.
Galicija pri Celju. Naša narodna šola je v zadnjem času izgubila kar dve učni moči, tako da poučuje sedaj HO otrok samo en učitelj. Vprašanje je, kakšna bo mladina brez potrebne šolske izobrazbe? — Rudnik v Socki namerava za nekaj mesecev ustaviti obrat. Spet bodo udarjeni naši delavci, ksr ne bodo imeli čez zimo zaslužka. V dolgih zimskih večerih pridno prebirajmo knjige, katere si izposodimo v knjižnici kat. prosv. društva; knjižnica je odprta
B*
vsako nedeljo in praznik po večernicah. — Dra-matsko življenje je v zadnjem času spet oživelo. Prvo igro v tej sezoni bomo igrali dramo: »Prisega o polnoči«, na katero že sedaj opozarjamo. — »Domoljubove« nagrade so vzbudile pri nas veliko pozornost Oglasilo se je že več novih naročnikov.
Ljubečim — šmiklovž pri Celju. Predzadnjo nedeljo nas je obiskal s. senator Mihelčič iz Celja. Ogledal si je gradnjo nove ceste Ljubeč-na—Bezovica. V šmiklavžu je imel nato sestanek, ki ga je obiskalo lepo število volilcev. — Vrše se predpriprave za razširjenje omrežja Kranjskih deželnih elektrarn. Tako se naše vasi vsestransko modernizirajo, in tudi industrija naglo narašča, tovarna Sodin se izredno razvija. Z dovršitvijo nove ceste se bo razvila tudi lesna industrija oz. trgovina, ki je zaenkrat bolj omejena.
Iz celjskega okraja. V soboto 2. decembra bo na igrišču v Sv. Juriju pri Celju plemenski sejem za sivopšenično pasmo. To je običajni
t'esenski plemenski sejem, ki je bil radi slinav-e preložen od novembra na december. — Predzadnjo nedeljo se je vršil v Celju okrajni občni zbor Kmečke zveze. Občnega zboro se je udeležil tudi senator g, Mihelčič. G. senatorja so
Zafcaf sovraštvo do duhovnikov in krščanstvu ?
Boljševizem in komunizem sta togotna na krščanstvo do iztrebljenja. Zakaj neki?
Samo zato, ker uči vero v Boga in življenje po desetih božjih zapovedih. Zato, ker uči: ne ubijaj! Živi čisto, spoštuj tujo lastnino, ne laži, ne obrekuj, ne prisegaj po krivem, bodi zvest v zakonu! Zato in samo zato ker uči, da smo odgovorni za svoja dejanja, da je sodba po smrti, zato, samo zato, ker zahteva, da krotimo svoje strasti in pože-Ijenje.
zborovalci prosili, da skuša pospešiti uzakonitev hmeljarskega zakona. Opaža se, da spričo dobre cene letošnjemu hmelju, se kar široko orje ju pripravlja za nove nasede. S tem pa se je bati, do bo nustopila spet hipcrprodukcijska kriza, kot je bila pred dobrimi desetimi leti. • V četr. tek, 14. decembra se bo vršil 7 Celju celodnevni poslovni tečaj za tajnike krajevnih kmečkih zvez. Mlade -fante, ki bi imeli zanimanje, j« prijaviti krajevuemu odboru, ki jih bo poslal u« tečaj.
Celjski okraj. V preteklem tednu sta se vr. šila v našem okraju dva živinska sejma in sicer v Sv. Juriju pri Celju ia v Tehorjih. Na oba sej. ma je bil prigon živine bolj slab, zato tudi ni. smo opazili živahne kupčije. Cena volom je bila največ 6 din za kg, dočim ie za drugovrstne ia plemenske vole cena mnogo nižja.
Trbovlje. Z novim proračunom bo ustano-vila Delavska zbornica v Trbovljah dopisništvo. Dvakrat ua teden bodo uradni dnevi za rudarske revirje Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Tu bodo lahko delavci dobili pojasnila, vlagali pritožbe in drugo. Pred duevi je bila priklju. Cena povečano električna kalorična centrala trboveljskega rudnika na omrežje Kranjskih deželnih elektrarn. Slavnosti se ie udeležil ban dr. Marko Natlačen in številni arugi odlifniki. Blagoslovitvene obrede je opravil zastopnik trboveljskega župnika duh. svetnik g. Mirko Rataj. Trboveljsko premogokopna družba že pripravlja načrte, po katerih bo odstranila ii stare elektrarne stare kotle, ki so na uro lahko prekuhali 30 ton vode in bo namesto njih dala postaviti dva nova kotla, ki bosta vsak na uro spremenila 110 ton vode v paro. Eden takih kotlov bo postavljen že prihodnje leto. Z dokončano modernizacijo elektrarne bo imel trboveljski rudnik največjo kalorično centralo v državi.
štore. Za zboljšanje občinske ceste štore— Sv. Lovrenc — Svetina—Celje in za izravnavo klancev te ceste je bila pred dnevi komisija zastopnikov teharske obline in celjskega okrajnega cestnega odbora. Komisije so se udeležili senator g. Alojzij Mihelčič kot predsednik okr. cestnega odbora, g. Rebov Martin iz Čreta, župan Dimec iz Teharje iu g. Burnik iz štor. Za popravilo ceste bo prispevala občina, pred« vsem po okrajni cestni odbor in banovina. Zboljšane ceste, zlasti po izravnavo klancev na tej resti, ie res nujno potrebno. Želeti bi bilo, do bi se dela kmalu pričela.
Dobrna, te pred krotkim smo poročali o prepotrebni regulaciji našega potoka Dobršnire. Za regulacijo je bilo odobrenih 90.000 din. Potrebno bi bilo, da se z delom čim prej prične in se zaposli številne brezposelne. Na drugi strani po bi bil potok, ki ob vsakem večjem deževju poplavi najboljše njive, že do spomladi reguliran.
Male Braslovče. V zadnji številki smo poročali o roparskem nupadu pri Prislanovih, kjer sta dva razbojnika vdrla v hišo in napadla ženske. Po obširnih orožniških preiskavah trdijo, da je izvršil ta roparski napad Hace z nekim maskiranim pomočnikom.
Galicija pri Celju. Naša župnija šteje okrog 350 hišnih številk. Katoliških časopisov imamo v fari nekoj nad 400, tako da pride na vsako hišo več kot en časopis. Zastavo nosi pri nas »Slovenski gospodar«, takoj krepko za njim ko* raka nas »Domoljub«. Bolj premožni imajo »Slovenca« in »Slov. dom«. Tudi strokovnih listov je precej. Gospodarji imajo »Čebelarja«, ,Orača« in »Sadjarja in vrtnarja«, žene »Kmefko ženo«, fantje »Kres«, dekleta pa »Vigred«. Raren tega je še cela vrsta nabožnih listov, kakor »Bogoljub«, »Nedelja« in »Glasnik«. Iz tega vidimo, da nismo pri nas zadnji med bralci verskega čtiva, če pomislimo, da je v fari liberalnega časopisja le 30 izvodov. Napeli pa bomo še vse sile. da bodo še te male številke popolnoma izginile. Število naročnikov »Domoljuba« se je v enem letu rekordno zvišalo. Je pa tudi naš »Domoljub« lep list in prinaša tudi iz naših krajev važnejše novice.
Studenec pri Sevnici. Minuli ponedeljek j« odšel v večnost Jan, Kozinc od Sv. Primoža. U<1 doma je odšel zdrav, a domov so ga prinesli mrtvega. V gozdu je nagrabil steljo in jo peljal domov. Med vožnjo se je prevrnit voz ia K® pokopal pod se. Ko so ga izvlekli izpod voza, je bil že mrtev. Bil je star 27 let. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Naj mu sveti večna luč, ostalim pa naše iskreno sožalje! —
Ko bi vsai enkrat pisal
Mnogo naših sinov in hčera se potika po •vetu in imajo pretrgano vsako zvezo s svojim domom. Ravno v zadnji (47.) številki »Domoljuba« smo brali o enem takem izgubljenem sinu. Da bi bil ta edinil Pa ni. In niso samo sinovi, so med njimi tudi možje, očetje, da tudi hčere... Zakaj ne pišejo?
Morda je bil vzrok izselitve kak majhen družinski prepir. Ali je vredno zaradi njega >mulo kuhati«, kakor se glasi narodov izraz za tako dejanje. Fant zaradi družinskih razmer ni dobil grunta, in sedaj na leta traja-Ijoča jeza in zamera! Med možem in ženo je prišlo do lahkega trenja, in radi tega naj trpi vsa družina. Očeta ima in ga nima. Morda je temu molčanju kakšna >skr: vnosi« iz mladostnih let, kakšen boj ali pretep, kakšen pregre&ek s sosedovo Micko, sam ljubi Bog v nebesih naj ve in ugane, zakaj nekateri naši tam daleč za morjem žive in se za svoj dom niti s kapljico črnila ne pobrigajo. Saj pravim, da ni veliko takih, bo pa vendar in žalostno je, da so.
Morebiti je med pjiml tudi nekaj takih, ki ne. znajo ne brati in ne pisati. Pa jih ne bo dosti. Te naj bi si vzela naša sedanja šolska mladina za resno svarilo, kakšen siromak je človek, ki mu šola ne diši in se ji pod raznimi pretvezami le odteguje in ostaja doma ali
pa se potepa po hostah. Pa tudi očetje in matere, ki govore svojim domačim, da za kmeta že dosti znajo, če ie par let v šolo pogledajo, potem je pa glavno delo, delo, delo...
Ne zna še vsak vsega potrebnega, če se zna le podpisati. Saj vemo, kako so še otroci ki v šolo hodijo, nerodni, če je treba le eno drobno pisemce sestaviti. Kar ne gre jim beseda izpod peresa.
Predstavite si pred oči prizor tistega dne, ko pride pismo iz daljne Amerike, iz Francije, morebiti tudi iz Azije ali pa celo iz črne Afrike in ko doma pismo pogledajo in že iz črk spoznajo, kakšna pisava je in kdo je tisti, ki tako piše, pa fzpregovore besedo: >Ata je pisal!« Ali pa: »Francelj, Miha, Jaka je pisal!« Pa se obrazi polni veselja razpotegnejo v vesel smeh. Vsak misli, da izza tistega pisma gleda cel ata, gledata brat ali sestra, gledata sin ali hči, gleda kdorkoli domačih. In to ne samo danes, na izseljensko nedeljo, ampak vsak božič, vsako veliko noč, vsak god, in še in še... Vsako pismo iz tujine je praznik za vso hišo, kakor je tudi vsako pismo iz domačega kraja, pa naj ga piše oče ali mama, prijatelj ali brat, vsako tako pismo je kakor zapovedan praznik za one tam v daljnji tujini, kjer se slovenska beseda ne bere in ne sliši vsak dan...
če kdo namerava naročiti »Domoljuba«, »Slovenca«, »Slovenski dom« in »Bogoljuba«, ga lahko naroči pri našemu zastopniku na Studencu. Njemu tudi lahko plačate naročnino.
Z Vranskega. Vranski orožniki so imeli pred dnevi prav težko (lelo. Iz zaporov našega sodišča je pobegnil 20 letni Nemec Matija, katerega so orožniki .zasledovali in g? hoteli aretirati. Nemec se je postavil po robu in so ga morali s silo ukleniti. Ko so ga uklonili, se je vrgel na zemljo in zatrjeval, da se da rajši ubiti kot da bi šel v zapor. Orožniki so morali misliti že na voz, da bi ga odpeljali, pa se je Nemec umiril in odšel z njimi.
Nova ccrkev pri Celju. V Socki v graščini Je bil sestanek zaradi napeljave elektrike. Se: Stanka se je udeležil tudi senator g. Alojzij Mihelčič. Občina je imenovala na svoji redni seji 19. novembra zaradi velikih zuslug v bla-
ALI SE ŽELEZO LAHKO UŽIVA?
Da bi kos železa odgrizli ali železni prah kar z žlico jedli, to ne bi zaleglo. Vendar pa ie tudi v špinači železo, ki ga v taki obliki lahko uživamo. Pa Se druge snovi so telesu potrebne, kakor n. pr. fosfor. Tudi ta m v surovem stanju užiten, celo smrtnonevaren je. v obliki rastlin pa železo kakor tudi fosfor brez nadsljnega lahko uživamo. Rastline so pač naravna hrana, zato pu tudi vedno zdravejša od umetnih zdravil. Tako so od pamtiveka tudi zelišča, če jih pravilno izberemo, zdravilna in krepilna sredstva. Dovajajo nam namreč nove snovi in odvajajo obenem razkrojene strupene tvarine iz telesa.	v-
Planinka čaj Bahovec, sestavljen več.noma iz planinskih zdravilnih zelišč, je čistilno sredstvi) prav posebne vrste. Tako delujejo sestavine Planinka čaja, ne da- bi »e njekoja učinkovitost vsled navade zmanjšala. Dolgoletne
izkušnje nam potrjujejo, da odstrani redno uživanje PlaninU *a a zaprtje in slabo prebavo, ki imajo ta posledico pomanjkanje teKo. napetost telesa, hemeroide. kožne izpuŠčaje n glavobol. Dalje očisti Planinka čaj čreva ,„ obvaruje na ta način pred	j^g
In sečnega mehurja. Planinka čaj oblažnie že lodčne bolečine in odstranjuje vetrove. Planin ka čaj kot odlično domače sredstvo ne b. smelo manjkati v nobeni hiši in ga dobit« vsaki lekarni po 20 din in 12 din.
Keg. S. Br. 18697/35.
gor občine senatorja Franca Smodeja in Alojzija Mihelčiča za častna občana.
Sevnica ob Savi. Na praznik Zedinjenja bo pri nas odkritje spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Za naš kraj bo t. december še poseben praznik. Vse vabimo, da se udeležijo slavnosti brez razlike naziranj političnih in svetovnih, da se na ta dan vsi kot bratje in sestre združimo pred njegovim likom in si še enkrat obljubimo, da bomo zvesti Jugoslaviji.
Celje. Mestni svet je na zadnji seji zvišal plače mestnim uslužbencem zaradi draginje. Povišek bo obremenil mestno blagajno za 560 tisoč dinarjev letno. — Darilo 200.000 din, ki Sa je dal tovarnar VVesten ob priliki poroke za reveže, bo mestna občina razdelila po njegovi želji med najbednejše družine z več otroki.
Frankolovo pri Celju. V nedeljo 26. nov. smo obhqjali Frankolčani 20 letnico cerkvenega pevskega zbora, katerega prav agilno vodi ga. Cecilija Jakop. Že pri deseti sv. maši je pel na kom mešani zbor, da se je takoj poznalo, da je temu zboru priključen kader starih pevcev. ki so sodelovali že pri ustanovitvi pevskega društva pred 20. leti. Popoldne pa -,o spet skupno na domačem prosvetnem odru zelo lepo odigrali spevoigro »Mlada Breda« ter odpeli nekaj lepih slovenskih pesmi. Vso to pestro in zelo lepo uspelo prireditev je obiskal sam g. senator Alojzij Mihelčič v družbi več gospodov iz Celja. Ob tej priliki je g. senator čestital pevskemu zboru in spregovoril nekaj lepih besed o slovenski pesmi. - Na občnem zboru Hranilnice je bil izvoljen za predsednika g. Jože Goršek. Frankolčane bo morda zanimalo, rta je dobila Zadruga na Frankolovem zagotovilo,
da bo celjska bolnišnica, kateri dobavlja Za« druga dnevno 115 litrov mleka po din 1.60, do« čim sa plačuje Zadruga po din 1.30, lahko plačevala dražje, ker je bilo na merodajnem mestu na banski upravi v Ljubljani zagotovljeno, da bo banovina dala ntlog in obenem zvišala proračun celjski bolnišnici, da bo lahko dobila Zadruga ža liter mleka 2 din, posestniki za bodo lahko prodajali mleko nekoliko dražje.
naznanila
n Prosvetno draštvo Brezovica pri Ljubljani. Vsa okoliška društva, ter vse one, ki se zadnjo nedeljo niso mogli udeležiti, vljudno vabimo na krasno rimsko igro »Dekle' z biseri«, ki jo ponovi naše društvo v nedeljo 3. decembra ob "i popoldne v Kat. domu.
Lepo knjižno nagrado do zneska 100 din si morete pridobiti že z malim izdatkom 5 din, ako kupite »Družinsko Pratiko« in se udeležite nagradne tekme, ki je razpisana v novem, letniku te pratike. Dobite jo v vseh knjigarnah in boljših trgovinah. Zahtevajte pa samo pratiko s po« dobo sv. Družine na načelni strani.
n Prosvetnim in drugim odrom se priporoča za predpust burka v treh dejanjih »Butalci«. Pošilja: Kušar Tone, Rateče 20, p. škofja Loka.
n Duhovne vaje za može bodo v »Domu duh. vaj« v Ljubljani, Zrinjskega 9, letos še enkrat od 11. do 15. dec, 1939. Začetek 11. decembra zvečer ob 7. Prehrana 100 din. Možje pridite točno, v obilnem številu. Naš čas zahteva pogumnih in res katoliških mož. — Vodstvo »doma«.
n Boštanj ob Savi, Salezijanski zavod na Radni bo priredil Miklavžev večer v nedeljo, dne 3. dec. ob 3 popoldne v Boštanju, na Rauni pa 5. decembra ob 6. Izvaja dr. Gržinčičevo opereto v 3. dejanjih: »Miklavž prihaja«. Sodeluje nad 30 pevcev in zavodov orkester.
n Dol pri Ljubljani. Miklavžev večer bo priredil tudi letos Fantovski odsek v nedeljo, dne 3. decembra ob 6 zvečer v prosvetnem domu v Dolu. Pred prihodom Miklavža bomo uprizorili enodejansko veseloigro: »Z letovišča«. Staršem sporočamo, da ne bomo imeli nabiralne akcije po vaseh, vsled česar sami preskrbite darila in jih prinesite v prosvetni dom. Ker se sv. Miklavž na obisk izredno pripravlja, vljudno vabimo I
radio ljubljana
Četrtek, 30. nov.: 18 Radostni zvoki — 18.40 Slovenščina za Slovence — 19.50 Vzroki izseljevanja — 20 Koncert pev. zbora »Ljubljanski zvon«. — Petek, i. dec.: 9.15 Šolska ura: Proslava narodnega praznika — 10 Prenos iz ljub« ljanske stolnico — 17 Medved: Viljem Ostro-vrhar, zgodov. igra — 19.50 Mlakarjevi zbrani spisi. — Sobota, 2. dec.: 18 Za delopust igra Radij, orkester — 20 O zunanji politiki. — Nedelja, 3. dec.: 10 Verski govor (škof dr. Greg. Rožman) — 10.15 Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano
—	17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila - 18.50 Pevski zbor »Cankar« - 20 fzseljeniški večer. - Ponedeljek, 4. dec.: 18 Zdravstvo mladostne dobe — 18.40 Mesečni slovstveni pregled — 19.50 Več manlre — brez zamere. _ Torek, 5. dec.: 11 šolska ura: Kaj pa bo Miklavž prinesel - 16.30 Miklavzevanje za otroke — 20 Miklavževi darovi prirede koncert.
—	Sreda. i. dec.: 18.40 Kmet, izobrazba in šola, II. del — 20 Prenos iz ljubljanske opere.
Zahtevajte na* novi knjižni oglas »Naša dobra knjiga«,
ki vsebuje 178 skrbno Izbranih kolekcij
po izredno znižanih cenah!
Ne zamudile ugodne prilike za Miklavža in Božfe, saj so naše kolekcije najcenejše In najplemenitejše darilo. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI <|t
Mali oglasnik
«1 »i prost« »r . a	D« i. W»e«ifc	r* "I
KUOT«., a*r tnpu«u- tmet,«» paarttf« »l irma»».r	praek« u
ourait Mmaaiitr« »i »miencc« a. mtoi*.	"riatoitaias «a ■■"» afu^m ti p cm '"i
ttvijanL^i njM
sprc-.trof- p* oofwon l«s«vrr	fcevjar-
DsKjnt. FTMB-
ta»LJtXif&» liliJfc 3 i.
PsSBt«
sntratL prwn?'1.2Tv* 7>rt*-<l L »
Det*
n fteanOak Fjtr^-nten. JZuBtof j« fru rerto LjtrtCjaTA. TeOnikttva ce*;* lii.
Krivi
Autsrr aite&Bcrim. k; » u dzi.: nitae«**. prno&a X>ftl»ro\Tb #1 J*
dohrr iihii	prr-
Vojaku 21 Vodjam
Semenski fcteijt
tt t** dru*"«
tsM jiemerjfc fcupttT« Fru. riif^čnii L t o s. v l«3ut>..mxu šte\-m 11 »uu*O«K*. » m s* — .i* '.-n«
Brinje ie tip
finim« *ajir pr.
fc. Frat. Popfcisilk i
s a s. t
Tjriicv* < rnziuoc&a
reBt* «t SS — Javni
■kladi***.
Mir - Drtfijip
<Grrrrr»er tr fc* va* ritmi t druclfc pcqra3~ Tjrvit ftrvtOnit utrcckJT pur p<K*mi siajirt»d«c pn »PrmsH«« fcri.jtar.sfc*
naprmuc pr. I — Ti«.Kprt*ti I pertrt SUi!
Hlapa
ajr-jrjr&cn. Xaaxnp K
Jbaža^m. X@»m& J&Jeola, JL t Palja £L T.
IN stretevM
tomOM* Se-
ApeS; Sb
PMBV T« dpnvB aOamo ;uba*
2SCi

Detei )M
&x*exT*ih cmok*. 1 K mnp. IjBhJaim
Buket pu£
niiprtkiat; Prvaka >1
in fa***
a preht prt»6*m — K^ftuo 14 J. f^ ^iC
kape
tt. k; d:\jaiun* fcup! Zdrtri t Saij Trt Tausprot: kastna* £JU Mumift.
TrasaBsiji zi žsp
i umtjjftuto ti koto t pr«*cuerv J dt m. dt.tort »taraatfa-i>f. tupia — ifTnuri; Krut-c. Belncfe Iflarkv-
TrpvM
m pnagmBtimm kr*3» \-riimwi r j^im. — E.cpts. tud! mtrjl« kMEtat 'j>amMif'i> * blUtel	st
Fioftt »a uprava »T»nmiC?utoa* pc*d torffll »»( f«M-». ti IMS3Z
JviRJI
M\t
»	u.
fiela js^eir. T'DUudt« ii* isasifn ; Fmni.šia Tlftar.	Gor.m? 3fii
p Ciarj» jrr; Bitnfiu

vnua > pn-Aata.	r« —
C-iiM^efc S-4. p ?*re&-ftvorr pri iLrmijB.

34 ttdnrar farejto. prc^ to« Mrtik p. Grty-£1
f t^firtm	pr*-
fi*TC. A. laabtml^ »r.^ T*. I»f«Tt»rm*.
ŽevJjanfci st-^i
rinntesr- — srmrafe«
T&.TH&. B3E-1" )MIB]kt
p»-MžLa.rD n as^t1 'fltr hbffMe 5 TtJ^*fe: 4s<r»'Mssi » it. aa TMfc-pradfc.; S^rupet Boftk Poiseia..
Srčke
1» «n! Kt-Kc: r.otam-««» n-ikDjk, ia«!
Cwui irlkr rllo. fcupu>««tic J«: »1SS OllCTTI BBR! » l»Btl'.Jfc«J. oi J fcB 11«. FHJ Trarse ir. j«.
miiJf* M luamc -r^nmlž.
Dekii
iz j*c*#n«r»c —
•iLft 6*-i*. iMim pc Ao^f-vorc
2«. Bcsnum.
P Civj
©m
fcrr>tow al: saLt^er n	iv!.
t:tt> — rr«l	!K
t I C t. Uul/IMIlft. Trrhm <T>ur.»»»Kil t » *■* ii. Uiiu dbKti.
Str
fcli »tr«3i.!itie ttjsiie*. Cafiic Z&dniSn« r<res* fcr*t»uirBttiii — Dure«! 11 e^unnlfcfor
Ttr.Jiti« n» » Dim.
*
iLcrub*
PEsnuflt* n* uprmvs »ImmnUuhfti	xr.
•T«.-™ ism. k ;sa»
Pesest^i
DtMrti .Mai« II 4 g t'NA icx-«rru.r.»«txk ndrun. mia *rOr~tz
trumiko r_i.< lilrur	t«
M iUJU »—'i* K**
NtlAjiA mt mjnut. ni i*.r. Mint n« ErsL?n i»i'-
l a. y	j
rfcd	rmi-
m»—	*	f.
-I-.imi. -ui«.. jiofi p« J.r!iiu. »t IK »C
Tetitnui
!T»	1-e ;M Ar
M tcfu vwt IMt vrti l p. Vjfr-
bate drvp
bopflt m tvrdfej (Vrat t ZTertc pri
lekt isteii
»ori«. ix vm os.i*K>»
pe ir',11111	r.'j5fc:t
c«rj(.t K	jiTI
I*rw*j!r3« - Ofv	Trum esfcrTJB
K«tto Mk
ofcn>® ** 1« «tan>.
Carter naaMum-Jne
4IC v«t)» (NMrrt It BprtcrtMiti e«Sa t» tn»;:i'. Bjr-rjmum » božit - rmJ* dokrv «laSB« trujMi y*ntiiwl-kM r scpravT »I^aosD-
put -ZveiioM,
•L leu
2aMnin
m«it ra.!.:..., pa-tear n dotmn fenr.i«. K»-»k>T- T	.DnOHh
Karhal^B! p^tefp bri*
»mm mmm fterš) m
te t« 1-.trte
v,O KAM A"
Seitete prizcas; cd feabit is sater. JJJJ® m«riVp^ndrwitr^npndnB^^ift7T'	jm
Bok •« * !»t«:t»k is ittftT i;ah. Gl»m» zaloga taktna
Zaktmjfe ttnti uš fat!
*	**	T Moli Lo-
ti pri Ihanc pred trofičnim: praznit: s»n»c oc
ib. do 3b. rireemi.ra 7* fcoučur nnt->r » z» «o-Tt. ieip je treh* imrti dc« jirif.-« < i ir»e \«j-l>«->jt we ir zfrod; pn dofcm-nih	rriyi«si»
r "« r.»sir,r r>om Brezmaoržnt. Mai»	nn
Ifcfinu. p Oonžole. Osfcrbnuit zn«^ « ve f« • .d,r' ' tD vsoti« ir 7f iudi	vr.žnie z «V-
ioM»om iz Ljubljane in na/aj
s 2rfo ja-iserm IGkisvžrvo dva« a
rc. it mlade je na;4 »I>ružinsk« Tratiks, , po-Onhc ^ DroTroe.. Vsrhma tDvfn Irtiaka ja*! je TK»e}.nr Imrsia. p..urn« in zaiavna a nadi rsafaMMg m-Uj k^T p pnsfhnr »maa Kr.« Jt> Ifc (n krasti ii, slifc v i«krmskn. CW«r-j«o tudi t™, nurradTif- Up»ni.e. f k.ierr. w .'dru?ena kfm knj»m» dorilt Zahierajit jkv.
VabUo na občni zbor Družbe ep, Rafaela
ki ko ter 4. dmmhrs m» f T d»onuu ZVersiee it «sn>o (ne

» Trcvritki iWntwj». i h. It. Ditrii red:
■ln
L l"'»4«i m«	g .
Orecorija trauu. i PororiU *Ainik*r.
3 Vtrfjrre »»v »-ga
4.
Vt* riamt im prijuu^je i»f-!irtitf B»: v te ar^uunaje. imprnift. »im**- i« rtfc •r. ki	* lz*«4>ra>-u «Wnikt, at|
emun* po^jr-j* riij po
0 i k»r.

»KE01X< a p-t hit- — T»k knx iCT?»i«e ■ lnJ rt bftris !» i utajim' trrfi	prafc«
ruje ie 1 »»-.i-« ta 1	»"j»ue 1 u< • da,
; puif. 21 &s» I a«. JW potei Aa. 4 nt. ft pete 19 i-R — »me«"	pm»o.
Zatrte- jr»»s tedit »• ««»•»	i purt« dl«.
St Oetet: p* ?rt»Oaj»	t»»i» •rfsv-ta.
KMETHE IN OELAVG!
A.i. je*	ijular® >•	lialihi STpr--.*^ -»
t* • amr >+ '»B« »teJtesm	«r
imink,
;«ru6 Mp< »t. ruL**tm .tč. 1 MLmjrnl
tria
V GOKltA&j£tS TIGOHM
n: ti	ccukoo t* ■-••r • ^« «r.
rrmj,	^ r.r«	jmm
tmtm, r MM	tjwr >> tai «
tifct i* avfestlKfc	Tiaa	•• »•
«<f «-' » + ttanu-nk. ha.-«--s u ■ • UM d
fliB 9 J*	M 0*»	w	* -
raw» rjsrtw »c	—	<*C4
■« IŽU —	KBK Mtt	t^
Akf/ :•» MRJ mkli^^r	tA. Polia^n 2®	^ »>•
*H t»H;eJr» t-Ta^ižr	fc,'.. fc »:*■»»♦
itm u pk	3»jt1»	Mi • au.»«
* Gcričsrfpn f trr»* »v S«. ^t-tm frrti S%
T n^T® f-^r—r -.rr t j*»iw*T«r	K«r p m
*srv rmsa** »m* **>	— f-lJ>«r.j >*»* A o« * v Mm m X Mi. *
Kad* VaM^^e	k. * t
«a*tf
Zlato
št fV«n c«<u pn Zroajsk#ra wutst
t Hir.jraa ir»e. Prim-ftB it Jasam C<«
knjižic * d:t PlaSjrvo ido; t jusemsk.t kak Narttča se pn Sin^mut. triimanLi a«*" rverv, Ljub janv f'razakr>Tn ai ft.
Kovači in kmetovalci!
Sine. vr mer i in os: za tozpt dnhrte Bpoaae * irleniu Ht. STtTK"A.
Ganmaki	L.
> za wakef». t^* nfpnp-išljiT TirnvnmŽBik Kupice p*	J*i
« T ralnpi. JŠnh. m r kjijifmrBmk al) ▼ P^ai«
Si l^xšpra c
Črni gaber kupi«
u tukn ti: M pamk	P
»r»i	IWdbe i« P»«>hnr P«®
»»k« na