želi VESEL BOŽIC IN SREÖNO NOVO LETO LETO XII 15.DECEMBRA 1959. ŠTEV.247 Kako smo nekoe nestrpno pričakovali Božiča! Kako smo se o= troci drenjali okrog jaslic, šteli pastirčke in ovčice, jih pre stavljali in nameščali na mehkem mahu. A bolj kot pastirji in ži vali nam je bilo pred očmi božje Dete v hlevčku. Saj nismo itne= li prave predstave o Njem,težko nam je bilo razumeti, da jo ta o trok Bog. Vsemogočni in Večni. Videli smo samo otroka,majhnega in nebogljenega,ležečega na slami. Petnajst Božičev že obhajamo na tujem,še so jaslice in De= te v njih,a mi sami nismo vec otroci. Božič je zadobil vse dru= gačen pomen,razumemo ga vse drugače,resničnoj e.Kot Jožef in Ma= rija,tako si danes tudi mi med tujimi ljudmi iščemo prostora,da si v samotni in skromni domačnosti pogledamo - mož in žena - iz oči v oči ter se razveselimo: človek je rojen! In kot so takrat v sveti noči angeli prepevali slavo božjo,tako se dvigajo naša upanja in želje v brezmejne višave in nič jim ne stoji na poti. V dnevih pričakovanja in potem, ko je Otrok že bil rojen , je Marija gotovo doznala iz znamenj in prerokb, kako težka bo pot, ki se obeta blagoslovljenemu sadu njenega telesa. Mam je bodočnost prikrita, vemo pQ, da bo težka za aae in za naše otro ke, nko v naših srcih ne bo več božičnega duha, več Želje po Prereditvi, več božjega otroštva. Lep je božični praznik. V srcih nam obuja spomine, v dalj= no tujino nam prinese domače vonjave, iz leta v leto nas ohra = brüje ter nam daje volje, moči, poguma in vere. Zato: ko se oglase božični zvonovi in bomo zbrani - kjerko li že - ob božični mizi ali pred jaslicami, veselimo so, zakaj: BOG JE ROJEN! ZADNJA POSTAJA v (Pismo iz Amerike) Ko je v ponedeljek 16,novembra po kratki bolezni nenadoma preminul ljubljanski škof dr.Gregorij Rožman, je slovenska protikomunistična emigracija izgubila svojo edino avtoritativno in reprezentativno osebnost. Trpkemu občutju, ki je moralo prevzeti slehernega dobronamernega Slovenca v zamejstvu, se pridružuje misel, da niti on, škof ljubljanski, ki se je vse svoje življenje - posebno zadnja leta v pregnanstvu - prizadeval biti res s ara o dušni pastir svojim ljudem, ni mogel otresti s sebe neke stigme, ki se drži vseh protikomunističnih beguncev katerekoli narodnosti in ki pd časa do časa bruhne na dan. Skromen in nevsiljiv je preživljal svoja zadnja leta med clevelandskimi Slovenci in poleg njih je komaj še kdo v tem mravljišču tujine vedel, da biva med njimi škof-izgnanec, ki je nekoč odločno in brez pomisleka zastavil svoje ime in življenje v borbi proti isti ideji, ki danes poganja svoje strupene klice po vsem svetu. Naj je že pokojni škof odšel iz domovine prostovoljno ali pa po prizadevanju svoje okolice, eno je gotovo: povratek domov mu je bil končni cilj ter namen in upanje v to j e - po pripovedovanju prijateljev - izgubil komaj pred kratkim. Muditi svojim po vsem svetu raztepenim ljudem vsaj neko duhovno vodstvo, skrbeti za slovenski duhovniški naraščaj ter voditi očetovsko skrb za svojo pregnano duhovčtno, to so bile smernice, ki so pokojnega škofa vodile v tph poslednjih letih in radi katerih je obredel malone pol sveta. Miren in spokojen je ležal v cerkvi sv.Lovrenca, kamor so prihajali slovenski begunci, da mu izrečejo poslednji zbogom. Z molitvijo in petjem so se od njega poslovila vsa clevelandska emigrantska društva, v stolnici sv.Janeza pa se je v soboto 21.novembra od njega poslovita cerkvena hierarhija s slovesno črno mašo in Libero. Daritev je opravil clevelandski pomožni škof Krol, prisostvovala pa sta tudi pom,škof Begin ter bivši papeški nuncij v Beogradu škof Hurtley, Truplo pokojnega je bilo nato prepeljano v Lemont, Illinois, na slovenske ameriške Brezje, Tu so se od njega poslovili Slovenci iz Chicaga in okolice, v ponedeljek 23.novembra pa j e bil v navzočnosti čikaškega pomožnega škofa položen k večnemu počitku. '‘Križa teža in plačilo1' je bilo geslo, ki si ga je pokojni škof dr.Rožman zapisal v svoj škofovski grb, Maj bi njegovo plačilo daleč preseglo težo križa, ki ga je nosit pred slovensko emtgractjo., P-k KLIC TRIGLAVA Intervju,ki ga je imel g.Farkaš z g.dr.Krnj evidem (KT 245) je vzbudil v emigraciji dokajšnje zanimanje in so ga nekateri nesloven= ski listi objavili v celoti drugi pa v izvlečkih. Po poročilih sodeč, se je o njem mnogo razpravljalo in se razpravlja v političnih krogih, dasi so mnenja deljena, če je bila to posrečena poteza KLICA TRIGLAVA. Ker pa s samim prvim intervjujem ne bi dosegli tis tega, kar smo hoteli, zato nadaljujemo razpravo o tem nesrečnem vprašanju odnosov in želimo stvar pripeljati postopoma do gotovega zaključka, pri tem upoštevajoč različne vidike. Danes objavljeno muslimansko stališče bistveno pripo= more k boljšemu poznavanju vprašanja, zato upamo, da nam cenjeni naroČ niki ne bodo zamerili, da smo mu posvetili toliko prostora. Mi sami smo v nemali^zagati, ker smo morali odložiti vrsto že pripravljenih u= vodnikov in člankov, pa tudi več pisem uredniku bo še moralo počakati do objave. ... UREDNIŠTVO = = =========: ===:==== ======== ===========:==:- ===== = = = = = = ===;========== ====—= KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu in ga izdaja "Slovenska Pravda" Samo tisti prispevki predstavljajo njeno mišljenje,ki so’podpisani od izvršnega odbora. - Enoletna naročnina znaša v Angliji 24/-, v Sev.Ame= riki / 5.50 (letalska / 7.00),v Avstraliji pa RA 1.10.0 (letalska 60/-) Pover j enikarMrs .Pavla Miladinovič, 12 Oxford Rd, In gl eb urn, NS V, Avstralijo; Mr.Janez Žerjav, 114 Pope Street, Fairfield, Connecticut, U.3.A. Naš naslov je : BMVTRIGLAV, L GNDQN W.C.I. VEFOSLi? FARKAŠ RAZGOVOR Z MUSLIMANI Posamezni srbski časopisi v emigraciji trdijo,đa sta Bosna in Hercegovina srbski deželi. Posamezni hrvatski listi v emigraciji tr dijo,da sta hrvatski. Takoimenovani jugoslovanski časopisi v emigra ciji prehajajo preko vprašanja, čigava je Bosna, smatrajoč, da vpra= žanje ni važno. Skoro noben slovenski list v emigraciji no piše o Bosni in Hercegovini in o problemih tega ozemlja, kakor da se ta de žela ne bi geografsko nahajala v srcu Jugoslavije ampak nokje nakan cu sveta. To mo je privedlo,da sem postavil nekaj vprašanj tistim,ki so najmerodajnojši, da rečejo prvo in zadnjo besedo o tem, čigava je Bosna: Bosancem, v prvi vrsti bosanskim muslimanom. Zaprošena sta zato biladva ugledna muslimanska javna delavoa v emigraciji, gg.dr Smail Balid in Adil Zulfikarpašid, da odgovorita na spodnja vprnša= nja. Ista vprašanja so jima bila ločeno poslana in oba sta odgovori In neodvisno drug od drugega. Prvo vprašanje Nekateri muslimani se smatrajo za Hrvate, drugi za Srbe, toda tudi pri nemuslimanskih Hrvatih in Srbih obstoje nagnjenja,da nn2i= v~3o bosnnsko-snndžaške muslimane Hrvate odnosno Srbe, nnvn.iaioč zgodovinske dokaze za eno ali drugo trditev. Med tem pa komunistič= ni vin trdijo, da se ogromna večina bosansko-sandžaških muslimanov smatra za Jugoslovane. Kaj je po Vašem mnenju točno in zakaj? Drugo vpr a š an j e Ne glede na to,da se posamezni muslimani smatrajo za Hrvate Sr be ali Jugosiovane, dejstvo je, da žive kompaktno na ozeirijŠ med ka teliškimi Hrvati in pravoslavnimi Srbi in da se Polog vero tudi kul turno moono razlikujejo od svojih sosedov. Morda bi mogli roči da Predstavlja prebivalstvo tega ozemlja gotovo etniško celoto Kaže da se bo vsled obstoja posebne republike Bosne in Hercegovine v dokajšnji meri razbil in okrepil lokalni patriotizem čobnv se’L Sl more, m morda se nikdar ne bo moglo govoriti o nrk-k^ar nacionalizmu. V vsakem primeru pa trehn +n -n v- umskem mljp. kot kulturno in etniäko celoto vprnšeti: knj želijo^ bi po Vnšen mnenju bilo nojboljšo rešitev zo boeonsko-^Miag-äke mu- iit^li M "“h n31hOTi Tretje vprašanje mnnskf celoterk°kšnbebi°n^1 bil^ŽoAro? ®tnlSk? “ kulturno nusll. reditev? Islamska ali sekularna država? KatJ^n11^ nc?trnn^ doksŠosednihSnaiodoi?d° norebitnih ^vatskih in srbskih nanj šin^in67 Četrto vprašanje emiFontelLu«osl0ov?je0JrSnSoaon>4a™eae3van1e0T0n^u<33?0lCr"tHnlh Politična denokraciia potem -na dn n . ^ ^ nnJPrej vzpostavi rešijo nedsebojni odnos^takof^d^b^zadovoli?] o^ea0lCrr"^S^^ n^in zni meri? Kako priti do tega sodelov-nja? 1 VSe ^ n^VecJi ;no nekaj dni zadnjim paAjrprLpcl^udiHodgow^gfdr^Snail^BaUda^ g.Zulfikcirpcišic odgovarja ODGOVOR NA PRVO VPRAŠANJE: Narodnostno vprašanje je na področ ju Jugoslavije ^leđe na to, da se ni rečeno kakor tudi zaradi narod= notsnih zatiranj in hegemonije v preteklosti in danes, še vedno do= minantno. Še vedno prevzema celotno politično aktivnost,slasti emi= gracije, in z ene strani, prednjači pred socialnimi, ekonomskimi in političnimi problemi, po drugi strani pa samo postaja politično vpra šanje par excellence. To je anomalija za današnjo Evropo, ki je po II.svetovni vojni dokončno izšla iz tega’ kompleksa. Atlantski pakt, Evropska skupnost narodov, Skupni trg, nemško-francosko sodelovanje itd. kažejo,da so v Evropi ekonomski in politični interesi pred nacionalnimi. Zato tu ni pri zapadnih demokracijah splošno nerazumevanje za nas in to na šo problematiko. Toliko o oceni narodnostnega vprašanja za nas. Narodno poreklo in narodnostna pripadnost nista odvisni samo od subjektivnega čustvovanja temveč tudi od objektivne zgodgvinske stvarnosti in razvoja. Znanstveni viri in zgodovinski razvoj Bosne in Hercegovine govore v prilog teoriji, da so bosansko-hercegovski muslimani po svojem poreklu Hrvati. Toda o tem se ne skladajo hr = vatski in srbski pa tudi tuji znanstveniki, pa tudi subjektivna ču= stvovanja so glede tega različna. To vprašanje je zelo kočljivo in občutljivo, ker se predvsem obravnava z narodno-političnega vidika v namenu, da se legitimirajo ozemeljske aspiracije na Bosno. Nacionalna pripadnost prebivalstva Bosne in Hercegovine ima in je imela, na splošno nasprotujoče razlage. Veliki hrvaški liberalni politik in tvorec modernega nacionalizma pri Hrvatih, Ante 8tarče = vic je pisal: "Bosanci vseh troh ver, vedite, da za. vas ni bodočno= s ti, ee se ne boste priznavali in smatrali za brate enega, naroda in ene domovine; če boste drug drugemu bratsko Pomagali..." Smatral jih je za Hrvate, kot tudi "Korošce", prebivalce Rešijo (Srbije), toda med njimi ni delal razlike. Pravtako je Vuk Karadžič smatral,da so Bosanci vseh treh ver en narod: Srbi. Toda to isto je tudi trdil za "čakavce" in "kajkavce" kot tudi za vse narode od Triglava do Egej= skega morja. Toda v Bosni so bile verske razlike odločujoče za naci onalno opredelitev, ki jo je'zajela od polovice XIX.stoletja.Pravo= slavni so se opredelili zn Srbe, katoliki za Hrvate, medtem ko smo mi muslimani do današnjega dne v večini ostali ob strani od tega "neopredeljeni". Pri avtohtonem prebivalstvu so so prehodi z ene vere v drugo, v glavnem .oogomilov na islam, končali v šestnjastem stoletju.Kasne je.Pn 30 bili primeri, ko so razne plemensko skupine (die Sippe) ob Prihodu v Bosno prešle deloma v pravoslavje, deloma v islam in delo= 'a. v katolicizem. Kasneje so se eiii opredelili za Srbe, drugi za Hr vate, tretji pa.kot "muslimani neopredeljeni". Obstoje celo Primeri da so iste družine deloma ene in deloma druge vere, in z ozirom na to tudi različnega nacionalnega opredel j enj a. Na primer,družina Alič jev Gospicu katoliška v Kul en Vakufu pa muslimanska. V Hercegovini imate Luburiće katolike in pravoslavce,v Vzhodni Bosni pa Brankovi= ce muslimane in pravoslavce itd. Mnoge rodbine in vasi različnih konfesij se v Bosni-Hercegovini še vedno smatrajo kot sorodniki in med njimi še vedno žive izročila o skupnih prednikih. Res je, da se večina muslimanov Bosne in Hercegovino n^.cional no politično ni opredelila niti za Hrvate niti za Srbe. To je dej = stvo^in ni razloga, da bi to prikrivali. Toda očividno jo, da se to napačno tolmači. Vzdržnost muslimanov,da se nacionalno opredele ni= kakor ne pomeni našo anacionalnost in politično nezrelost. Nasprot= no se to,po mojem mišljenju, kaže kot pametno in pomirjujoče, ker oc tako hrvatski kot srbski nacionalizem v Bosni-Herccgovini poiav Ijo. obremenjen z duševnimi kompleksi, v ostri in iznakaženi obliki z gotovo agresivnostjo,ki nas muslimane odbija,celo kadar se počuti mo Hrvate ali orbe. Nazalost eden.im drugi nosita v sebi antihrvat= otyo oziroma^antisrbstvo, oba pa imata več ali manj gotov pro timu = slimanski prizvok, kar je v gotovih dobah zavzemalo brutalne oblike medsebojnega iztrebljanja. V tem leži težkoča naše nacionalne vključitve. To so razumeli mnogi hrvatski in srbski politiki, medtem ko nam to drugi očitajo kot najtežji greh, napačno to prikazujoč kot omahovanje in nacional ni oportunizem. Stjepan Radič je že 1904. pisal o tem: "Ko so bosanski muslima ni namreč videli, kako se Hrvati in Srbi,pa Srbi im Bolgari, nemilo srčno koljejo kljub jezikovni in verski edinosti, ne verujejo in ne morejo verjeti, da bilo kdo z njimi misli iskreno, ko' jih kliče v hrvatsko ali srbsko narodno kolo, prepričujoč jih, dn bodo mogli v njem obvarovati vse svoje tradicije in posebnosti." To kar se je med tem v tem oziru zgodilo, ni moglo okrepiti našega zaupanja. ODGOVOR NA LRUG-O VPRAŠANJE: Muslimani Bosne im Hercegovine ne žive kompaktno na ozemlju, ampak po večini v manjših našeljih,nepo= vezanih in pomešanih med druge v celi Bosni in Hercegovini* Daši sestavljajo muslimani v večini mest Bosne in Hercegovine večino pre bivalstva, kakor tudi v 16 okrajih (Srbi pravoslavci v 27,Hrvati ka toliki pa v 12), živi 70$ muslimanov v našel jih,pomešanih v glavnem s srbskimi. Podobno tudi Srbi, medtem ko so Hrvati katoliki v tem Pogledu v mnogo povoljnejši situaciji, ker živi 70$ njihovega živ = Ija na ozemlju, kjer predstavljajo absolutno in relativno večino m kjer so naselja povezana; le 30$ je pomešanih med muslimanska oz. srbska naselja. , Bosna je vse od bosanskega kraljestva pa do danes, skozi dolgo m burno zgodovino, vedno - z izjemo prve Jugoslavije in II,s ve tov= H', vojne - vedno obdržala gotovo politično in ekonomsko neodvisnost m posebnost. Ta posebnost ima zgodovinski pomen in-bogato trr'dicio nnlno ozadje in je globoko ukoreninjena v n-rodu Bosno in Hcrcovovi ne, zlasti pri muslimanih. . v interesu je ne le Bosne ampak tudi Hrvatske in Srbije,da se f nek° Povoljno rešitev. Pri tem je treba predvsem voditi r_cuna o interesih bosanskega prebivalstva, ki ima pravico,da- samo odloča. \ interesu je tako hrvatskera kot tudi srbskem,da Bosna-Her= cegovina ne Postane mesto medsebojnih nacionalističnih spopadov in dnfšnT'+Za-? nn nn'l muslimane je to življenjsko vprašanjc,ker ni ne = olzni trpimo v teh.obračunih. Poleg tega moremo samo v posebni e= oti.mua1inanizprati do izraza v javnem življenju, z ozirom na naše število in značaj, m smo tako gotovi glede našega kul turnega' eko = nomskega m nacion-lpega razvoja. V demokratični bosanski enoti bo temeljih11103tQ polition:lri koalicijam na verskih,narodnih in socialnih kn. ^1}63 se pogosteje polemizira, čigava je Bosna kot ozemlje neg) kaj zeli narod Bosne. Bolj,ce je preko- muslimanov mogoče priti^do ^ Bosne kot pa kaj je v.interesu za njihov obstanek in°Sirno Življenb. • Pv3ciri3e R,?dl(5n v Domu" že leta 1903. nam lahko služi k? -ip ?CaZ4- P^eM t011.13110 v.Sosni demokratskih in ljudskih pogbdov: "Naš J- . Ante i Mujo i Tanasija - eden boljši od drugega, tod^ tudi edhi bolj nesrečen od drugega. B0li nas to, ker so nafif Osn°no in MeS Pa ne, ker so tujci. A ko so oni naši in mi njihovi niVup+fn roba vprasev-ti, čigava je Bosna in Hercegovina? Njihova in na - svo3i in kl 3013ubii:o-'' ieži Z ozir?Q 120 th-in druga, dejstva so muslimani Bosne in Hnrcego IaihenT,r0;]1 °Sr?P1 v?*ini Posebno bosansko enoto, ki M bila® ^ , e)./3 garancija mirnega življenja in sodelovanja z vs vm’ sosp SseSf VOr' ° 0blilCl in 0kvlru t» raaprivlp.tl l n^lT Vedno smo spoštovali vero, čast in imovin-o svojih sosedov in isto zahtevali tudi zase. Ne želimo niceser vee kot le to, kar nam pripa da z ozirom na naše število, demokratična načela in ohče človeške zakone, kot sinovom te dežele. Že samo stališče muslimanov Bosne-Hercegovine do svojih sose = dov in številčno razmerje posameznih nacionalnih in verskih skupin v posebni bosanski enoti izključuje silo in hegemonijo tor nas sili k razumevanju in skupnemu življenju. V interesu občega miru ne bi smeli naši sosedi pasti v skušnja vo, da z intervencijo grobe sile spremene to versko in nacionalno konstelacijo. Niti da nudijo pomoč takšnim elementom v Bosni,ki k te mu teže. Bosna in muslimani v njej morejo samo v miru in demokraciji naj ti svoje mesto in svojo pot. ODGOVOR.NA ÖETRT0 VPRAŠANJE: Sodelovanje med demokratičnimi si lami emigracije je možno in potrebno. Kar zadeva muslimansko demokratično emigracijo,je ta gotovo v večini za takšno sodelovanje. Rad bi opozoril na bratske odnošaje,ki jih ima muslimanska de= mokratska emigracija s Hrvatsko seljačko stranko,ki je pokazala ve= lik o. razumevanje do nas in vrsto naših akcij vs-eatransko podprla, brez .kakšnih poeojev. Poleg tega smo v dobrih odnosih s Slovensko ljudsko stranko, s slovenskimi Liberal!, s srbskimi demokratskimi krogi, z Makedonci in s Siptarji, polog vrste pristnih vozi in pri= jateljstva s političnimi in kulturnimi strankami in organizacijami v Evropi,Ameriki,Aziji in Afriki. Ob priliki razprave o vstopu naših predstavnikov v Liberalno internacionalo smo se s predstavniki drugih demokratičnih emigrant= skih skupin zedinili na osnovi, ki je ned drugim priznavala vsakemu narodu in deželi pravico do samoopredelitve in do samostojno države. Broz takšnih načelnih sporazumov je sodelovanje prilično težavno z ozirom na izkušnje in nezaupanja. Toda naše osnovno vprašanje je vprašanje demokracije in kakor hitro se to dovolj razume, je mogoča vsaka pravična rešitev, vsako sodelovanje pa jo priporočljivo in lahko. ( NekaJi_besed_o_g_.Adilu_Zulfikarpašidu2 G.Zulfiknrpnši<5, ansnik^r in vidni javni delavec muslimanske e -fj-jo, 2!vi v^Svici,kjer je dopisnik raznih evropskih listov.Ro 7,0 r,-S‘Zulf*k^P\Š:^ izhnj?- iz ^sl dne družine Öengidev. Njegov ded Zulfikmr-paša je bil zadnji Sanžakbeg Zvornički in nuteselim v Vnlie vUaKn? V Poni* Kot gimnazijec je g.Zulfikarpošid vstopil v SKOJ in bil^do vojne v vrstah komunistov; 1.1941. jo šel v p-rti= +oanev.bl1 •ZrGetk?Qx-nrCn 1242, zo.j' t od ustašev in obsojen na smrt oda kasneje pomiloščen no 20 let robijo. Oktobro 1942. je Pobegnil z robije in se vrnil med Partizane. Bil jo politični komisnr pn?ti= zanske divizije in član CK KPJ za Bosno in Hercegovino, po vojni pn je bil pomočnik ministra za trgovino in industrijo ter član Gospo = arskega sveta. FLRJ. Leta 1945. je prišel v spor s partijo,nakar je febru nj ^ 1946. lota pobegnil iz Jugoslavije. . Y emigraciji je v raznih časopisih objavil veliko študii n kn-munizmu, dve leti p-' je v Evropi delal skupaj s prof. Tomšičem na Komunistični partiji Jugoslavije z.? Indiani SivoJzo v Združenih drz•v.h Amerike. Po smrti ms gr.Dr.A.Juretida nadaljuje v z izdajanjem m urejevanjem HRVATSKOG DOMA, skupaj z msgr?Pav V ^TJSčh°a‘ Bli 1° g4rvni Urednik lista BOSANSKI POGLEDI. G.ISlfi-ktern cionLn?) rallC in Hercegovino v /Nadaljevanje intervjuja n^ naslednji strani/ Besedo ima dr. Bali ć ODGOVOR NA PRVO VPRAŠANJE: "Moj Bog, kaj sem dočakal: da mi za mizo sedita Vlah in Latin, a jaz Turoin, kot me je mati rodila", se je pritoževal stari musliman ob zori srbskega in hrvatskega naciona lizma v Bosni in Hercegovini, ko se je od dveh šolanih sinov eden izjavil kot Srb a drugi kot Hrvat. To je bilo tedaj, ko je mati ka= smeje vidnega hrvatskega književnika Ante Alaupovića čudoma vpraša= la:"Toda, sinko, kakšna so to nova vera Hrvati?" V Bosni je tiste čase preprosti svet v mnogo večji meri kot pa danes mešal vero in narodnost. Krvavi spopadi in medsebojna iztrebi j avan ja v Lilci,Krba= vi in Slavoniji na eni strani ter v Srbiji in Örni gori na drugi strani, kar je za muslimane tistih krajev pomenilo biološko uniče= nje, je bilo narodu še v živem spominu in so se posamezni milleti , kot so se tedaj nazivale versko-narodnostne skupine, še vedno imeno vali s tistim imenom, v katerega znaku so se vodile stoletne borbe drugega proti drugim. Tako so po tedanji narodni terminologiji v sr cu južnoslovanskega življenjskega prostora živeli "Riščani" ali "Via si", "Latini" in "Turci". Zdravega slovanskega nacionalizma ni mo = glo biti vse dotlej, dokler so drug drugega gledali iz zamračene Perspektive Srednjega veka. Nažalost se je pa hitro pokazalo, da sin srbski in hrvatski nacionalizem na drugi razvojni stopnji neredko Pomenila.samo novo ime zn staro vsebino. Bilo je tudi izobraženih ' ljudi, ki niso znali ali niso hoteli dati našim nacionalizmom huma= ni evropski značaj. Saj jg Petar Petrovič — Njegoš v "Gorskem vijcn cu" poveličeval "iztrebljenje poturic". On je celo poskušal,da ide= lo tega iztrebijevanj n ovekoveči tudi za bodoča pokolcnj a. Mar so " tisti, ki so bili do včeraj, čeprav povsem neopravičeno,na= zivani "Turci"(kar je bil zanje verskj. in ne nacionalni pojem) modli najti pravo mesto v srbskem nacionalizmu takšne vrste in se z njim z.rus zbližati? Nasprotno, ee so hoteli ostati zvesti svojemu rodne mu okolju, ce so torej bili značajni ljudje, so se v tako tolmače = nem.m prakticiranem.nacionalizmu morali počutiti zelo. nemirno. OV0D notranji nemir in slabo vest so Poskušali znan i š.n+:i -im in + om svetovno vojno je bilo samo v Bosni-Hercegovini 530 icktob in 12 aelm Ođ podobnega spopada fikcije in stvarnosti trpijo tudi Hrvati muslimani. Kadarkoli bi se hrvatski nacionalizem začel razvijati po liniji srednjeveškega "üntemurale Oristianitatis", bi prišlo do kri ze v vesti njegovih muslimanskih pripadnikov. Nemogoče si je zamiš= Ijati, da bi - na primer - zavesten musliman mogel odobriti a še manj želeti prekrščevanje svojih pravoslavnih sosedov,ki je bilo nasilno izvrševano neko dobo v imenu hrvatstva. Razumljivo je, da je moglo priti do takih pojavov samo mimo volje muslimanskega pre= bivalstva. Način nacionalnega mišljenja, iz katerega izhajajo podob na pretiravanja, ne more biti muslimanski. Ta je - kljub svojemu la skanju, uperjenemu na naslov muslimanskega ljudstva - prej pripra = ven za to, da muslimane odbije kot pa približa hrvatstvu. Po mojem skromnem mišljenju so pretirani hrvatski nacionalisti za časa vojne zaigrali zgodovinsko priložnost,da bi se na področju Bosno in Herce govine v trajni in masovni obliki uresničila hrvatskn zavest. Oni sami so onemogočili hrv-^tsko nacionalno orientacijo muslimanskih mno žic. Izhajajoč iz družine z mlajšo hrvatsko tradicijo in čuteč se Sam po jeziku, kulturi in mentaliteti Hrvata,smatram to svojo pri= pombo umestno. Bosansko-hercegovski muslimani so hudo trpeli zaradi vključeva nja v nezadostno preiskane miselne in politične okvire. V svojih širokih narodnih slojih nezadostno kritični, gredo za svojimi inte= lektualci, dokler se spoštuje njihovo tradicije in njihov posebni domovinski -občutek. Posamezniki so znali te slabosti spretno izkori a ti ti. v svoje osebne namene. Varuštvo in zavetništvo st." postali bo sansko-hercegovskin muslimanom že odvratni. Dovčerajšnj a širokogrud nost do take vrste koristolovcev je stala skupnost že silne žrtve. Kadarkoli bi posamezniki ali skupina iz muslimanskegokolja izvr= sila. kak prestopek ali zločin, so posledice padle na vos kolektiv. Tega ns gre pripisovati samo nepnonim vtisom, ki bi jih srbska in hr vatska javnost dobili o muslimanih ampak v veliki meri tudi takozva nemu "zgodovinskemu spominu" Srbov in Hrvatov, ki ni niti malo na = ki onj eno muslimanom, tem manj, ker so ti v njihovem spominu ostali kot "Turci". Huda kri, pogosto razburjena od predstav, je izražena imenoma^v narodnih pesmih. Tem so se pridružila tudi gotova vidna dela južnoslovanske književnosti kakor Njegošev "G0rski vijenac" Mazuraniceva "Smrt Snailage Öengida" in Andričeva "Na Drini cupri= jr' "Travni ek a kronika"; tako ustvarjeno psihološko razpolo= z en o e do muslimanov in še bolj dnevna, praksa je pri teh zadnjih ve= dno no novo mogla vzbujati pojem, da je vsa borba le "oko Hodžina jorgana . Zares vsa. nesreča in grenkoba sporov med Srbi in Hrva= ti pada največ prav na Bosno in Hercegovino in na musli ione,kot nii hovo osrednjo m specifično komponento, tako nesrečno zapisano v podzavest tako srbskega kot hrvatskega nacionalizma. Ih zato mislim da se razpoloženje bosansko-hercegovskih muslimanov no bo'razvijalo niti na črti srbskega niti na črti hrvatskega nacionalizma, in to vse dotlej, dokler bosta oba temeljila na dosedanjih neevropskih in modernemu duhu nasprotujočih postavkah. Za muslimane moro biti spre jemloiv samo tisti nacionalizem, ki je zasnovan na resnični humani= teti m ki ne pozna verskih in socialnih razlik. Priznavajoč pravico rnhjin odvzeta skoro vsa tekoča imovina islamskih verskih zakladov IVZ nuslinnnskilr listov (Novi B ehar, G-grot, Glasnik Iv^Z in El Hidaja), dveh letnikov (Narodna uzdanica in Gajrot) ter 4 tednikov (Pravda,Narodna Pravda,Muslimanska. Svijest in Naš Put) ko= likor jih 3e izhajalo pred. Drugo svetovno vojno,danes ne izhaja ni= ti eden. Edino glasilo muslimanov v domovini je "Glasnik Vrllovnog teinesesfih zvŽskih!t'r'’"’kl ** ko'wni8tt8nio “^zorstvon izhaja T svojim drugovernim sosedom, da si kroje srečo po svoji fazoni,odloč no odklanjajo, da Li se v bodoče vpletali v njihove krvne spore.Za= to torej gre^o po liniji "neopredeljenosti". Oni želijo mir,enako = Pravnost in bratstvo. Bosna in Hercegovina, skupni dom vseh treh skupin, mora ostati mirna in obvarovana novih masovnih grobov ter opus toženih ognjišč. Pravkar minula zgodovino, je pokazala, koliko trpke resnice so vsebovale besede starega muslimana,ki sem jih navedel na začetku mo j ega odgovora. Te so - vzete slikovito - tudi danes aktualne,zato je dolžnost vseh muslimanov, da gre^o po zlati sredini in obenem po zanje edini pravi poti. Tako dokumentirajo zvestobo samim sobi, in samo kot takšni morejo zaslužiti spoštovanje in zaupanje svojih dru governih bratov, kajti kdor ni zvest samemu sebi,ne more biti zvest tudi drugemu. ODGOVOR NA DRUGO VPRAŠANJE: Malo prej navajene besede morejo služiti tudi delno kot odgovor na Vaše drugo vprašanje. V protislov ju bom z Vami j če rečem, da ne le obstoj današnje republike Bosne m Hercegovine ampak celokupna zgodovina teh dežel delo v korist razvoju bosanskega nacionalizma, v kolikor bosta srbski in hrvatski nacionalizem hotela na vsak način poravnavati ovoje račune na področ ju Bosne. Kadar zgodovina in nesreča isto učita, tedaj navadno nauk nekaj zaleže. Govori se, da je Avstrija izmislilp "bošnjaštvo". To ni res. Kdor je imel priliko, študirati orientalske vire,' ta se ie mogel naučiti, da sta bila "bosanski jezik" in "bošnjaštvo" kot na= rodna pripadnost dva močno izkristalizirana Pojma. Preko sto musli= manskih književnikov iz Bosne in Hercegovine,ki so pisali na turžkan, arabskem in perzijskem jeziku, vsebuje pridevnik "Bošnak","Bosnnli" ali."Al Bosnowi" kot^oznako svoje nacionalne pripadnosti. In celo sami starejši frančiškanski pisci v Bosni so imenovali svoj jezik bosanki, da ne govorimo o drugih domačih in tujih virih, n. n Mu®11m2n1 ® 0 s n c-Her c e go vin e ne želijo demonstrirati bilo kakrš no posebnost. Nasprotno, njim je bilo do tega, da se na osnovi med= sebojnega spoštovanja in enakopravnosti integrirajo kot sestavni del .južnoslovanske skupnosti, ki ji po' vseh n-rnvnih zPkonih pri= Zavedajoč se dejstva, sTmoFd^.... ogibati vsake poteze, ki bi jo bilo mogoče tolmačiti kot poskus^vsi 1 j evanj a svoje volje drugim. Zato s svojo neopredeljenostjo Prouuš-cajo muslimani rešitev velikih vprašnnj svojim večjim opatom ?nd; ne bodo pa dopustili,da bi trgali njihovo hišo, v kateri'žive od davnih časov kot svoji na svojem. Oni so prepričoni,da čas in'dogod ceso vini0 večine * ž ni^?e> inp' količka j- pameti, v Bosni in Her= cegovini vec; ne zeli, da bi se povrnile strahote iz lota 1941-1945. Öe bi ze moralo priti do ločitve Srbov in Hrvatov/potem naj demokritičenCnfčSnpovet Älivn....celota na svoboden in hnSn L? +? n-cin pove, ce hoče na eno ali drugo stran ali pa če hooe ostati za Hebe. Interesi bosnnsko-heroeyovskere prebivalstva BosTe« “fi GS0 2 a var o veni ^ v okviru^ cel okupn e V° in Hercegovine. Ce se ze Postavlja vprašanje "Čigava ie Bn -ann? > P°tem 3® naj pravilnejši odgovor ."Bosna j e bosanska^.J ' ODGOVOR Nji IRETJE VPRAŠANJE: Islamska država na podrošiu Bosne in Hercegovine je brez vsokeca smi n mo '• po..ro.ju nosne njena. Ni ni poznano, da se kdorkoli Pametpri G1U3liurnom Podtak skini muslimani ukvarja s takšnimi fantastičnimi ^^Jko^ercegov= ga "muslimanstva" ni treba razumeti kot neknk verski an*h-nni^m^ Ono je enostavno eden od izrazov za "tretin on ein on iz etn. narodnostni in kulturni struktei! In kSnr V b,°?£nal!l rodnih pesmi niso, kot pravi Friedrich Kr^u^s^ "hi 1 i n3kl11 na ton kakršnihkoli dervišov niti jo so bojovau’avotth^^^G f?bsti= bosanskega ÄÄ "M nasilja v veri", je osnovno načelo islama, zato more Ji ti s te= ga gledišča vsakdo prepričan v polno versko toleranco muslimanov. V času štiristoletne muslimanske vladavine, izvajane še več po tuj = cih, niso izginili niti pravoslavni niti katoliki. Nasprotno,bosan= ski musliman na sedežu velikih vezirjev, Mehmed- Sokol ovid, je obno= vil Pedko patriarhijo in tako indirektno omogočil kasnejši vzpon srbskega nacionalizma, öe vzporedimo teh štiri sto let starodavne preteklosti s štirimi leti južnoslovanske norosti v tem stoletju,pri demo do mnogih poraznih in obenem poučnih zaključkov. Odnos muslima nov do hrvetsko-ketoliške. in srbsko-pravoslavne večine, kakor tudi do vseh morebitnih manjšin, je lahko samo človeški, pravičen in to= 1eranten. ODGOVOR NA ČETRTO VPRAŠANJE: Potrebno j e in - prepričan sem, -tudi možno sodelovanje resninnih~demokratičnih emigrantov Jugoslavi je, da bi se na miren in pošten način regulirali naši medsebojni od nošaji. Naloge, ki stoje nerešene, niso niti lahke niti brez pome = na. Toda glavna poboja za sodelovanje sta oživijenje neupogljive= ga. občutka za pravico in privzem humanosti za osnovo vseh naših na= cion--Inih in političnih rešitev. Poklicani ljudje naj se smolo in dosledno zavzamejo, da bo čim prej odstranjeno iz našo narodne duše tisto, kar je pokojni Jovan Cvijid imenoval "mrežo zgodovinskih pnod sodkov, nacionalnih domišljavosti in popačenih načinov živl-j en ja" . Ta plevel tako danes kot nekoč prej preti, da nas spet potegne v skupno nesrečo. öe bo emigraciji uspelo, da na kulturnem področju in v zavesti naših narodov dobi zmago za demokracijo, Tii za to ima pr».v v kulturnem okolju, kjer se danes nnhaja, velike možnosti - bi že s ten bil opravljen bistveni del posla. Zgodovina bi ji bila. za. to hvaležna. Öe se okrepijo v širokih narodnih slojih kulturne in Člo= veške sile,' v sle jih, kjer se bo v prvi vrsti odločilo o naši skup= ni usodi, potem se bodo samo od sebe odprle nove, resnično perspek= tive za rešitev obstoječih ali pretečih sporov. Öe pa emigracija, dopusti, da bo končna zasluga za. krepitev teh sil pripadla komuni = stom, poten je zn vedno zaigrala svoje karte. / ^!®kaj|_be3 ed_o_g_.dr_.Smailu_B2liču^ Ro j en je bil 1920. v Mostarju, srednjo šolo je pa dokončal v Sarajevu. Študiral je orientalistiko, slavistiko in čisto filozo= fijo v Leipzigu, Breslau in na Dunaju. Leta 1945. jo promoviral zn doktorja filozofije na dunajski univerzi. Od tedaj jo lektor turške ga jezika na dunajski Visoki komerciali. Poleg tega jo zaposlen kot lokalni tajnik turškega poslaništva na Dunaju k kor tudi privat nih ustanov v Turčiji in v Avstriji. Sodeloval jo v številnih domačih in tujih publikacijah, tako tudi v NOVEM BEHARU (Sarajevo), NAŠI DOMOVINI (Beogr d), GLASNIKU SAVEZA TREZVENE MLADEŽ I (Beograd), OBZORU (Zagreb),’ DIE FURCHE (Du= naj), WISSENSCHAFTLICHER DIENST (München), ISLAM. (Ankara),ISLAMIC REVIEW (London) itd. Na Dunaju izdaja MUSLIMANSKO BIBLIOTEKO./ .....ooooOOoooo..... -----------------------NI gE prepozno !--------------------------- Lahko Še pošljete božično darilo. In kaj jo lepšega, kot darilo ki prijatelja v daljnem'svetu spet in spet spominja na Vas?NA= R0ÖITE mu KLIC TRIGLAVA, s posebnim popustom - kamor= koli na svetu: Velika. Britanija: 10/- za pol lota Severna Amerika: / 1.50 Avstralija: 10/- • i > Božični številki KLICA TRIGLAVA bomo priložili posebej v ta. na men izdelano voščilno karto z Vašimi osebnimi voščili za ptnzrrike LJUBO ŠIRC OBSOJEN NA SMRT II. Povzetek te knjige so po anpTeškem rokopisu priredili naši sodelavci. V prvem poglavju je Ljubo Sire privedel zgodbo do poloma Jugoslavije spomladi 1941. Takrat je bil študent prava v Ljubljani.Očetu so Nemci zaplenili tovarno v Kra = nju,družina pa je pribežala v Ljubijano,katero so zasedli Italijani. Ljubo Sire nadaljuje: OSVOBODILNA FRONTA IN PRAVDA Veliko razočaranje ob propadu Jugoslavije me je pripravilo do razmišljanja.S prijatelji smo se sprehajali po Tivoliju in delali načrte za tajno organizacijo ter snovali povojno državno ureditev. Poleti se je razvedelo, da so komunisti,krščanski socialisti in So koli ustanovili Osvobodilno Fronto in povabili vse,naj sc jim pri= družijo. Premišljali smo,ali bi vstopili v OF direktno.A kor smo imeli slabe izkušnje s komunisti na univerzi,smo se odločili,da pristopi mo kot skupina,in smo pričeli iskati sorodne grupe.Končno smo okle nili,da se pridružimo skupini starejših ljudi,ki se jc iir.novala "Pravda". Avgusta leta 1941. sem bil predstavljen dr.Črtomirju Nngodotu, ki je bil doktor geologije s sorbonske univerze.Razložil mi je program Pravde,ki se je zavzemala zn Jugoslavi jo, za. tesne ve zi s Sovjetsko zvezo in za gospodarsko planiranje. Pred vojno jobil dr.Nagode tajnik Drmštva prijateljev Sovjetsko zveze; o slovenskih komunistih sicer ni imel kaj dobrega mnenja, a rekel je, da so ko= munisti v ZSSR vse kaj drugega. "Naša prva zahteva pa. jo poštenost," j c dejal dr.Nagode. Pravda kot skupina jo v glavnem zajemala izobražence,s tare pri jatflje dr.Nngodeta. Kot glavno mlogo so si zastavili pripraviti načrte za dobo takoj po koncu vojno in zahteve za mirovno konferen co. V ta namen so delovale v Pravdi razne sekcije. K0t študentapra va so mene smatrali sposobnega edino za propagandno sekcijo.Ko pa sem obiskal načelnika te sekcij e,ki je bil eden od mojih bivših Profesorjev iz Kranja, se je delal Popolnoma neve^noga.,kot da o or ganizaciji še.nikdar ni slišal. Nekaj dni kasneje mi jo dr.Nagode zaupnö razložil,da profesor ni hotel sodelovati s sinom kranjskega kapitalista, oeš da sem socialno nečist. Dr.Nagode se jc zavzel zn me in me dodelil v gospodarsko sekcijo, katero je sam vodil. Veliko vprašanje je tedaj bilo, ali naj se Pravda pridruži OF. Trogrcm OF je bil silno meglen. Jugoslavije v njem sploh ni bile o menj ena in niti govore ni bilo o pogledih na družbeni in gospodar= ®ki red. Voditelji OF so razlagali,da mora slovenski narod sam od= ločiti, v kakšni drž-"vi bo živel. Program je vseboval točko o seme odločitvi in o bratstvu jugoslovanskih neredov. Večini čl-.nov Prav de se jo vse to zdelo sumljivo. B°li so s o, da komunisti priprav = Ijejo nekakšno srednjeevropsko komunistično zvezo. Josin Vidmar kasneje predsednik Svete narodnosti jugoslovanske zvezne“skupščine a takrat vodeča osebnost OF, se jo privatno norčeval iz Jugoslavi= je in orbov. Tudi propaganda OF je bila. usmeri ona v gl vnon uro ti st-ri Jugoslaviji in proti begunski vladi. ' P v-. Kijub vsem pomislekom sta 16.avgusta 1941. dr .Nagode in Boris Kidrič,tedanji sekretar KP3 in član Izvršnega sveta OF, podpisala listino, s katero je Pravda sprejela program OF, a OF jo priznala Program Pravde. Ta dokument se naha j- v arhivu Vrhovneg sodišča Li republike Slovenije. Pravda naj bi poslala svoje zastopnike v različno odbore OP . Toda takoj je prišlo do neprilik, ker nam niso hoteli povedati, s kom naj stopimo v zvezo. Izvršni svet OP je najprej sklonil,da po= samezno skupine v OP ne smejo same nabirati članov. Potem pa je r’o ločil, da morejo biti včlanjene v OP le skupine z "večjim" števi = lom članov. Nepričakovane težave so se pojavile tudi v zvozi z go= spodarskimi načrti in n-,rodnimi mejami. Pravda je pripravila gospo darski program in , kot se laikom navadno pripeti, se jo posvetila v glavnem vprašanju lastninskih odnosov. Jaz som nekaj vedel o go= spodarstvu, ker sem pravkar položil izpit iz ekonomijo na. pravni fakulteti, o bal sem se ugovarjati, da ne bi mislili, da branim sva jo sebično kapitalistične interese. Program Pravde jo podržavil do mala vso in uvajal veliko birokracijo. Tudi ta program se nahaja v arhivu Vrhovnega sodišča Slovani j e. Mislili smo, da bomo pohvaljeni od OP ali p-" vsaj od komunistov, a smo se temeljito zmotili. Napadli so nas kot naČrtniko.Kidrič je ponovno zatrdil dr.Nngodetu, da se OP ne zanima za družbeno spre » membe, temveč ji je edini cilj vsenarodna, borba proti okupatorju. Bil som navzoč, ko n-s je komunist Kidrič obtoževal, da. n mn manjka narodne zavesti, mi pa njega, da mu manjka družbenega programa.Öud no se je slišalo. Naši načrti o bodočih slovenskih mejah so bili nekoliko skrom nejši,čeprav so bile takrat v modi naj čudovitej še zahtevo.Dobroduš ni ^ profesor Oven,ki so ga komunisti kasneje likvidirali kot irtperi allste, jo bil najzgovornejši zagovornik meja na Teru, Turah in na Travni. Vso množice Tt-lijanov in Avstri j cev,ki bi jih te meje za= jele,bi enostavno izselili. Pravda je bila ie za etniško slovensko ozemlje in je le tu in tam zaokrožila meje v našo korist. Pripravi li smo natančne zemljevide in jih poslali v London. Oben on. se je sestala komisija OP - dr.Nagode, profesor Anton Melik in Prežihov Voranc kot komunist. Ta jG izjavil, da meje z Avstrijo niso važne, eeš da bodo porozne. To nas je hudo vznemirilo,ker smo si predstav 1j ali,d a sc slovenski komunisti nameravajo odcepiti od Jugoslavije in se pridružiti Italiji ali Nemčiji, če bi tam prišlo do komunlstič ne oblasti. Spomnili smo se koroškega plebiscita l,.ta 1920.,ko so slovenski socialisti delali propagando zn Avstrijo, češ da je na = prednejša od balkanske kraljevine. T'kim razlikam so se pridruževali osebni napadi na člane Prav de. Ko som vprašal prijatelja Bobij a,zakaj 30 me izogiblj ,mi jo Povedal,do noče imeti opravka z mano, kor som kapitalist'in ker je moj oče v zvezi 3 Praprotnikom, organizatorje-a Belo gardo.Za belo gardo sploh nisem vedel in moj oče se gotovo no bi pečal z njo. A colo člani Pravdo so sumili, d. ima noj oče trke zveze. O dr .Nagode tu se j c po eni strani govorilo, da ima zveze s kapitalističnimi liberalnimi voditelji, z druge strani pa sem bil posveti'on„ da 4G Nagode čistokrven komunist. Žrtve morajo biti . O*1 J0 sprano vihtela orožje propagande pod nadzorstvom konu= nistianih vodi tel jev.Ljudom so postregli s tistim,kar so radi sli= š.aii "Vojne bo konec v dveh mesecih," je bilo eno od gosol od vse a- začetka; "Žrtve morajo biti," je bilo drugo, s katerim so pedpi ho vali oöipor. Blatili so nasprotnike in vso, ki so niso popolnoma Podredili komunistom. Sirili so govorice, izdnjdi letake, tiskali list SLOVENSKI POROÖEVALEC,pisali gesla po zidovih in i - eli tajne radijsko oddaje. Partizanske akcije so same po sebi i'a0iG veliko no pagandno veljavo in ljudje so se pridruževali OP iz sovraštva do o kup a tor j C; v. Česar se komunisti niso sami izmislili, so brž sprejeli od du r.ih, ko jim je bilo v prid , protest z molkom so sc prvi spomni li nacionalisti in z letaki pozvali Ljubljančano,naj no grelo na u lice med 6.m 7.uro zvečer na kraljev rojstni dan 6.septembra. Akd ja je Mia uspešna, a še vse bolj uspešna je bila podobna akcija za 1.december, državni praznik stare Jugoslavije, ker jo je organizi = rala OP. Ulice so bile kot izumrle in v večerni tišini se je s sil= nim pokom razpočila žabica,ki jo je nekdo nastavil pri Tromostovju. Italijanske vojaške pntrole je popadel divji strah. S streli so pre rešetali telefonsko govorilnico pri Prešernovem spomeniku in nekega italijanskega agenta,ki se je sprehajal ob Ljubljanici. Novembra so Italijani zaprli kolego Boruta, ki jo živel v vili na Viču. Bil je komunist in zato ni odšel -z družino v Palcstino,ka= mor ji jo uspelo pobegniti tik pred izbruhom vojne. Oče jo bil Pri= moreč,znan po svojih nastopih proti Italijonom.Pri Borutu so Itali= jani našli pravo gnezdo z orožjem in letaki, n na srečo niso opazi= li radijskega oddajnika, ki je bil spravljen v dveh kovčkih. Dr.Aleš Bebler,knsnejši veleposlanik in sedanji predsednik zunanjepolitične ga odbora zvezne skupščine, je naslednji dan odnesel oddajnik na varno. Nek-'j dni kasneje sem zvedel, da so mo Italijani iskali v so bi, odkoder sem se preselil pred enim tednom. Brž sem so skril pri sorodnikih. Italijani me niso našli, pač pa so zaprli Dušana Lokar= ja in Gruma. Po vojni som zvedel iz zapiskov na kvesturi, da je Bo= rut zabrisal sled za komunističnimi voditelji, ki so so zbirali pri njem, s tem, da je povedal Italijanom nekaj imen. Novembra 1941. je obiskal dr.Nagodete polkovnik Jaka Avšič in mu povedni, da je bil v Srbiji pri Mihailoviču, za katerega smo pr= vič slišali v avgustu preko BBC. Mihailovič je Avšiča postavil za komandanta Slovenije, majorja Novake pa za. njegovega načelnika šta= bn. Avšič je prosil dr.Nagodeta, naj skrbi za zvezo z OP. Povedal je, da Mihailovič sodeluje s partizani, a ima velike težave, ker se Partizani spuščajo v nepotrebne tvegane akcije,z-radi katerih trpi" civilno prebivalstvo. Začetkom decembra je. SLOVENSKI POROČEVALEC na Padel Mihailoviča, češ da ne napada Nemcev ampak tolče partizane. ^ravdn je v svojem listu IZVESTJA Pojasnila zadevo, kot jo je razlo zil polkovnik Avšič. Tudi v Sloveniji smo imeli podobne težave.OP je^bila za akcijo ne glede na žrtve in je hotela, naj gre čim več ljudi v hribe.Prav= da je svetovala previdnost. Jeseni toga leta sem pri dr.Nagodetu na letel na dr.Pesjaka iz Kranja. Povedal je, da je bil komandant krsn skega partizanskega bataljona, v katerem je imel 40 mož in še ti ni so bili dobro oboroženi. Kljub temu so mu komunisti zapovedali naj osvobodi Kranj, kar se mu je zdelo preneumno. Njegov bataljon je v borbah po Gorenjskem izgubil precej mož in se je hotel umakniti na ozemioepod italijansko okupacijo,da bi prezimil. Pesjak je prišel' š nm ^ ^ ^ °, ^ 0