HocWObl. k. k. Hofbibliothek,
Wien

V Gorici, 18. aprila 1879.
„So5a" izhaja vsak potok in velja poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol Ieta.....„ 2.30
6etvrt leta    .   .   .   .   ,,1-20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-slanicah" se placuje za navadno tristop-no vrsto:
8 kr. ce se tislra 1 krat 7   „   „   „     „   2   „ 6   „   „   „ *   „   3   „ Za veCe crke po prostoru.
SOČA
Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 golddv'v Gorici. v tobakarnici v go-Bposki nliel blizo ,*,treii kron". ' in na starem trgu.— r Trstn v tobakarnici „Via della caserma 60".
Dopisi naj se blagovoljno poSiJjajo uredniStvu „Spce" v Gorici t Mailing-on tiskarni, naroSnina pa oakrbniitvu„SocV' Via del Giardiao V Zoratti-jeti Mil IL nadstr.
Rokopisi se ne vraiajo; dopisi naj se blagovoljno fraakujejo. *• flelalcem in drugim nepremoinim se narocntaa fuifca, akoie oglaae pri uredaistTU.
Glasilo slovcnskega politiencga AmUm gori§kega m brambo narodnih pravi©.
Napad na ruskega cara.
Skrivna zarota nihilistov, katera Ce dalje huje rogovili po Sirni Rusiji, naSla je zopet zloflnsko roko in jej velela, naj pomeri — ne vec" na kacega policij-skega ravnatelja ali generala, ampak na mogocno kro-nano glavo cara Aleksandra,
Dne 14. tek. meseca, ko se je car po Petcrbur-gu peljal, sprozll jeneki Sokolov, bivSi ucltelj, Stiri krogle iz revolveija nanj, pa gaksredini zadel.Ljud-stvo, kojega je bilo mnogo na mestu, zadrlo se je sr-dito na morilca in ga izrofiilo stra^nikom. Zdaj se je 2e zaeela zoper njega ostra preiskava.
Dvori avstrijski, italijanski, nemSki, predscdnik francoske republike in drugi odlicni krogi so carju te-legraficao fiestitali zarad reSitve, aruski narodmupri-pravlja velike ovacije. Novine vseh narodov pa ob-sojajo tirai Cin propalega Cloveka.
Ta napad na zlvljenje ruskega cara je uz*c tre-tji enak napad. Dne 16. aprila 1866 je namrec" neki propatica Dimitri Karakasov skuSal moriti cara, a nij Be mu posrettlo. Drugo leto, ko je car bil v Parizu na razstavi, streljal je neki poljski begunec Bercszcw-sky nanj, a ga tudi ni zadel. Zdaj je car v tretje .givljenje odnesel.—
M*j easopisi, kateri so izkoristili grozoviti zlo-Sin, za obSirne razprave, so nekateri po svojej hinav-ski navadi tudi nekoliko kapljic strupa primeSali svo-jim pomilovalnim solzam; 6e§, da je predrznega ro-vanja kriva neusmiljena ruska knuta ltd. Tem boljo nam je delo, ko smo brali v naSem uradnem listu f,V 0. Tr." sledece vrste, iz katerih se vidi, kako miSljenje se navdihuje od viSe strani vladnim organom:
„Pozornost na razna vpraSanja, ki pricakujejo reSitve na politi&iem polji, moralasejeza zdaj umak-niti sploSni indignaciji, katero je vzbudil mej omika-nim svetom ostudni napad, namerjen od zlccinskero-ke na cesarja Aleksandra, a po Bolji dobroti odvrnjen. Od enega konca obsirnega cesarstva ruskega do dru-zega zahvaljuje se vse v iskrenih molitvah ter se ra-duje, da so tako rekoc po Cudezu ohranjeni dragoceni dnevi earovi. In trditi smeino, ne da bi se ball mo-titi se, da telegraficue Cestitke, katere so odposlali v Peterburg vladarji in vlade, ko so zvedeli o dogod-ku, izrazujejo ob enera Cute ljudstev ogromne veCine, v kateri ni hvala Bogu ugasnilo pravo ^spozuanje do-brega in slabega. In Le se zdi izpodleteli kraljoraor, objektivno sojen, straSen in grozovit, zmanjkuje be-sedi za zasluleno obsodbo, ie pomislimo, da monarh, ta kojega zivljcuje se je prezilo, zaseda odliCno
LISTEK.
Pust v postu.
(Konec.)
Ko pridemov doloCeno vas, razsedlamo svojeko* njiSe ter je privezemo kar na cesti okolo voza, prav ko ciganje, kajti v ten krajih nimajo tako* velikih hle-vov, da bi bill mogH vsa zwinceta va-n,je spraviti. Ce tudi smo 3 cele ure jahali, jaz vendar nisem bil po* sebno la6en; toliko bolj pa oni trebuSnati g. doktor in ubogi ucltelj, kojemu je oni grozni strah neizmer-no lakot prizadejal; to so vam taki Ijudje", ki bi nofi in dan samo v usta nosili in ki vsak krat, ko denejo nogo iz hi§e, samo to mislijo, kje in kaj bodo jedli; nu, saj se jiin pa tudi pozna! Ta dva tedaj uka^eta, da nam napravi mati ker^marica, jako pryazna 2ena, prav dobro in veliko kosilo, primerno njunima 2elod-cema. To pa ni §lo tako lahko in med tern kratko-Casili smo se, kakor smo najbolje znali. NaS general, sicer jako tih in miren Clovek, zagledal je koj neko berhko dekletce in koj sta si takd lepo nameMkovala in posmehovala, da je bil oni trebuSnati g. doktor tako malo jezen na srecnega tekmeca in ga hotel pre-kositi—ali neroden je in bo, dokler bo po zemlji hq-
mesto mej dobrotniki CloveStva, katero mu doliuje hvalo, ne samo, ker vpeljuje polagoma modre in svobodnostne reforme v vse veje javnega oskrbniStva, ampak tudi ker je milijone in milijone Clo-veSkih-^tvarireSili z stoletne su^nosti." Zanimiv se nam zdi tudi odgovor, katerega je dal car deputaciji dostojanstvenikov, ki so mu cesti-tali: wSvojo novo reSitev" rekel je „iraam zahvaliti Bozji previdnosti in vidim v njej dokaz, da je moj e 2ivljenje§epotrebnodomovini, kateri bom slu^il svoja zadnja leta z dosedanjo lju-beznijo.
Dopisi.
V GoriCI9 18. aprila. — Kolikor nam jo znano, napravile so Castitke za sreberno poroko Nju Velifian-stev vse obCino kanalskega in ajdovskega okroja, po-tern se^anskP, obeuia in goriika okolica in Se posebej obclne slovenskih Brd. Adrese so vse slovenske razun one, ki jo podajo obCine goriSke okolice, — ta je n e m § k a. Kako je do tega priSlo, da niso pogla-varji onih zupanij, kder je ljudstvo narodno Cvrsto zbujeno, posluSali uaSega glasu v zadnji „Sofii", o tern se nam ne zdi primerno danes govoriti, agovorilibo-mo o svojem Casu jasno in razlocuo, da bo nekaterim visokim gospodom po uSesih orencaio.                        -,
VojaSki nabor je v Gorici koncan in 2 njim je nelial ve6inoma tudi nevSeCni pouofiui in podnevni Sun* der, kateri je ve6 dni zaporedoma nadlegoval mime mescane. Mi ne moremo nikakor odobravati, da se nasi vaSki fantje pri takih prilikah tako tisto poza-bijo ter v vinski razburjenosti razsajajo kakor pravi divjaki; vsaka stvar mora imeti svoje meje in dast dobro razutnemo, da se pri vojaSkem naboru z viuom du§i 2alost in bojazen, menimo da bi se trebalo tudi v tern drzati vsaLj CloveSkih mej. Ta naS opomin pa ne velja fautom iz vseh vasi; kajti se zadovoljnostjo smo zapazili, da so rogovilezi samo odgojenci neka-terih gnezd, mej tern ko so se fantje iz drugih krajey prav dostojno obnasali. Naj huje pa H\i u§esa slisati, kako so nekatere Cete majaje se v dolgih vr-stah po mestu na vse grlo kro2ile furlanske in itaii-janske pestni, pa se vmes prav nespodobno spakovale. Zupani m obfiiuski veljaki sploh skrbite vendar ^udi za to, da zabranite take neprilicuosti; govorite svojim mladenicem na src6, naj ne delajo javne sramote na-
dil, zato mu tudi takrat ni ilo po sre5i, Drugi smo se zabavali, kakor smo mogli; nekateri so malo igrali, drugi so si ogledali vas in sledujie gremo v va§ko Solo, ki se mr.ri lahko s kako mescansko, tako prostor-na, svitla in snazna je. Gospod uditelj nam zafine razlagati utise denaSnje poti in sledujie' preide na ono nesrecno dogodbo se svojim Rosinantom. Vsi smo pazljivo posluSali, ali na zadnje se nismo mogli veC derzat' in glasan smeh razlegal se je po Soli, kakor bi se .<akih 50 YaSkih uCeuckov svojemu nerodnemu u5itelju krohotalo.
Kosilo je bilo izverstno in tako obiino, da je Se isti debeli gospod dovolj imel. Da bi ga bili vi vide-li, kakd je va-se metal, kakor bi se bil 3 dni postil. Nu, pa to se ne more popisati, to mora elovek vide-ti, drugaCe ne veruje. Vino je bilo izverstno in mi smo mu vso Cast dajali. Ko smo se nekoliko najeli, zaCeli smo se prav lepo pogovarjati, kakor se pri do-brem viuu najbojje more. Glavui predmet bila sta okorni don Quixote in nesrecni njegov Rosinante, ki se je po bregu zavalil. To vam je bil smeh I Naj je kedd kako Se tako nerrdno zinil, vsaka ju bila do-bra, samo da se je sukala ob oni dogodbi. Tisti debeli gospod doktor, ki je umiril svoj kruieci zelodec, se vam je tako, da sem se bal, da znori in Se
rodu, iz kojega so bo rodili; vzbudite v njih prslh ponos na to, da so Slovenci I A zlasti pa naj bode g. uCiteljem gorko priporoceno, da Sirijo narodno petje mej odraslo mlndino — oni v tern oziru lahko najvefi stor6.—Danes je vojalki nabor v Kanalu.
Praznike smo imeli straSno doIgoCasne t Ce ni lib, je pa Skropilo, da se ni mogel elovek pokazati izpod strehe, Na velikono5no saboto se je vreme vendar Se toliko drzalo, da so m navadni cerkveni spre-vodi rcduo dovrSili. Sicer pa ne narede take cer-kvene svecanosti v mestih onega vtina in no povzdi-gujejo duha tako, kakor velikonoSne procesije na.kmo-tih, naj se obhajajo u2e zveCer all zjutraj. V mestu je vse bolj mrzlo in mnozlca zijalcev, katora pate moj cerkv. obredom svojo radovednoBt ali Se kaj druzega, moti onega, kateri ima kaj pobolnega Cuta v sreu,— Pri fanri cerkvi na Placuti je bila tudi letoi, kakor po navadi, najlepSa procesija. V mraku io je vse gatilo po trgu, kateri je oil krasno razsvetljen ne samo s tisoci lu&ic, ampak tudi z bengaliCniml ognji. Se ve, da je bilo tudi tarn veC zijalcev nego molilcev.— V nodeljo na vse zgodaj so pa na Kostanjevici pra-znovali ustajenje; menda je ravno kon6ala procesija, ko je nebo poslalo svoj moker blflgoslov.— Po praz-nikih je vreme stanovitno — de2evno; ker se je zrafc nioCno ohladil, priletavalo je danes ccl6 uie ledeno zrnje. Oe se pomisli, da je sadno drevje zdaj v na|-lepSem cvetji in da ne kaze, da bi se hotelo nebo v kratkem razvedriti, ni upati letos kaj prida pridelka od saduih dreves in to je za vipavsko, brisko, kaial* sko stran hudo, — zelo hudo.
cel6" g, 2ivinski"zdravn'ik, ft je sicer resen mo2,, pote-govai je z veselo dru^bo, UJogi uCitelj paje sedelta*
Iz Lokavca poleg A]dov66ln9,14. aprila (i«v»
dop.) Zvelicar naS je ustal iz groba, vesel prepavaj o kristjan 1
Tako se za6enja velikonoCna pesem, koja nas spominja na Jezukrstovo pobedo nad vragom t smrtjOi Cakal in zdihoval je narod dolga dolga vremena ob-ljubljenega odre^enika,—pa pricakal ga je, in odreSe-nje je uze dovrSeno.   Alelujat
Cakal pa je tudi Siovan doli v orijentu mnoga Btoletja, trpei pod turlko divjo silo, da mu pride re-giteljca, ter ga osvobodi tuznega robstva. To se je zgodilo.   Aleluja!
PriSla je mogocna spasiteljica: nsveta Rueija", pripeljala je seboj vitezkih sinov, ki so nam po krvi aisti bratje, po broju pa jih je kakor liatja, trave h cvetja v spomladi. Zagrabili so slovanske meCe, ter zagnali se kakor Perunove strele ob sUnej vihri, —»
ko tih na konci mize in pa(5 prekliojal treiotek, ko je priSel med te ljudi. To so bile straSne are zanj, ka« korSnih je le malo doMvel 1 Takd je minilo kosilo in mi se odpravimo na odhod, ko smo Se enkrat pilina zdravje poparjenemu don Quixote in suhemu Rosinan-tu, ki sta nam ta dan toliko smeha napravila.
Ponudimo g. u&telju zopet ono visoko kljuse ali oa- stori vprico naa Bveto obljubo, kakor PreSirnov godec:
Zarotil se je, se je zaklel, Na konja nikdar ne bode vefi se'l, in koraka potem zraven nas, kajti, rekel je,moje no-ge so gotov konj, ki ne pade takd lahkd pod cestoi
Bragi bralec, gotdvo si bil ze sam na kakem iz* letu in veS, kako vesejje je med druibo, ko se vrafia na dom. Tudi mi smo bili veseli, saj vina je bilo po poti kakor vode. Samd abogi uditelj korakal je tiho in zamiSljeno za narai, da ne bi sliSal naSega smeha, kl je veljal njemu in njegovemu konju. Ko pridemo na kraj,kjer jezletelo 2ivin6e pod cesto, ustavimo se, kajti sklenili smo, da postavimo na onem mestu do-stojen spominek, ki bi Se poznim konjskim rodovom pripovedaval o StraSni nesrefii, ki seje pripetila tukaj njihovenm pradedu. Trije der^ali so konje na cesti, drugi gredd na breg in nanaSajo kamnje na onome-sto in zidarsk mojster, ki je bil fadi a nami, naredi S«e6ej tcWsq jitwiiao. -WH wajii m ffflfldlp
preko globoke Dunave i gorostasnega Balkana,—inah- I nivSi po starem vragu krgcanstva.                              I
Mi smo vse to videli. Molili pa smo takratvro- 1 Le molitve ter spenjali tihe prosnje tja gori do sve- I tih nebes. Molili smo neprenehoma za sreeno osvo- I bojenje bratov Jugoslovanov. Strasanski boj se je za- I eel. Bojna srcca, v zacetku omahljiva, nagnila se je I slednjic na stran pravice. Zadela je meca smrtna ost I gresnega- TarJina globoko v srce. Pal je wag. Osvo- I bojen je po vecjem naS clovekBolgariu, Srb in Crno- I gorec. Vesel prepe?aj o Slovan: Aleluja! Veliko na§e I delo s tern §e nij popolnem dovrLeno, a pricetek je I prav srecen, in za slovansko bodocnost velicega nplji- I vai pomena.                                                           I
Vsak po umu i srcu istinit Slovan, naj daues I navduseno zaklice: „Vecna slava i srcua zahvala vsera, I koji so priporaogli na osvobojenje juznih Slovanov;* I vecaaja slava i gorjSacaja blagodarnostj reSiteljicej I svetoj Rusiji! Aleluja!                                              1
Naprej! Dvoranil nam je suhi ItaVjan dolgo fa- I sa v nasej lastnej hiSi  sopiril in rependil  se je go- I spodarja na obalih naSega Jadrana; zval nas je v I nasem lastnem Uomu se sramotnim:  SCavo! Scavol I Start caa se uraika novemu; stara doba trohni,  a iz I Djo prihaja nova spomlad: pticc poj6, roice cveto\ vse je skoro na novo prerojeno. Tako je prislo tudi naie I vreme.   Zaceli smo biti boljsi gospodarji  svojib sil i vzajemnih idej.   Na§i fivrsti in odlicm trzaJki junaki so se pri zadnjih volitvah zjedinili, ter na takovi na-Cin nasprotnika premagali.   S to zmago pa so  nasi tudi zapalili in morda celo za zrairaj unicili italijan-sko arSenovo gnezdo v Trstu. Mi kot poSteni Avstrijci Be vsega tega srcno veselimo. Volitve so dovrsene, in zmaga je nasa.   Aleluja!
Stenmi pa se nam pred oSmi od nejevolje in atuda, kar smo sliSali o izdajalcih in renegatih za casa volitev v mestni in dezelni zastop trzaiki. Z a izdajalca i trausfugo nijmamo drazih be-led, nego da zemlja od tugeplaka imajoca na sebi tako revise i strahopetno omahljivo trepetljiko. Sojjice zalostno gleda raz neba—natako lisasto stvar —-Skarjotovega plemena. Vse, vse kar z bozjim du- ' horn diha in zivi, sovraii izdajalca, da celo vsa nara- I va krici nanj: Pereatl
Vam pa mozakom in junakom naSega Trsta in njegove okolice, ravno tako tudi znanim neutrudlji-vim narodnim boriteljem in buditeljem—diustva „F.di-noati", ki ste za sveto narodno idejo vse storili samo ' da ste pri volitvah zmagali in narodu Cast reSili, za-klicemo navduieno: Milekrat Yam slava in sr5na za- i hvalat
___________LokavSki rodoljubi.
Iz sy. Kriza poleg morja, w. spriia. (izv.
dop.) Program svecanosti, s kojo se bode svatbena-petindvajsetletnica Nj. Velicanstev cesarja in cesarice obhajala v sv. Krizi poleg morja, jesledeci: Kapred-vecer t j. na 23. t. m. pokanje moznarjev, zvonenje, i razsvetljenje oken na glavnih krajih in ulicah. Na 24. t. m., dan svecanosti, sv. masa, koje se udelez6 . vse krizke korporacije, §olska mladez i drg.
Po sv. masi bo svirala na glavnem trgu izvrstna terzaSka nova godba veL komadov ter prehodila celo vas. Popoludne, ob 2. urah, zacne ljudski narodui j pies na kri^adi, kjer bode napravljen poseben oder okincan s cesarskimi in sloveuskimi zastavami — in 80 metrov kvadratni pod,  na katerem bode plesalo
' I.........."I   III.....                       I                  ._      ...!,,______'-¦¦_¦ J
ga Se danes Iahko berete,  ako ga ni §e de2 izpral.
. SledDJiC se postavimo okrog spominka, general razlo-Li imenitnost in pomenljivost njegovo s prav iivimi besedami in ga potem slovesno kersti z imeuora Ro-sinantova piramida. Ubogi uCitelj pa je stal gori na cesti in gledal dolt kaj delajo njegovi tovariSi, kako Be ma rogajo in ga dra^yo. Ne vem, kaj je mislil, alt se je jezil nad temi neusmiljenimi ljudmi in sveto obyubil, da nikoli veS ne pojde v njihovo druzbo, ali pa se je smejal pocetju teh pnstnik norcev. Naj je mislil, kar je ze bilo, nam je bilo malo mar; mi smo se tako neusmiljeno sniejali, posebno pa oni de-beli gospod, da ma je prav sapo zaperlo, in da je sto-pal kot potert greSnik sred nas. Vender pregovor pra- j vi: Za smehom pride jok in start na§i dedi so znali, da je to resnica,saj drugaee bi nebili temisli vpre-1 govom svojim naukom zapusttM. Ko pridemo v neko vas, zbere se zopet velika mnozica ljudstva in zijavih I paglavcev okolo nas in nas sprejmejo dalec za vas.
. Tisti debeli g. doktor, ki je tako neusmiljeno smijaL se nesrefinemu jezdecn, hotel je pokazati va§6anom, kakd zna jahati in izpodbode konja, ali ojoj, kaj se zgodi I Noga se mu izmozne iz stremena, debeli in I neizkuSeni jezdec se zacne zibati zdaj na desne, zdaj na levo, prestrasen kliCe na pomofi in maha divje z tokami pozraku, da bi se kam prijel,alivse zastonj:
-^ubogi mo2 telebi na tla, kakor je dolg in slrok v iiv dokaz svetopisemskega izreka: Kdorse poviSuje, bo poni^an. Da bi bili vi videli vaSke otroke 1 Stra-SanvriSe in smeh nastal je, stragne puSice letele so na ubozega doktorja, kakor na sv. BoStjana, od vseh
-fltrani done]6 so mu zanidjive besede v uho, Ves po-bit uzdigae ee s taJ w praekaje se po umazani glavi
staro i mlado — domaSe i ptuje, t j. kateri bo hotel, le da se spodobno obnese, pa ne potrosi vinarja. Na vecer, ob 6. uri se poda godba sprcmljana z baklami na verh hriba sv. Primoza, ta se bode ver§ila prava ljudska veselica. Izverstni, krepki moSki zbor krizki se bode tukaj produciral; umetni ognji, sviranje god-be, pokanje moznarjev, %m kraju i casu primerni go-vori se bode po posebnem programu verstilo. Na vse zadnje pa zapali sevelikanski kres. Po tem boprosta javna zabava s plesom, petjem in obedjo.
IZ Trsta 17. aprila (Izv. dop.) Denes je bila 2. seja na&ega inestnega staresrastva. — Na dnevnem redu bila je verifikacija volitev. Vsled kompromisa potidile so se vse volitve. Lahont so hoteli protesti-rati pioti voHtvi v III. mestnem razredu; a av^ti ijska stranka se je vdala, da je raj§e potrdUa tndi volitev Strudthofovo in to vse iz oportuniteie; pa ciulno je pri tem to, da morajo le Slovenci Lrtev postati takim kompromisom.—Vlada je v takih slnfajih vedno prc-vfcfi neodlocna in bojazljiva. — Kako pridejo vrli Ske-denjskt volilci do tega, da se jim ne priznajo ocividne pravice? A mirovali ne bodo, toziti hofiejo Strudtkofa in njegove pomagace pri kazeuski sodniji, kajtt k takim sleparijam ne sme be molgati. — Vendar pa refii ne stoje toUko slabo; denes nijma vefi Aogeli toliko upanja, da postane zupau, ampak misli se v merodaj-nih kvogih, da to mesto zasede Dimmer, o katerem sem Vam ule zadnjih pisal. — Tndi one posredovaloe stranke menda nij veC; oblakt so sa sdistili in odlocno si bosti stall strauki nasproti: lahonska in avstrijsko-slovenska (nasi Slovene! so nawrefi ludi v klabu ve-I cine, to je avstrijske straoke). — Boljsi je tako, ker j na tak na5tn bo mogofe, da odsiranimo marsikako krivico v okoltci in ua^i vrli ufiitelji bodo zdaj vendar lehko bolj prosto dihali—V soboto bode volitev zupana, katera vtegue tzpasti, kakor sem rekel. — Stranka lahonov se bode postavila v strogo opozicijo I in bode skuSala kakor manjSiaa zadrege delati veeini; vendar pa je upanje da je tej stranki odklenkafo za vedno. — Jutre bode izroCila deputaeija Lloydovega druStva cesarju adreso, ki je posebno krasna in stane 7000 gold. Od&a sta v ta nameu vfieraj na Dunaj Rittmeyer in Morpurgo.
(Z Ljubljane, 14. aprila, (Quodlibet.) Prijatelj, vzemi brezovo metlo i podergni, pometi i osuazi naj-prej pred svojim lastnim pragomf svetuje na§ kmct svojemn bliznjemu sitnemu sosedu, ko se ta vriva i plete v njegove osobne zadeve; ko hocejo Nemd da-jati nam svstov, odgovbrimo jim po svetopisemsko: prijatelj, pezdir v ocesu svojega bli^njega vidi§, a v vlastnem ofiesu ne 6utB velikanskega brunal V na§e gnjezdo radi.gledate, ker se ne upate domaclh spletek gledati; v na§e zadeve sevtikate. kernematepoguraa i serfinosti svoj doraa& hlev ocistiti ogromnih gomil smeti i neizmernih pajfievin, koje se raztezajo po vsem vaieifl hramu, da vam bodo kinaio prepregle i zagra-dile vhod!   .
Nekoliko tednov je minolo, kar je prlnesla du-najska „PresseK 61anek popisnjot stanje i zadeve na§e i dokazujoS (?) vidno hiranje i konCen propad vse na-rodnosti i vsega narodnegal Cele litanije bil nam je na§tel dopisnik, od dru§tva do drultva je korakal po-pisovaje ^ivotarenje njegovo; tako se je bil izrazil mej
skobaca ves preplaSen in osramoSen zopet na svojega Hervata, ki je ves zaguden od strani pogledoval ne-rodnega jahaca. To je moral biti straSan potres v tem rejenem trebuScekuin §e danes menimnivsev reduv iijoml Celo pot smejali smo se temu nerodnezu in na§ega generala je smeh tako posilil, da so mu de-bele solze po lieu tekle. U&telj, ki je bil svoj jezik izgubil, dobil je zopet besedo in prav pridno je zdaj pona§al doktorju vse tiste zabavljive besede, s kojimi ua je prej on pital. Tih in poparjrat sedel je trebu§-nati gospod na svojem konju in preplaseno tipai po svojem rejenem telesu, 6e je vse celo. Vse tiste vi-soke misli, da.je Bog v6 kak jezdec, so se mu izka-dile in prav ponizno klimpal je za nami in vedno po-pravljal svoje sedlo, 6e§, samo ono je krivo, da se je tako sramotno vprieo toliko ljudi s konja zvernil. Nikoli nisem se toliko smejal, ko ta dan in Bog mi ta greh odpusti, da sem takrat pozabil, da smo v postu. Proti veCeru dospemo v domaCo vas in Se pozno v no5 smejali smo se nerodnima jezdecema, ki sta se drugi dan komaj iz hi§e upala. Meni je zbrana druz-ba uaroCila, naj zapiSem ta pustni dan v postu, da se ne izgubi ta velevazna dogodba, kar bi bilo ne-precenljiva skoda domaci zgodovini. Ti pa, poterpe-2Ijivi bralec, ki si to cudno zmes do tukaj prebral, nikar ne misli, da jeto morebiti proizvod moje okor-ne domi§Ijije! Kot vesten in objektiven zgodovinar popisal sem dogodbo, niL izpustil niL pridjal. In ako ne verujeS mojr besedi, napoti se v Berginj in ko pri-des" za StanoviSce, ustavi se ter poglej pod pot na breg in videl bodeS tarn giasovito „Bosinautovo pira-n^ido.,,
Pribofinik generala ekspedicije,
drugim tudi q Va§em listu sledefie besede: „die in Gorz erscheinende aSofiaa- fristet ein sieches dasein". I vse to je bil posnei iz zgoraj omenjeuega lista „Lj. butelj" vesel, da je zopet kaj dobil pod uze skerhane Skarje. Dokazati je hotela ta svojat iz Stevila naroC-nikov slov. Iistov, da na§a stvar uz"e pojema; da pa vsemu temu nij tako, dovolite mi, da primerjam mno-zino naro6nikov slov. novin z ono nemSkih, i osvedo-fiili se bodete, kedo nfristet nur ein sieches daseiu".
Na ljubljanskej p o § t i se oddaja 250 iztisov nLaib. Zeitung-ec, 150 (refieminponavljam: stopet-deset) iztisov „Laib. Tagblatt-a" i 175 (povtoravam stosedemdesetpet) izt. kranjskim u6iteljem-iz-dajicam nem§ko kulturo nosece ^Schulzeitung-e"; od naSih Iistov navedem samo dva v primero: nUCiteljski TovariS" poSilja iz Ljubljane 250 i „Vertec" 520 iztisov; vsi ostali tukaj izhajajoci listovi dajejo na p o-§tc vsak nad §eststo do sedemsto eksemplarov. Mi slim, da nij treba komentara ovim Stevilkam, dosti jasno prifiajo, kedo „fristet ein sieches dasein". Dragi citatclji, priinerjajte zgoraj navedena cisla i vstvarite si svojo sodbo!
Morebiti pa so nas hoteli zatieti s tem opore-kanjem, kakor sczatre gosenica laze5a po zeleuih tleh! Gospoda, ako tega zelite, ne bode se vain ugodilo! Mari Vam je poyolnoma neznan izrek Hamerliugov:
„Mftcbtig ist eius nurauf erden: die waltenden, ewigen mUchte, welche die volker bewegen". Ali v i-stem zmislumisel italijanskega pesnika: „Nel mfstero deiranima delle nazioni, qual cosa germina forte: la liberta che fa mtracoli". I ve uboge mravljice, hocete uniciti narod, kateri sam v sebe zaupa, kateri je do-kazal, da ima §e fiversto mo6 i zdrav mozeg, zadostna pogoja k napredovanju ?
Mesto da bi se preveS vtikalivtuje zadeve, po-lo^ite roko na svoja persa, na serce, ako je imate v grudih, i izpraSajte svojo vest! Oeistifce se domafiih made^ev!
Mozje nasprotne nam stranke neprenehljivo kri^e, da lehko izhajajo brez tuje, brez na§e pomo6i; toda pri vsakej priliki, ko nas potrebujejo, se nam hlinijo j i nas prosijo, naj jim pomoremo: taka se je godila s filharraonicuiin druStvom, koje jc naprosilo citalnicni odbor, naj bi citalnicni pevci se zdru^ili o srebernej poroki cesarjevej I njimi, ker sami nijmajo zadosti moci nastopiti; pevci Lital.jim, kakor se spodobi, tudi nijso odrekli, a s pogojem, da pojd samo sloven-skepesni. Filharmonicno druStvo seveda nij bilo s tem zadovoljno, — ostalo je pri starem. — V zad-njem koncertu navedenega druStva pel je dobro znani Slovenec operni pevec g. Gerbic 1 Potem pa se izgo-varjate i se hvalisate pred nemSkim svetom, da pojd samo „deutscke kelilen**. Radoveden sem, kako bi pele te „deutsche kehlen", ako bi ne imeli v izdatno ne-I izogibno pomo6 slovenskih distih gerl, mesto I svojih hripavih Bkehlenw.
ResniCno, resni6no Vam povem, da pri do 2as I ura, ko bodete tozlli se sv. Matevzem XI. I7.ise sv« Luko VII. 32.: „Piskali smo vam in nijste plesali; tarnali smo vam, in nijste jokali".
Jutri zacad pri nas volitve v mestni zbor, katere bodo trajale tri dni, kar sem pa vam uze poroCal; kaudidatov slov. tudi vam nij treba omenjati, ste je u^e prinesli v zadnjej §tev. Kak« r se govori, bode boj hud; postavili smo letosvvseh trehrazredih svoje mo2e, i nekateri celo terd6, da je mogoce, da zma-j gamo v vseh treh! Bo^e dajl i ako nij §eletos osoda tako mila, zaCetek je uciojen, vsak volilec naj stopi po^amno na voliSce, i naj voli nepristransko po svojem prepricanji, i — §lo bode. — Ko bodo imeli VaSi citetelji list v rokah, bodo volitve uze dokon^ane, za-kaj bi toraj govori! vec" o tem ?
Politidni pregled.
Z DUNAJA. — Ta teden, 11. t. m. je dr-
I zavni zbor  zopet povzel nadrobno razpravo dr-
• zavnega proracuna. Poslanci niso imeli za praz-
nike nic veselega porocati  svojim volilcem,  saj
jim je minister Depretis malo dni pred odhodom
I razloiil, da ni druge pomoci v sedanjih financnih   ^
[ mizerijah, nego aovi davki, ali povik§anje
I sedanjih.   In 6ujte, kje hoce gospod baron tudi
I zajemati novcev,   kje  iskati re§itve ?   Pri n i-
I 2jih uradnikih; njim treba pla5e zopet skrfiiti,
kar bo zneslo  nekoliko  stotisocev goldinarjev.
I Kaj za to, 6evise uradnistvo, de vpokojeni mi-
I nistri in generali  milijone  po^irajo ? — Trgo-
[ vinska zbornica dunajska je menda bolj v sredo
j zadela, ko je te dni sklenila priporo6ati, naj se
znifajo po vojasfcvu te^efii davki, skrajsa naj se
| aktivna siuzba na dve ieti,   polajia naj se pro-
j stovoljsko leto, zmanjsa kontingent, in brambena
vojska naj se zlozi iz starili reservistov; po,tem
iiacrntt  se znamenito   stisne  vojni  budget. —
j Cesar pojde nekda letos v Berolw bzlati po-
; roki starega "Wiljema,
CESKO. Ceski narodni veljaki se tudi uze Svrsto gibljejo za pnhodnje ilriavnozborske volitve. V proglasu, katerega so te dni izdali, pra-vijo, da ne pojdejo v driavni zbor, 3e se na Dunaji politika temeljito ne spremeni. — Pa tudi ustavoverna stranka na Ceskem ne zaostaja v svojik pripravah za volitve. Nafielnik tej stranki dr. Herbst ne mara nifi( slisati o ka-kem novem programu, po njegovi sodbi ni mi-sliti za prihodnji cas nakako bistverio premem-bo notranje politike.
Vprasanje, ali pojdeao v Novi Pazar, ali ne —- je §e vedno nereseno. Govori se, da je avstrijski zastopnik uze porazumljen s tur&kimi diplomati in da se le se prifiakuje, kaj porefie sultan. Tako porazumljenje ali pa — nid.
HRVASKO. — Ban in drugi vladni mozje so prejeli od cesarja razna odlikovanja za njih podporo za fiasa bosenske okupacije.— Srbski eerkveni narodni zbor v Karlovcih, kateri ima skrbeti za cerkvene in solske zadeve ogerskih in granicarskih Srbov, sklican je s ces. pismom na drugo polovico maja meseca. Volitve bodo hitro razpisane.
HUSIJA. — Dne 14. t. m. je neki Soko-1 o v sprolil iz revolverja 4 krogle na e a r a, pa ga k sreLi ni ranil. Hudodelca so koj zgrabli in v zapor odgnali in zacela se je uze ostra preiskava. Kronane glave nemaje v sedanji dobi pad nic* prijetnega stanja.
BOLGAHSKI volilci so sklicani 27. t. in., da volijo ono novo narodno skupScmo, ki bode imela kneza izbirati.
NA &PANJSKEM bodo 20. t. m. obene volitve v „kortestf ali drzavno zbornico. Voli se iz Spanije 440 poslancev, a iz Kube 22 in iz Porto-rika 15 poslancev. Razdor raej strankami je ve-lik. Federalisti in Karlisti bote* pasivni ostati. Ministri sami mej seboj baje nijso slozjri.
Domade stvari.
Druitvene stvari: Slov. polit. dru§tvo „Slo-gatt imelo je vfieraj (17. t. m.) svoj obCni zbor, katerega se je vdelezllo 34 udov. Razpravljali ste se dve peticijj: prva ima namen po zgledu kluba avstrij-skih kmetovalcev prositi visoko ministerstvo, da od-loCno postopa proti Nem&ji, ktera hofie svoje meje zapreti vvaZevanji na§ih avstrijskih kmetijskih pridel-kov, kar bi moralo popolnoma na tla podreti uze tako peSajoce na§e kmetijsko stanje. U2e je na stoti-ne enakih prnSenj po Avstriji napravljenih in visoki vladi izrocenih; nadejajmo se, da bo avstrijska vlada stopila na stran kmetovalcev in branila ta stan ter popustila ono staliSce svobodne trgovine, ktera sedaj ne morevec" veJjati, kovidimo, daNemcija, celo Fran-coska in AngleSka hoSejo po visokih colninah varova-ti svoje domace poljedelske pridelke. Druga peticija prosi, da bi na§a avstrijska vlada prav po zgledu so-sedne italijanske vlade prepovedala tudi sosedni Italiji vvazevanje njenih rastlinskih pridelkov v Avstrijo. Italija opravicuje to prepoved s tern, da se boji, da se ae zanese po rastlinah(??) trtna us* v Italijo? Hvala Bogu, je skoro cela Avstrija prosta titne uSi in morda je Italija glede" tega, da je v veci zvezi s Francijo, kder je trtna u§ sedaj doma, v vecl nevarnosti, da se ni tu ali tarn uze vgnjezdila filoksera. Vsakako pa sine tudi na§a vlada ravuo tako skrbeti, da zabrani pot Sez svoje meje filokseri, kakor italijanska. — Obe pe-ticiji hocemo priobciti, posebno pa prvo, ker je Meti, da bi saj vece obcine enako peticijo odposlale na vi-Boko ministerstvo, kakor se to godi po drugih so-sednih deZelah. Bile so tudi razrie interpelacije na predsedniStvo, zakaj da ne skrbi, da bi se delovanje drSavnega poslauca g. "Winklerja popisalo v SoSi, kot dru&tvenemu organu. Prav tako, kaj da odbor misli, da glede* blizajocih se volitev za driavni zbor clsto nic" ne stori.
Po predlogu gosp. Ivan LiSena je pred* sednik obJjubil skrbeti za to, da vzame odbor ta-koj to delo v roke in da bo njegova prva skrb pozve-dovati pri rodoljubih po vsej dezeli mnenje in 2elje glede kandidata.
G. Ferfila predlaga, da se sklicejo volilni shodi v posameznih okrajib, ter da naj narod sam odloCi, komu zaupa in hoce izrociti mandat.
Zbor pritrdi predlogu, prav tako od tega gospo-da stavljenemu nasvetu, da bi bil 27. t. m. pop. v Cepovanu obfini zbor „Sloge,B ker isti dan bo on-dotna Citalnica imela slavnostuo svojo besedo. —
Minister trgovstva. Nj. E. vitez Chlumecki je pri§el cez praznike v Gorico obiskat svojo druzino, katera biva uze celo zimo tukaj. V torek zjutraj se jo vrni! w punaj,
BH5
Nova gamizija. V torek zjutraj je priSel iz Serajeva v Gorico generalni Stab peg-polka Baron Hess §tv. 49; isto no<5 ob 11. uri se je pripeljal en bata-ljon z godbo, pustivSi v Zagraji navadno posadko za Gradi§ce. Godba je nekda posebno dobra.
Iz obdnega zbora c. kr. kmetijskega druSt-va v Gorici. Zbralo se je komaj 20 udov in raz-pravljale so se skoro le finance druStvene zadeve, ra-cuni in proraCuni ki so vsi obveljali po predlogih od-bora. Le interpelacija g. Claricini-ja, zakaj predsed-nistvo pri pokladanji letnega porofiila ni6 ne sporo5a o stanji kmetijske Sole,je zbudila nekoliko iivahnost, ktera pa je vsa kazala, da gospodom ni prav, da bi po novem nac>tu za Sole druStvo imelo v kurato-riju le 2 zastopnika, in da treba odlocno postopati ter zopet vccino priboriti si v torn odlofiiliem sVetu. Bomo videli! —
Deputacija delelnegaodboragoriSkega, odrine z adreso za ces. jubilanta v nedeJjo 20. t. m.—2 njo se odpelje menda tudi deputacija goriSkega mesta.—
Olikanci. V sredo popoludne je nastal v Ea-Stelu nenadoma velik brup; dva gospoda „conte S.N in gosp. L. sta se hudo zgrabila in drug druzega ne samo z besedami prav olikano oStevala, ampak tudi s pestmi kaj vitezko poskusila, da je irnel tretji gos-pod L. kaj opraviti, da je razburjeno dvojico razgnal, A zgodilo se je, da je „duobus Htfgantibusa tudi „ter-titts* klofuto dobil.   Prositi
f Gospod Peter Kozler, grajgiiak in pivo-varnar, bivSi deielni poslanec kraujski in de^elnega glavarja namestnik, podpredsednik „ Slovenske Matice", vrli narodnjak itd. itd., je 16. t, m. popoldne po dol-gi bolezni umrl.
Iz Bend se nam pise: Pretekli praznik smo imeli pri nas izvanredno sveeunost. Infanterist bar. Maroicic-evega peSpolka Anton Turel, 26 letni mla-denitf se je za Lasa bosenske okupacije posebno obne-sel v oskrbbvanji ranjencev in je bil za to odlikovan se srcbernim zaslu^nim krizLem. Po prvi sv. maSinm je gosp. 2upan grof. Strassoldo po pt'imeniem ogovo-ru v navzocnosti celega stareSinstva in velike nmo2ice na javnem trgu pripel podeljeni kri^ec, za kar se je verli vojak spodobno zahvalil. Ljudstvo pa ginjeno, videti domacega odlikovanca, je prav navdnSeno na-zdravilo presv. cesarju. Gosp. grof je na to prav u» ljudno pogostil verlega mladenLa.
Kat. pol. ditalnica v 6epovanu se slovesno otvori dne 27. aprila t. 1., in praznuje srebemo po-roko Njih VelWanstev, z raznoverstnim programom.— Ustopnina znasa za neude 20 kr. ZaSetek ob 6. uri zvefier.   K obilni ndele^bi vabi                   Odbor.
Tolminska ditalnica napravi na veSer 24. t. m. v cast srebeme poroke naSega presvitlega cesarja in cesarice besedo s primernim govorom, dekla-macijami, godbo, petjem in igro „V spanji**, h kateri vse rodoljube vljudno vabi.
Tolminska ©bcma pa napravi na predveCer 23. t. ra. krese po vsih bli^nih hribih, osvecavo Tolminske-ga terga in postavi pri vseb cerkvah na primernem kraji po dve lipi v vecen spomin svoje vdanosti do Habsburgke dinastije.                                      P....
Vabilo k besedi, katero napravi BovSka na-rodna citainica v nedeljo 20. aprila v posebno pro-slavyenje srebeme poroke Nj. Velicanstev. Program; 1. „Avstrijska him<iau, poje zbor. 2. Slavnostni go-vor. 3. „NaSim bratom", poje zbor. 4. Deklamacija: MSanje cesarja Rudolfa." 5. MSpomininuptt, poje me* Ian zbor. 6. „To sem bil jaztt, saloigra v 1 dejanji. 7. „Slovenska deklica", poje meian zbor. 8. Tombola. 9. „Himna za cesarjevo poroko% poje zbor. Po besedi domaca zabava po navadi. Vstopnina 20 kr.—Se-de2 10 kr. Ker je cisti dohodek namenjen ubogim bov§kim Solarjem, spiejmejo se z hvale^nim sercem tudi veLi doneski. Zacetek besede ob 7. uri zvefer. K obilni udele^bi najuljudneje vabi              Odbor.
Solska veselica. Solska mladina dvorazredni-ce v sv. Ktizi nad AjdovScino napravi dne 20. t. ta. ob 41/g uri popoldne v Solskih prostorih slovestto besedo, praznovaje srebemo poroko Nj. Velifianstev. Vrsti-le se bodo. dekiamacije, petje in igra. Sligali smo, da so otroci vsled nevtrudljivega prizadevanja vrlega gosp. uditelja LavreuCiCa tako izvrstno izurjeni, da je prav kaj posebnega poslusati jib.
DmStvenikom vinorejskega dniStva 2a Brda! Odbor vljudno vabi vse gg. druStvenike dapri-pravijo bolj*"a svoja vina za vinsko razstavo Bri-skih vin.ktera ima biti 18.maja 1.1. v KviSkem. Isti dan bo tudi ob(ni zbor druStva v dvo-rani grajScinski, ktero iz vljudnosti za to pripusti la-stnik grajgcine gosp. J. Kumer.
Namen tej razstavi bo, da se pokaze svetu na* predek na§e vinoreje, da pokazejo naprednjaki svoje po umnem poduku izdelano vino posebno onim, ki ne-Cejo verjeti, da se zamore domace Brisko vino umni-§e, to je, stanovitniSe napraviti. Za vsako poskugnjo treba sal eno buteljko ali eploh eno Bteklenigo vina priprftvivl.
Da bo presojevanje popolnoma praviiino, bodo se steklenice razpostavile brez imena lastnika, ampak ime bo zabiljezeno v zapisniku, steklenica pa dobi primer-no; §tevilko.
Nadejaje se, da odbor najde potrebno podporo pri gg: druStvenikih, prosi, da mu vsi oni, ki se ho-fiejo vdeleiiti te razstave, pismemo saj do 1. maja t. 1. naznaniti blago7olijo, koliko poskuienj nameraVajo v razstavo poslati, da se bo potem mogel prirediti primeren prostor m razstavo.
Odbor vinorejskega druStva za Brta v Pevmi 18. marca 1879. Predsednik;                                       Tajnik.
POV§E.                                  A. KOCIJAN&C.
Mestae volitve v XaaWjani. Volitev 3 ra-zreda se je pret. torek sredno izvrfiila. Zmaga na-rodne stranke res je sijajna; vsi trije kandidatje njeni bili so z dvetreljinsko vefiino glasov izvoljeni: gospod Horak je dobH 150, gosp. JurfiiC 147 in gosp. dr. Zarnik (namesti g. K. Kluna, kise jeno-vi izvolitvi odlo6no odpovedal) tudi 147 glasov. Ka« zinski kandidatje Achtschin, Matian in Bamberg vjeli so le po 58 in 57 glasov. Volilcev fiteje 3. razred 332, od katerihjih je priSlo letos volit 206, tedaj 6 manj memo lani.— V sredo je volil 2. razred, v katerem imajopo sedanji volilni postavi aradfiiki absolutno vecino, ki to za Taaf fe-ov opomin m«nda 6e tako malo brigajo kot za lanski sneg; zato, dokler nprekunStnou na korist nemfturstvu skrnana scdanja volilna postava veljavo ima, nikakor zraagati ne more domaca — narodna — stranka. Isto tako negotova j« zmaga v 1. razredu, ki jutri voli, ker od ene fitrani jej nasproti stoji neozdravljiva nemarnost mnoglh nieSCanov, katerim je volilna pravica tie celo* nadloga, — od druge pa materijelna od visa oat nekaterlh do-maCinov od ljudi nasprotne stranke, katera odvisnost je tern ve5a, frm slabeji so Ca«i in donarno zadrege buje. V obLe receno; dokler nas drugaCna vladna si sterna ne reSi sedanjih mrSavih razmer, tudi pri volitvah ne bode tiste n pros to poti", ktjoprcdno-kimi leti domafiinom zagotovila odloCno zmago. — V 2. razredu so bill voljeni nomCurakl kandidatl vit. Fr. Gariboldi, dr. K«esbnchcr in K. Leskovjc z 280, 276 in 570 glasovi. Volilcev je priSlo 407, toraj so narodni dobili okoli 130 glasov. (Nov,)
Volitev I. razreda je izpala tudi nemfikutarskoj stranki na korist, katera je od 193 prislih glasov do* bila jih 116. — NaSih zopet mnogo nij bilo na voliSie spraviti! Boje se vlade, boje so u-radnikov, raznih ozirov in zvez itd. Tudi nij mej na* rodnimi volilci tega t. razreda se pravih agitatorjev dovolj, neragkutarji jib imajo bai tunajve6. Teiavaje s tacimi Jjudmi. Ali vstrajn'osti je stranki treba 1 Ge pomislimo tisofi letae zgodovine svtjega naroda, kaj hoCemo hitrejSega prevrata pricakovati 1
Nova vojaSka knjiga. Neutrudljivi gospod Andrej Komel ces. kr. stotnik pri polku MaroiCi-Severn, je sestavil in zalo2H spet novoknjigo, kterije aaslov: „Garnizonska i stralna slulba alovensko-nem* §ka cesarskim i kraljevskiin vojakoxn v poduk." Po vpraSanjih i odgovorih. V 161 Btr. 49, 1. 1879. Tl* skala tiskarna dru2be sv. Mohorav Gelovcu. Podukse sufe 0 slu2bi v posadki i na stra*i na pr. 0 okolkah i patrolah, 0 zamenjevanji, 0 drlauji strazarjev, 0 strr-2ah pri jetnikth, v parkih, 0 ordinandi sluLbi itd. Ker je javni jezik pri vojacih nem§ki, ker je podukv njihovih vstavih na podlagi narodskih govoric tudi nemSki, ima slovenskim zaietnikom sluiiti omenjena knjigica, da se navadijo casih jako teikih izrazov svoje slulbe, is le ieleti je, da bi visoko ministerstvo tudi to knjigo dopustilo ze ucbo pri vojacih, pa pri* poznavalo gosp. spiBovatelja mar^ivo delovanje*
Glasbena Matica. Odbor tega druStva je V poslednjej seji doloCil, da se dajo vse od leta 1874. do zdaj izdane pesni in muzikalije za 6 gold, onim druStvom ali osubam, koje pristopijo kot udje b sGla-sbenej Matici."
Zapisnik ka2e, da imajo vsa do zdaj iziSla dela trZne vrednosti 14 gold* 70 kr.
Citalnice, knjigame, pevstd zavodi in prijatelji petja in godbe morejo torej po prav ugodnej ceni pri* dobiti lepo zbirko glasbenega gradiva.
Navod k oddaji omenjenega blaga po tako ma» lej ceni dala je zelja, po tern potu pridobiti si novih clanov in spraviti muzikalije mej svet, kamer m na-
Prihodnje bode ifdala .Glasbena Matica" zbirko priljubljenih narodnih pesnij, ki so prirejene za glasovir in petje.
Kdor se vpi§e kot novi ud »Glasbenej Matici" in placa 6 gold., dobi vsa do zdaj na svitlo pri§U
dela.                            mmmmm^m^mmm
MSTMCA UBE1>1ǤTVA.
GoBp. F. F. YKobatidu. Vtegne Wtl mat slkaj wstiifi-nega v Vaiem dopisu; a fcdaj po Teliki no5i vendar ne m«« remo Bprejemati postnih pridig. Sicer bi bile VaSe pritoSbe tudi orozje naeim nasprotnikom, kateri bo tako strastiio re* penJijo aoper okupacijo Boane. No atmeriW (tedaj, da je ro> ml V»l dapts t »»l ttwdniiki kofi,—
ZALOGA
iita .ranum b jam
bratov Reininghaus, DOLENJSKO NAMiZNO VINO IN SLIVOVKA
se dobiva vcdno ter po najnizji ceni pri
Kavcic & FerBla
na  Korenju  pri  vodnjaku.
J]
I 2
I
I 2 >
1
[2
1

1 [2 2 2 [2 l
»
WKoristno naznanilo
[I]                   precast, duhovScini.
ijj Tovarna za izdelovanje voScenita svec" [fl lastnina Alojzya Bader-ja v Goric*, ki M je bila odlikovana se sreberno svetinjo |J| pri razstavah v Gorici leta 1854. ia v Trstii leta 1871., ravno tako s castnim diplomom pri svetovni razstavi v Mona-kovem 1, 1855., vParizu I. 1855. inna Dunaji ]. 1873, z bronteno svetinjo na zadnji svetovui razstavi v Farizn 1. 1S78, priporoSa svoje svece iz Sistega voska od 6ebel, katere lepo, mirno in pocasi gorijo in prav niL ne kapajo, so na kidajo in ne onetfedijo altarja. Cena jim je gld. 2.68 K.o sve«e iz «« btega voska od cebel I. vrste, katere priporocam visokocastiti duhov§cini; gl. 2.33 K.o od II. vrsto.
Priporoca tudi svoje svece, ki se |U imenujejo voicene (zmes, Kunstwachs), [f] katere so prav enake onim iz Benelke M fabrike in kojih zaloga je v Korminu.    gj|
Take svece ki se v Korminu prodajajo za voScene in plafiujejo po gld. 2.40 prodaje podpisani po gl. 1.90 K.o.
Take svefie, ki ne obsegajo prav nie" debelnega voska, prepovedane so po cer-kvenih zakonih. Dirrectorinm Idturgicum 1879 stran 7 par. XII.
Alojzij Bader. Zalogo mojih svee" ima tndi Stefan Kralj bandar v Kanalu,   Janez Sord stacunar v Boveu,   Janez   GoIjevSCek novi stacunar v Sezani.
Plafatje se ob Tconcu Ida,  ali pa 5 T&r.
M odbitla pri kilo,, ako se precej plafa.
2
M
I


Ker sem v zvezi z nekterimi per-vimi tvornicami za izdeloyanje ur vAv-striji in drngod, dobivajo se pri meni ure vsake verste po najnizl ceni.
Opozorujem posebno na izverstne stenje fiernolesne (Schwarzwalder) in lepe dunajske perpendikelj-ure in na prav nove* ki po nocl svete. Tndi popravljam ure ter izversujem vsa v to stroko se-gajoda dela tocno, dobro in po ceni. ==          Ure dajam tudi za plaSilo v mesec-
«S nib obrokih (ratah); na vsako vprasanje IIJ odgovarjam hitro in natancuo ter garan-tujem za vselej dobro izvrsitev vsacega naro&la.
Zatoraj se prav uljudno priporocam slavnemu obcinstvu.
1

Pomladanski eenik
Ha Stier-ja
v Gorici, v Rastelu gt 292. samo na-
sproti GlesiS-eve sladornice. Doloeene oene4 Popolne vol. obleke za deeke gl. 2.05 do 7.40; popolne vol. obleke za gospode gl. 10.20 do 27.60; Vol. saco po najnoy. modi gl. 5.55 do 9.45; hlaee 3.10 do 9.35; hlaCe in oprsnik gl. 5.10 do 12.75; povrSna suknja gl. 8.60 do 22.80; crae salonske suknje iz pamviena gld. 14.55 do 23.75; bonjoor gl. 8.50 do 16.90; oprsnik iz piketa gl. 2.55 do 4.70.
Posebnosti: de2ni pla§di iz kav-duka; spalne snknje za gospode, lovske snknje, paletofi za gospe* itd.
Vsako obla&lo se dovrSi po najno-vejii modi in jako solidno.
Tudi naroftila po poslani raeri se tofiao oskrbnjejo.
K
V
1
o o
o
Ker je nemila smrt pobrala gospoda h| dr. Filipa pi. Morelli-ja, naznanja se s I tem, da zaloga svilodnega semenaizb:§e Q Lanca v Spletu je izroC'ena zdaj gosp. ^ F. Papis-u v Gorici, kot zastopnikn (j imenovane hise, do katerega naj se obrne, X kdor se Ml preskrbeti z dobrim semenom. V
Vitez F. dr. Lanca di Casalanza Q
[J!
ZALOGA
gZYEPLA
o
9
0
pray drobno zmletega v meliaiii^nem parncm mlimi v Mosi.
To zveplo sem dal kemidno preiska-vati po gosp. dr. Franca Konig-u, pro-fesorju na de^elni kmetijski soli v Gorici, kateri je nasel, da je prav cisto in brez kakorsne si bodi primesi.
Ker je zdaj u2e povsod pripoznano, da je zveplo — seveda disto in prav drobno zmleto—edini izdatni pripomodek zoper tertno bolezen, priporocam prav gorko vsem trtorejeem, naj se 2 njim o pravem 6asu preskrbe, ter me pe6aste se svojimi narodili; gotovi naj bodo, da jim prav vestno in dobro vstrezem.
Zalogo zvepla bom imel v Gorici v Magistratni ulici v jedilni prodajalnici gosp. Jozefa Modolo v Roper-jevi hisi, v Rastelu v drogeriji gosp. Gaspar-ja Gbitter-ja, na svojem domuvPodgori in v parnem mlinu v Mosi. — Blago, dasi izvrstno, bo po prav spodobni ceni. Andrej Koojancic v Podgori.
Od konkurzne upravo nodavno na nic priSlc velike anglosko fabrike za britanija-aro]»ro dobili smo nalog, da naj vse pri nas v zalogi leieco blago od britanija-srobra za majheno povrafiilo voznine in l/t dela plaCo delavsko, podai'imo.
Proti vposlanju svote novcev, ali pa tudi proti pov-zetju pri vsakej re6i dolocene cene le kofc povrafiilo voznine od AngleSke do Dunaja in kofc neznatni del dela^ skc plaCe, dobi vsakdo sledot.© za cetrti del roelne vrednosti, skoraj zastonj.
6 kom. Hie za jedi od britanija-srebra, in 6 kora. enacili zlic za kavo, s-upaj 12 komadov, stale so proje gld. «, zdaj pa vseh 12 ko-madov skupaj                                     gl, 1.85
6     „ namiznih noiev od brianija-srobrn, z an-gle§kimi ostrinami od jekla,  nadalje 6 kom. enacih vilic, skupaj 12 komadov, ki so proj veljali gl. 9, zdaj vseh 12 kom. skupaj gl. 3.10 l zajemalec za mleko, teSko kvalitete, prej gld.
:*, zdaj.......gl. -.70
1 zajemalec za Julio, najtezjo vrste, od najbolj-
5«>ga britanija-srebra, prejo gld. 4, zdaj        gl. 1.10
G podstavkov za noze od britanija-Brobra, prejo
gld. 2, zdaj......gl. —65
1 klesife od britanija-srebra  za  sladkor,  proje
gld. l, zdaj......gl. —.30
Raz<3ii tega §e elegantne nanrizno svefinike, pargl. *.--•, 2.—, 2.50, 3.—; tase, a kr. 50, 75, 80, gld. 1.—, 1.40; vrcki za kavo, a gld. 2.—, 2.50, 3.-—, 4.—; sladkorne pulice, a gld. 2.~, 2.80, 4.—, 5.50, 7.—; sladkorne sip-nice, a kr. 25, 40, 75, 90, gld. 1.—; karafindelj za kis in olje, a gld. 2.50, 2.80, 3.50, 4.75, 5.—; pufiice xv su-rovo maslo, Akr. 75, 95, gld. 1.70, 2.80, 3.25, 4.—; LaSo za juho s podsfcavkom, k gld. 1.60, 2.50, 3,—
ftF* Neverjetno po cenil^^g
in za vsako gospodinjstvo posobnega priporofionja vrodna
je slede&t ski ad, obstojeta iz 33 komadov prakfi<5-
nib, ter izvrstno izdelanih stvarij, narejenih iz naj-
finej§ega britanija-srebrft za neverjetno smalo ceno lo
gld. 6.45 in sicer:
6 kom. vrlo dobrih namiznih nozev, i voe-nikom od britanija-srebra s pravo nn-gleskimi srobrno-jeklenimi ostrinami.
6 n jako finih vilic, britanija-srebro, h jednoga kosa.
6   „   teSkih zlle za jedi od britan.-srebra.
8 „ ^lie za kavo od britanija-srobra, naj-boljSe kvaliteto.
1 masivni zajemalec za mleko od britanija-srebra.
1 teSki zajemalec zajulio od bvit.-srobra.
0  kom. podstavkov od brit.-Hrobra za no?.e.
1  izvrstno klt'Sce od brit.-svobm za sladkor.
33 kom, Vse to roci so izdelano iz najflnojscgfi britanija-srebra, ki je na eelem svetu jedina kovina, katera ostane vecno bela, in so od pravega srobra tudi po 20 letncm rabljenju ne more razlociti, za kar 86 garau-tuje.
2faj so iodoj vsakdo z imrofiili kolikor mogoce po-hiti, ker pri tako izrednej conosti s© bo kmalu vse po-prodalo. Kaslov in jedini kraj za narocila v c. k. avstro-oger* skih provincijah:
General-Depot der Britannia- Silber-Fabriken:
Biau et Kami, Wieii, 1, ElisaMMusse 8r, E,
"•3.=.

Ces, b. \iL piiv. ^| &8;reioclji?o iu&ajsko
obeno mazilo za usnje
KAUOL 1IUSS-OVO.
Od vis. c, k. ministeratva za de2elno brambo pre-skuian in pri c. k. vojski vpelja*; ter priznan kot najboljsi pripomoeek za ohranitev usnja.
6oIni, crevlji, usnja na kofiijah, je*menje, naj je ie tako trdo, suho, popocsno, postane, za to se ga-rantuje, ie se le enkrat namaze, voino, elaatifino, popol-noma nepremocljivo, temno-Srno in svitlo in vedno traj* no. To mazilo je brez duha, neskoncno izdatno, ne zmrz-ne nikdar, se nikdar ne zazalti; odstrani potrebo na-vadnega crnila za Skornje in ne pomaze ni rok ni obleke. 1 Skatija na poskugnjo po 50 kr., — 1 skatlja J/4 klg. po 1 gld. — 1 Skatlja 1 klg. po 3 gld.
To mazilo za usnje se naroLuje istinito samo pri posestnikn privilegija Karolu Russ-u na Dunaji 1 Wallfischgasse 3. Zaloga pri gg. Giuseppe fu Francesco Dreossi Cervignano.
Ixaav&telj in odgovorai uredaik: AIN'TON FABUA^I. ^ Tiskar; 1IA1LJLNG v Gonci,