ff*■‘&%Mf-'9/Cv-č}„; х%4Мжј4?0[/ C./&
' &oStmZz23x -v cisrücrv-I SMS j>iav2 a?lr.:iia.
Naročnina' listu': Celo leto K 12Сг~, pol leta K	celit leta K 30*. laven Jugoslavije:
Celo leto K 150’ Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravniživo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.------S/Telefon št. 220.
Posamezna Ss&vIlSc« stane i kror-
. „S&eža“ izhaja v pondeljek, sredo in peiek. Uredništvo in upravnišivo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5.	_ Z uredništvom se more govoriti
vsak dan samo od ii. de 12. ure dopoldne. Rokopisi st ne vračajo so poštnine proste.
N C X Či £> H if. „ s O k }&W
— Telefon si. l.
ice.
ВИтзв*:Ш«ме*s «las S3. septembra I®S1-
Ihe&txaflt ЖШ,
Hreatsko vprašanja.
Z vso doslednostjo so vladni listi do današnjega dne zagotavljali, da hr~ jvatsko vprašanje sploh ne obstoja'in . k^juh. temu se je v zadnjem času ba-vilo s tem problemom tudi slovensko časopisje. In to je razumljivo. Ce zagrebška „Riječ“ udari po „separatis -tih“ in frankovcih, ji ljubljansko „Jutro“ takoj in še prav po svo„e sekun-Jlira* Veliko se piše v teh Ustili o nevarnostih hrvatskega separatizma in o sličnih budalostih, pogretih na ro -faeijskem papirju od vlade subvencioniranih listov..
Tako n. pr. je uvodničar „Jutra1' pred par dnevi p^av globoko vzdihnil, Češ, kaj nam pomaga' ta lep in pono -sen Zagreb, če mu pa manjka tiste neobhodno potrebne toplote, ki jo takoj občutiš, ako prideš v Beograd, o-ziroma v Ljubljano. In še nekaj ne mono omenjeni člankar odpustiti prezirljivemu Zagrebu: dejstva, da odseva iž vsega javnega življenja hrv . prestolnice prikrit protest, naperjen v vseh mogočih oblikah proti še bolj ponosnemu Beogradu. Od občinskega zastopa do trgovske zbornice in od trg. zbornice do zveze industrialcev se sklepajo resolucije, polne nezadovoljstva* tako nekako se huduje člankar ljubljanskega dnevnika.
Ta konstatacija vladnega glasita iias silno veseli, saj nas je potrdila v prepričanju,, da igrajo gospodarski iüunenti v hrvatskem vprašanju mil-s-ečjo vlogo. Hrvatsko vprašanje je interna zadeva naše države. Mi se ni -kakor ne čudimo., če so izvestni hrv , listi to vprašanje vzporejali z irskim problemom, Kdor pozna psiho in mentaliteto Hrvata, ki je sicer najboljši «Slove* na svetu, a kljub temu ne opusti svojih teženj po popularizujočih gestah, se v resnici ne more spodtikati «cb načinu kritikovanja, kakor se ga poslužuje zagrebško javno mnenje. — Katccr znano, je Hrvatska v podpisovanju 7% investicijskega državnega posoj.ia najjačje zastopana. Kdo aal sedaj zameri hrvatskim listom če stavijo v imenu hirvatske javnosti n« finančnega ministra ponižno in «tvar in vpražauje: Kako se bo to po ojiio u-porabile in kje se bodo gradile železnice za denar omalovaževanih „priča-, ov!< ? V fem trenutku se spominjamo protizakonite koniiskacije imovine Sa-veza hrvatskih učiteljskih društava , ki Je podoben naši Slomšekovi zvezi. »To i mor in o so izročili Demetrovičevi panSurji zloglasnemu Udnuženju jugo-siov. učiteljstva“ brez vsake juridične utemeljenosti. Isto je z razpustom zagrebškega občinskega svefa. Zupan arhitekt Heinzel je bil mož velikopo -tožnih načrtov, na njegovo inicijativo so gradili, da je bilo veselje, Zagreb se je širil na vse strani in bil na potu, da postane najmodernejše mesto v državi. Ko je Heinzel dovršil projekt velikanske mestne klavnice in ogromne elektrarne v Posavju, je moral — vsled neprevidnosti magistrate večine »h nestrpnosti policajdemokra« jje — odstopjti. Toda to ni vse. Takih in enakih krivic ni hotelo zmanjkati pod sedanjim režimom, ki se opira na neomajno bazo sprejete ustave.
Vse to bi Hrvatje gotovo Se prenašali, ako bi Beograd vsaj nekoliko spoštoTal njih’ slavno tradicijo. Vidovdanska ustava parcelira banovino na štiri posamezne oblasti.' Srce je krvavelo starim Zagrebčanom, ko so „Narodne Novine" obelodanile tužno vest, da je z odstopom dr. Tomljenoviča — prestala banska čast. Hrvatje nikdar niso bili proti tej državi, ki jim v njenem okviru ponuja obilico razvojnih' možnosti. Da so se pa vedno borili proti majorizaciji in najsi je izhajala od katerekoli strani, je popolnoma raz umljivo-
Sedaj, ko nas je nesrečna politika radikalno-demokr.atske koalicije pah -nila v nepregledno bpezdno gospodar-
skih neuspehov in v Času, ko se Stojan Protič pripravlja na odločilne u-darce, je stopilo tudi hrvatsko vprašanje v odločilno fazo, Ako bodo vodi-i telji hrvatskega bloka pametni in sle-S dili Protiču v toliko, kolikor odgovar-I j a jo njegove osnove lojalnim težnjam hrvatskega plemena, lahko dosežejo u-
ne- l
i
stavno revizijo, ki jim bo vrnila deljeno banovino.
Vsekakor pa bo treba Hrvatskemu
bloku veliko discipline. S politiko abstinence ne bodo služili niti samim sebi, niti Protiču, najmanj pa pravilni rešitvi hrvatskega vprašanja,
Kdo je vreden „poilcajdemokratskega pajdaštva.
Ze zadnjič smo poročali, kako „Beogradski dnevnik“ zbira in sestavlja novo ogrodje' reakcionarnega režima. Pašičevo SOletno „gibčnost“ in Pribičevičevo „močno“ roko naj bi poti pirati v vladanju tudi socijalisti.
Pri sestavi tega vladnega recepta se seveda ni pomislilo na delavstvo , ki je pod sedanjim režimom došlo do roba propasti skoraj tako kot pod zloglasno Horthyjevo diktaturo, temveč edinole na pripravne osebnosti, ki so vodile nekdaj delavsko gibanje, ob volitvah pa dobile popolno —■ nezaug -nlco.
.To nezaupanje, katero je delavstvo s takim ,povdarkom izreklo, ime globoke izvore, glavno bode pač to da so nekatere osebe hodile v delavcem, gibanju isto pot, katero hodita Bašič in Pcmičevič, to je pot do moči in do oblasti in baš te osebnosti se zdijo „Beograjskemu dnevniku“ sposobne in prikladne, da vlaldajo s Pašičem in Pribičevičem vred „narodno, demokratično in socijalistično“ državo.
Z največjo hvalo se za sedaj ob -sipa Korač, slavospevi so pa tudi za druge pripravljeni in pri teh, ki jih pričakujejo, se vidi velika ambicija.
Te dni je imel g. Bukšeg „skup -ščino“ v Zagrebu. Govoril je o dra -ginji ter pozival delavstvo v čvrsto organizacijo, da se draginja z moč -nim uokretom pobije. Političnih mahinacij se ni niti z eno besedo dotaknil in nobenega izvora današnjih neznosnih razmer ni razkril.
Za čvrsto organizacijo mu gre in pa za volilce, ki so ga ob priliki državnozborskih volitev pustili na ce -diiu. Mesta v vladi so pripravljena, listi, ki so poprej bruhali in sipali sovraštvo in kletev na delavski pomret, vabijo na ministrske stolčke in zato treba gg. Koračem, Bukšekom, Smit-ranom 1. dn. dovolj ljudi, da se po — njihovih upognjenih in pretepenih plešah popno na dolgozaželjena mesta, j. Ce gre s puhlimi irazami in prazno slamo, je še najboljše in vladi tudi še najbolj všeč, ker ji je zaslepljena ma-■ sa za sestavo prav posebno reakcijo-! narnega režima vedno dobrodošla.
Protič označuje kot „imikum" razveljavljanje poslainišMh mandatov — „sooijalist“ Bukšeg pa ni niti z besedo omenil, da se je 58 delavskih mandatov uničilo in da se toliko in toiiko delavcev preganja in celo po ječah — muči iti pretepa.
j Taki „socijalisti“ hodijo med tep -; tano ljudstvo po migljajih’ od zgoraj, l in zborujejo,ob času, ko so drugim o-1 pozleijonalnim strankam zborovanja docela prepovedana ali pa z raznimi šikanami preprečena. Medli govori, brezbarvna pisava raznih „socijafis-tičnih“ listov, dokumentirajo prav dobro izvrstne odnošaje z največjimi reakcionarji policajdemoknacije, in delavstvo, ki ima odprte oči ter samo -stojno misli, še ni izdalo zadnje nezaupnice.
Protića spremljajo policaji.
V nedeljo je v Beogradu zboroval glavni odbor demokratske stranke in z veliko skrbjo razpravljal o Protiče-vi akciji. Demokratski veljaki so morali z veliko žalostjo in skrbjo kon -štatirati, da ni radikala, ki bi se hotel spustiti v borbo s Protičem, nas -protno, vsi ga še vedno smatrajo za svojega in radikalni listi — od prvega do zadnjega — ga celo podpirajo, ker kopičijo vsa mogoča očitanja na rovaš demokratov.
Pribičevič je referiral o potovanju g. Protiča po Vojvodini in karakteristično je, da je pri tem razpolagal z vsemi detajlih in z najnatančnejšimi podatki o Protičevih posetih in razgovorih, Iz tega je jasno, da je 'polica]-* minister odredil svojim organom, o a spremljajo Protiča kot senca ч da beležijo vsa? njegov korak ln vse razgovore.
P jlicajdemokrati z dinastij« Pri -bičevič na čelu se smatrajo k C država v državi in zato ni čudo, cli se „zaščitijo“ s svojim aparatom t u.'orje v ш Spijonov.
.V doslej vsaj nam nepoznane nižine se je ugreznila politična morala.
Glavni odborniki državotvornih’ strank sc že davno opustili programatiOua načela, kolikor so jih sploh imeli, in danes se razne seje in sestanki gibljejo v vprašanju, kako ugonobiti političnega nasprotnika. Politični ideal ie moč in oblast, gibala političnih — sanj pa zarota, kovarstvo in intrige.
Med Pašičem in Pribičevičem ni bilo načelnih nasprotstev*
Obema gre za moč in oblast, de -lita si jo, kadar drugače ni mogoče, Protič pa prihaja z načelnimi argu -menti na dan in to je zlo za demokrate, ki se z načeli niso dosti ukvarjali ter so še to .malo, kar so jih imeli, o-pustili za strankarski profiti
Ost Protičeve akcije je naperjena nroti demokratom in zato Pribičeviče-vi kampanji ni mogoče računati na možnost, deliti tudi z njim — pod katerimi koli pogoji — oblast in moč v državi.
Za sedaj ga „nadzorujejo", izgle-da pa, da bi bili v slučaju trdne pozicije tudi pripravljeni, nastopiti proti njemu še z drugimi sredstvi, ki so se že od nekdaj uveljavljali v bizantin -sko-balkanski politiki.
SHS skrivalnica: Kje je hajduki
Po južni Srbiji so že dolgo Časa iskali hudega razbojnika in hajduka Radojiča iz Rudnika. Zandarji, pandurji, kozaki in Pečančevi dobrovolj-ci so se potili po hribih in po hostah, oblasti so razpisale na njegovo zlo -činsko glavo nič manj kot 80.000 din., pa vse zaman, hajduka ni ne v Sanid-žaku in ne v celi južni Srbiji,
Lahko je“ bil ves trud zaman, ker se ie že pred dolgim časom haj duk Radojič naveličal napornega živ-
j Ijenja po gozdih in — vstopil pri g. j ministru financije v službo. Postal je I t— finančni stražnik v Bečkereku in i tu so šele sedaj prišli na to, 'da ie i-dentičen z dolgo zasledovanim haidu-- kom iz Sandžaka. (Gg. cenzorje opozarjamo, da je to vest prinesel „Ne -ven“ v št, 204; op. ur.)
Mislimo, da je g. hajduk finančno, službo prav dobro opravljal in da se bo to vpoštevalo tudi pri njegovem bodočem procesu; značilno je pa vendar
le, da se miruželjni hajduki z vso v odmetništvu nabrano prakso tako la hko vrinejo v državno službo.
Sicer se pa pogrešajo še nekater . drugi hajduki v svojih doseaanjih ro parskih revirjih. O Huseim Boškovi-ču pravijo, da se je potegnil čez hibe in doline y. Albanijo, ni pa seveda izključeno, da ga tudi enkrat sreča -mo v državni službi,
Parlamentarna komisija s Šefom •avne varnosti vred, ki se je dalje časa mudila v Sandžaku, da prouči vse vzroke nemirov in da na licu mesta izda odredbe proti odmetništvu, se jo vrniia z zadovoljivim poročilom. Od metiiiki so razkropljeni in vse je »; najbojjši poti „reda i rada.“
Najboljši vzgled pa dajajo, kakor vidimo, kačaki sami, ki se zatekajo v red in posel državne službe. Relerem te komisije, ki je referiral g. Pašiču. to najbrž ne ve, ali pa noče povedati Ce bi pa tudi govoril o tem, naša javna varnost ostane vendarle brezpri -merna in položaj tu in tam popolno ma normalen.
Je pač tako! Normalnost in brez primernost se lahko označi z marsikr terega stališča.
Politični pregled.
KRALJEVINA1 SHS,
S sklicanjem p a r 1 a m e *-la ne bo nič, ampak celotno zakonodajno oblast si bo privoščil zakonodajni odbor pod vodstvom dr, Ze. ia-va. Na zadnjih sejah zakonodajnega odbora so se prerekali o kompetenci tega odboi a. Opozicijonelni čdani toga odbora sc zahtevali, naj odloča- par. -lament o kompetenci odbora, a ia de bata m bila po godu dr. Žerjavu, ki ■e kar meni in tebi nič zaključil razpravo o oriborovi kompetenci z -vooorn, da bo o tem odločeval odbor som, kadar mu bo stavljen tozadevni vladm predlog, katerega pa sedanja vlada nikoli ne bo stavila. Ko je dr. Žerjav porinil debato o odborovi kom-pstenci iz dnevnega reda, je sklenil odbor, da sme odbor posamezne uredbe spremeniti tako, da jih združi v eno.
Naš ministrski svet pa si bati glavo, kako bi saniral našo vn Juto, ki je na bolniški postelji in si -cer v prav nevarnem Stadiju.
K a 4 i k'a 1 n a in demokratska stranka se dan na dan posvetujeta, vsaka zase, na kak način Di se še zamogli obe obdržati na vladi. Kakor je razvidno iz poteka teh pogajanj, bodo radikali opeharili demokrate in jih porinili iz vlade, MADŽARSKA.
KarlistiBna propaganda ie na Madžarskem zavzela čeda-Pe večje dimenzije. V zapadni Ogrski* ki je madžarska vlada še dozdaj ni izročila Avstriji, se nahaja glavno torišče karlistov. V Sopronju vlada bivši nadvojvoda Friedrich nad celo pokrajino, kakor kak guverner kralja Karla. Njegov pomagač je zloglasni polkovnik Lehar. Friedrich pripravlja ofenzivo, naperjeno proti Dunaju. Ker pa ima v Pešti 'dovolj prijateljev* ki bi Horthy-ja lahko vsak čas strmo-elavili, mu madžarska vlada ne dela nikakih sitnosti. Dopisniku tista „Be-esi Magyar Ujsag“ je generalštabni častnik čehoslovaške republike iz'a -vil, da bodo armade držav male antante s štirih 'Strani izvedle vojaško intervencijo. Zapadna Ogrska je danes velikansko vojaško taborišče. O-gri se „pripravljajo z vso vnemo na končni udarec pcoti Avstriji in na to naj bi se povrnil Karl na madžarski presloi. V antantnih krogih so mnen-ia, da bi z gospodarsko blokado ne mogli prisiliti Madžarske na kolena, in bo treba vojaških prisilnih odredb. a-vstrtja.
Slavka železničarjev se je .razširila na vse dunajske kolo-
шатит
dvora- Železničarji so odklonili predlog vlade, ki želi, da se povrnejo na delo in da se uvedejo pogajanja. So-«ijalisti se trudijo, kaka bi ustavili to starko in upajo, da jim bo to uspelo.
POLJSKA.
P. o p a d c u VV i t o s o v e via-«4 e se je sestavila nova vlada, kateri redsedup Anton Ponikowsky.
Vladajo kakor znajo —
Titulardemokrateka diktatura v zakonodajnem odboru. V zakonodajnem odboru'je prišlo pred par dnevi do ostrejšega spopada med opozicijo in treznimi vladmovci. (Dr. Laza Markovič) na eni ter policajdemokratskimi diktatorji na drugi strani. Zastopnik opozicije, poslanec Dr. Ante Dulibič. (Jugo-slov. klub) je zahteval, da se ima zakonodajni odbor pečati le z zadevami, Id mu jih poveri sam parlament. Temu naziranju so se odločno in strastno upirali demokrati pod vodstvom Dr. Žerjava, ki je sam predsedoval seji zakonodajnega odbora. Dr. Dulibiča so jKidpiraii radikali, muslimani in zemljo-rađniki. Dr. Žerjav pa je razpravo zaključil, češ, da bo odbor o tem vprašanju razpravljal šele tedaj, ko bo dobil dotične vladne zakonske predloge. Opozicija je temu ugovarjala in zahtevala, da se takoj glasuje o tem. Dr. žerjav pa večini ni hotel ugoditi in ni tal predloga na glasovanje, pač pa je takoj prešel na drugo točko. To je višek nesramnosti, ki si jo je dovolil slovenski sAgromerkur«. Demokratom bi bilo najljubše, ako bi odpravili parlament, ker bi potem nemoteno izvajali svoja nasilja. Toda prepričani naj bodo, da pride prav kmalu dan plačila!
N» albanski meji bo zopet nekaj!
—	Pravijo, da se je izvršila koncentracija albanskih čet na celi severni meji proti naši državi, kar izgleda kot priprava na neko ofenzivo, ki naj bi imela za cilj Prištino, Djakovico, Peč in An-drijevicp. Albanski generalštab je baje v Skadru, vodijo ga italijanski oficirji kakor tudi vse operativne in pomožne kolone. Razven Italijanov so baje v tej vojski tudi črnogorski begunci in pa — Wranglovci. Če bi do česa prišlo — gotovo seveda ni, ker se pri nas prav rado govori o raznih vojnih naklepih,
—	bi radi doživeli lepe vojne prizore, ki spominjajo na dobo Wallensteina in »Landsknechtov«. Wranglovci na eni, kakor tudi na drugi strani; Wranglovci v službi Albancev napadajo, Wranglovci v službi SHS pa branijo. Lepa reči Kdo ve, kateri Wranglovci bi bili bolj vneti za svoje gospodarje.
Kje je korupcija?
Lepe ženske niso .sumljive ...
Beograjska „Epoha“ od 19. t. m. Je
priobči#» sledečo zanimivost, ki raz-! icrintuje koruptno postopanje naših obmejni! organov, na madžarski meji, — „Epoha“ piše:.
„Grofica Linjevič je zelo znana o-sebuosL Ce vprašate, kdo je ta ženska, se vam bo odgovorilo, da je žena grofa Linjoviča, metresa grofa Szere-ед-ја, ljubica jugoslov. podpolkovnic ka Rad...v prijateljica pograničnega poručni.ka Jov..., metresa angleškega majorja Forsterja, zaročenka jžandar-skega narednika Rake, boginja nekega francoskega kapetana, nimta nekega pomorskega poročnika, z eno besedo: žena, ki "ima svoje „prijatelje“ v, vseh garnizijah, ki jih je doslej prepotovala. In vsi jo ljubijo na isti način, od žandarskega narednika do — grofa Szereny-ja.
Bila je državljanka bivše Avstro-Ogrste. Po preobratu je ostalo njeno imetje v Italiji.. Tu se je našel laški general, s pomočjo katerega se je rešila nel'ube sekvesture nad posest -vem, ki ga je kmalu nato prodala- Nato je razvila svoje „delovanje“ po naši širokopnsni Jugoslaviji. Njen dobri prijatelj grof özereny je odpotoval na Madžarsko, njo pa je zaprosil, da mu pošlje njegove stvari za njim. To ni bila težka stvar, vsekakor 'pa so je bala težkoč na madžarskem ozemlju . Hotela je na vsak način v Pešto, ni pa imela „pasoša,“ „Gre tudi brez tega“, si je pomislila in poizkusila svojo srečo. Seznanila se je v to svrJio z angleškim majoroni Forsterom, ki je bil tako očaran, kakor da Se v. celem svojem življenju ni videl lepše krasotice. Ta jo je vzel seboj v Pešto in aihfOa je ni vprašal za „putnu ispra -
vu“, ker je bila v družbi antantnega častnika. Ko je v Pošti uredila svoje stvari, se je na isti način vrnila z nekim francoskim kapetanom v Jugoslavijo, kjer ga je pa takoj zapustila in poiskala groia Szereny-ja.
Nato je dala natovoriti deset voz z grofovo imovino, ki jo je nameravata spraviti preko moje. Radi nekih „formalnosti“ je morala prenočiti pri pograničnem poručniku Jov..., kateri ji je pa kot gostoljuben človek izkaza nekatere „olajšave“, toda njene stvari še niso bile onstran meje. Se le po nekih „pojasnilih“, ki jih je prejela na, samem od žandarskega narednika Raiče, je desetorica'njenih voz z grofovim imetjem prešla granico brez škode in pomanjkanja , . *
Toda grofica je imela v naši državi kmalu potem zopet opravka in se je pripeljala z vlakom. Ker ni imela „pasoša“, so jo na meji „uhapsili“ to je: zaprli. Našel pa se je „dobrosrčen“ jugoslovanski polkovnik Rad... , ki jo je spremil do Zagreba, kjer ga je zopet izgubila in tako je končno le vendar prišla v — Beograd. In grof Linjevič je bil v Belgradu. Z njim se je dogovorila o važnih stvareh. Imela je pa važne dokumente o položaju naše voiske in te listine je hotela pokloniti generalštalbnemu polk. madžarske vojske, nekemu L, Na meji pa so jo zopet uhapsili in je baje prenočila v neki podoficirski postelji. Ko se je zbudila, se je nahajala sama v postelji. ker je podoficir izginil s tistimi važnimi dokumenti in njenim denar -jem. Nato je s pomočjo nekega mlade-mško-vihravega potporučnika izginila preko meje, brez denarja in brez važnih dokumentov.“
Lepa reč! Drugod se tudi vrši —
. špijonaža, nikjer pa na tako lahek način kot pri nas — pri naših strogih varnostnih in vojaških organih na, moji, ki imajo za ubogega siromaka >-po stiogih predpisih seveda — navadno „Kundak“ in psovke, za lepe kokete pa razne olajšave. Lahko smo pač ponosni, da se pri nas špijonira in tihotapi obenem, med odmorom pa spi pri strogih. podpolkovnikih in žandar-jili. Lepe ženske prekašajo našo valuto v. kurzu!
Še en list v Pribičevičevo obram bo. „Novi Stampi“, katero izdaja in urejuje bivši načelnik policajjmmistr-stva z bogzna čegavim denarjem, se te dni pridruži še list „Novo Vrije -me“, ki bode tudi branilo policajmini-stra pred napadi radikalnih listov , Ta Ust izhaja tudi iz visokih' uradniških sfer, sodelovali bodo vsi dobro plačani eksponenti policajšdemokracije in če bo šlo tako naprej, lahko pričakujemo, da napove policajminister s svojimi domačimi in tujimi pandurji pravo vojsko „Balkanu“ in drugim — svojim nasprotnikom.
Preganjanje učiteljstva na Hrvat-skem. Ko je pred leti vihtel zloglasni grof Khuen Hedervary svoj okrutni bič nad hrbti poštenih in zavednih Hrvatov, so največ trpeli takratni — učitelji, ki so se upirali madžarskemu duhu Khueno* vega režima. Zdi se, da se je duh zloglasnega Khuena zopet povrnil med Hrvate. V zagrebški »Narodni Politiki« je obelodanil mlad učitelj iz pokrajine obširno pismo, ki nam odkriva vso zlobo današnjih vladinovcev. Vlada ne gleda več na učiteljevo delovanje, njegovo požrtvovalnost, znanje in vladanje v javnem življenju, marveč edinole na strankarsko pripadnost. Kdor ni pristaš policajdemokratske stranke in ni včlanjen v organizaciji te stranke, tega se smatra kot nasprotnika sedanjega režima in se ga takoj — prestavi. Za premeščenje zadostuje najmanjša ovadba. Ta pre-meščenja pa ne odločuje morda šolska višja oblast, temveč tajništvo demokratske stranke v Iliči (Zagreb). Tamkaj’ vzdržujejo posebni odsek, ki se bavi edinole z vprašanjem, kako in kam se naj poriva vladinovcem neljube učitelje in učiteljice, ki so po ogromni večini pristaši hrvatskih opozicijonalnih strank. Ta odsek predloži listo »osumljencev« poverjeništvu za prosveto in tako se brez disciplinarne preiskave premešča med ljudstvom priljubljenega učitelja sem in tje samo radi tega, ker se njegova poštena duša upira umazani politiki Pribičevičevih hlapcev.
Kako skrbi naša vlada za invalide. Sedaj že nad mesec dni potuje neka komisija 6 oseb od kraja v kraj in vrši nadpregled invalidov. Vsak član komi-
sije dobi dnevno 100 dinarjev. Na dan pregledajo 18—20 invalidov. Torej stane to nadpregledovanje državo poleg stalnih plač, kijih dobivaj ) oficirji in uradniki, dnevno okoli 3000 K. Na mesec znašajo ti izvanredni izdatki za nad-pregledno komisijo samo v področju mariborskega vojnega okrožja 90.000 K. Preračunimo, koliko stane ta nadpregled v celi državi. Ali ne bi vlada raje to svoto dala invalidom, katerim pa odškrnejo njih podpore, kjer le morejo.
»Priljubljenost« poverjenika Ribnikarja. Poverjenik Adolf Ribnikar, katerega je ministrski svet pomaknil v IV. činovni razred in ga postavil na čelo ■oddelka za socijalno skrbstvo v Ljubljani, ima smolo. »Jugoslavija« je namreč objavila protest proti temu imenovanju, »ki je zadalo zaupanju v nepristransko državno upravo v očeh prebivalstva hud udarec, ki zadene v enaki meri tudi državno avtoriteto«. Ribnikar nima nobene kvalifikacije, ki bi ga za sedanje službeno mesto usposabljala. Nevenljivih zaslug pa si je pridobil s priganjanjem v tabor policajdemokracije. Sedaj se nad njim hudujejo konceptni uradniki politične uprave za Slovenijo, ki so povečini pristaši — demokratske stranke. V času, ko že demokratom samim preseda favorizirani živinski dohtar na oddelku za soc. skrbstvo, bo res treba, da se spremeni režim in odpravi v protestu ožigosano birokratsko korupcijo.
Nat Kristanovi domeni — Belju se je mudila parlamentarna preiskovalna komisija, ki je odkrila velike nekorektnosti, zlorabe in zločine. Pokradenega je bilo tudi veliko pohištva in srebrnine. V dobi, ko je preiskovala komisija beljsko korupcijo, se je mudil so-drug Tone Kristan v Ljubljani.
Pobijalcem draginje. Po vseh mestih so se ustanovila sodišča za pobijanje draginje. Ta sodišča lovijo — kolikor smo informirani — male grešnike. Veliki krivci pa se* znajo skriti. Tem sodiščem predočimo samo eno. jeseni 1920 in pozimi 1920/21 so veie-tržci pokupili koruzo v Banatu, Baranji in drugih južnih pokrajinah za ceno 3 do 4 K 1 kg. In to koruzo prodajajo danes po 9—10 K! Koruza je najvažnejši živež delavskega ljudstva. Zakaj vlada pripusti pri tem predmetu tako vnebovpijoče navijanje cen? Sodišča za pobijanje draginje, tu se resno pobrigajte. Gladno, ubogo ljudstvo to zahteva !
Kdo bo pel nas Imel v rokah od sedaj naprej promet z valutami in devizami? Naš finančni minister demokrat Kumanudi se trudi na vso moč , kako bi. dvignil našo zavoženo valutno stanje ih’ zajezil nedovoljene ; pe -kulacijc z valuto, Koncem konca se je odločil g. finančni minister, da bo od sedaj naprej promet z valutami in devizami zelo omejen. Le banke s tremi milijoni dinarjev temeljnega kapitala bodo še lahko izvrševale te špekula -. oijske posle. Ta naredba je izšla, ker je mnogo naše ministrske gospode — močno interesirana na valutnih-ban -kirskih špekulacijah.
Čudno, čudno! Preiskava o atentatu na regenta je še vedno v gosti megli. Novi preiskovalni sodnik Vujič izdaje tu pa tam komentarje, ki pa niso v posebno dobri zvezi in včasih okrca tudi svojega prednika sodnika Andjel-koviča. Kakor poročajo beograjske »Novosti«, toži ta Vujiča radi omalovažujočega govorjenja o njegovem sod-nijskem delu. Ta spor med sodniki meče čudno luč na ves proces, ki bo res nekaj »edinstvenega«.
Strankarske vesti.
Stojan Protič, njegov pokret in radikalna stranka. Protič in dr. Ivanič sta nekaj dni potovala po Vojvodini, kjer sta konferirala s somišljeniki v Novem Sadu, Subötici ter Somboru. Protič bo sedaj obiskal svoje volilce v Kruševcu in krog Niša, da poizve ter prouči razpoloženje med narodom. Kakor hitro bo izdal 15. oktobra svoje glasilo »Radikal«, pa bo obiskal Zagreb, kjer bo stopil v najožji stik s hrvatskimi in slovenskimi opozicijonalci. Protič se giblje stvarno mirno; Pašič pa sklicuje nervozno radikalno stranko k sejam, ejer so pa vedno razcepljenega mnenja : ali bi se naj lotili Protiča z obsodbo, ali ga naj puste, da izvrši stavljeno si nalogo. Demokrati pritiskajo na vso moč na radikale, da pokažejo ti zobe Protiču, a do kakih sklepov resnega
nastopa napram Protičevemu pokretu od strani radikalcev ni prišlo in ne bo iz strahu pred Protičem. Protič pa se menda presneto malo zmeni za Pašičeve in demokratske zakulisne mobilizacije.
Slovenski radikali. Beograjska „Epoha“ od torka piše o radikalih v Sloveniji. Kot „glavne“ člane imenuje dr. Niko Zupaniča, dr. Lukana in nekega dr. (!) Ažmana. (Menda bode te tisti Ažman, ki je pri izletu samostojnih kmetov v Srbijo pozdravljal Pa -šiča in ki je bil doslej znan kot kranjski nadsamostojnež. „Dr.“ je seveda baš tako, kot minister-mesar. Pucelj.) Nadalje piše dobesedno:	„Radikali
stojijo najbolje v kočevskem okrožju, ter se nadejajo, da sl ßritegnejo dosti nezadovoljnih demokratov, narodnih socijalLstov, članov kmetijske sjtranke (misli s&mostojneže, op. ur.) in še druge 'doslej neopredeljene elemente * Radikali mislijo, da bodo imeli vzdržati najtežji boj s Koroščevo grupö.* (Torej, le naprej do „zmage“! op. ur.) Priporočamo „Epohl“, da registrira Se dr. ‘Skaberneta, prej navdušenega —
„Jungösterroicherja“, za Maribor pa državnega pravdnika dr. Mirka viteza Grasullija. Ta je bil med vojsko avstrijski „Nachrichtenoffizier“ in zato nam je žal lista „Balkan“, ki ie še zadnjič pisal, da je radikalna stranka čista in da se vsi bivši konfidenft zbirajo okrog „Pravde“ in okrog demo -kratov.
Џ Samostojni doktorji. Samostojna je stopila v volilni boj na čelu jej dr. Vošnjak. Kakor hitro pa si je stesal »resnicoljub« dr. Vošnjak dovolj prostorno korito, je zamenjal slabostojno politiko z mestom praškega poslanika. Naenkrat je bila Samostojna brez doktorja. No, pa ni trpelo dolgo, sta med samostojneži voditelji avanzirala kar dva doktorjem in sicer: mesar dr. Pucelj, ki se je podpisal sam kot dr. na Aleksandrov proglas, zadnja javlja »Epoha«, da je tudi gorenjski samo-stojnež Ažman doktor. Sedaj za Kranjci bodo kmalu promovirani samostojnim doktorjem štajerske cvetke: Urek, Drofenik in Mermolja. Pod sedanjim režimom gredo samostojnim in demokratom v klasje milijoni, korita in častni doktorati.
0 Rusiji.
Nakane proti Rusiji. „Berliner Tagblatt“ poroča iz dobrega vira, da je francoska vlada 3., t. m. poslala — poljski vladi noto, v kateri naglaša potrebo, da se napram Rusiji zavza -me ostra vojaška poza. Ta nota se sklicuje na francosko-poljsko zvezo, obljublja pomoč v gornje-šlezkem v -prašanju ter zahteva, da se poljska politika popolnoma prilagodi francoski. V slučaju vojne se obljubuja poljski 'državi najobsežnejša, vojaška m fmancljelna podpora. Za sedaj naj Poljska takoj ustavi deloma započeto demobilizacijo in vojaški objekti ter skladišča v .Varšavi naj so uklonejo francoskemu poveljstvu, v katere svr-he odpošlje francoska vlada večje število svojih generalštabnih oficirjev* Francoska nota izrečno povidarja, da se v politiki napram Rusiji bliža ugodna prilika za razvoj večje aktivnosti. — Podobno noto je dobila tudi Ru-munija. Jasno je, da Francoska ne misli odstopiti öd svojih grabežljivih' teženj in da izrablja sedaj tudi pomožno akcijo kot krinko svojih impe-rijalističnih nakan. — Poljska je prava francoska kolonija in v svojem de» rutnemu gospodarstvu francoskemu imperiju izročena na milost in nemilost. Kakor poroča poljski „Kuryer“, Krakov, 20, t. m., so začeli sedaj že z monarhističnim gibanjem, da se še bolj utrdi kurz današnje politike.
Domače vesti.
Župani, pozor! Samostojni poslanci pošiljajo na vse občinske urade velike plakate z napisom: V boj za močno in neokrhnjeno mariborsko samoupravno okrožje! Poziv je sestavljen zelo zvito in kdor ne prebere celega, bo prevaran. Samostoj’neži Ijočejo od naših županstev izsiliti izjave za delitev Slovenije v dve namestništvi in s tem potrditev krivične ustave. Kaj, ali nimamo že dovolj uradnikov, da se naj za Maribor ustanovi novo namestništvo in z njim cela vrsta uradov, kakor jih ima sedaj Ljubljana? Ali nas ne stane uradništvo dovolj denarja, da jih naj dobimo še več? In t»
samo< «ato, ker obsega skupna Slovenije par tisoč prebivalcev več kakor so gospodje demokratje in samostojneži v svoji komöditeti določili za eno okrožje! Gospodje pač hočejo zopet zasigurati I svojim sinovom in pristašem mastna in prihčpa uradniška, mesta ter s tem utrditi in razširiti svojo falitno demokratsko stranko, dežela pa naj plača račun. Žapaai! Ne dajte se vloviti v to samostojno past! Ne razobesite plakata! Ne podpišite resolucije! Naženite vse samostojne agitatorje! Gre za vaš žep in m mošnje vaših občanov! Dovolj imamo ie davkov — treba jih je zmanjšati, ne pa še zvišati. Zato pozor župani! Laž je tudi podpis na plakatu: Narodni poslanci. Ne, to niso delavci za blagor naroda, to so 'grobokopi njegovega blagostanja in njegove sreče. Zato še enkrat:- .Pozor!
T& pa tat »Jutroi pregreva stare Cicvaričeve čenčanje, da bi bil Pribi-čevič dober za diktatorja Jugoslavije in vprašuje, zakaj avtonomistični listi tega ne citirajo. Seveda citirajo, prav tako kakor druge budalosti »Jutrovega« ali -F* kakega drugega policajdemokratske-ga, izvora. Ptiča spoznaš po perju, poli pajaemökr ata pa po raznih neumnostih, M se prav rado citirajo v svrho boljega spoznanja. Še več, vse si bomo dobro zapomnili in tudi potem citirali, ko pride čas obračuna z raznimi me-valoma«« in celo policaj demokratsko klik®.-
Polioajdemokrateko nasilje. Nedav-davao so se v Šibeniku (Dalmacija) vršile volitve v mestni šolski svet. Ra-• dikalrM-demokratski blok ni mogel dobiti večine kljub najhujšemu naporu vladnega komisarja, ki je izkoristil ves svoj aparat proti opoziciji Hrvatske ljudske stranke. Protivniki so z oboroženo silo zabranili opozicijonalcem dostop v volilni lokal, tako da jih 150 ni glasovalo. Duhovnika Radiča so napadli. Radikalno-demokratski fašisti so s pomočjo nasilja dobilr 30 glasov uborne večine. Proti temu nasilju so krščansko misleči stariši vložili oster protest, v katerem zahtevajo ponovne volitve. Zdi se, da je vsa oblast titular-demokralov zgrajena na bajonetih in .krutem: nasilju . . .
Propadanju javne morale je posvetilo glasilo slabostojnih kmetov v zadnji številki dolg uvodnik. Uvodničar prihaja-do sledečega zaključka: »Živimo v tako grozni dekadenci (razpadu) javne morale, da bi morale vse stranke napeti vse svoje sile, da jo ozdravijo. Toda kako se. naj to zgodi, če pa v vsem odločuje le osebni in strankarski interes	Sedaj že sami uvidevajo,
da jih strankarska strast vodi ob brez-dn« političnega bankerota. Da bo sigurno prišlo do polomije v petelinsko-ponosm SKS, je gotova stvar!	i
Slovenski samostojni kmetje, ki so na račun vseh davkoplačevalcev dobro jedli, pili, se zabavali in videli Pašičeve solze ginjenosti, so čutili dolžnost po končani rajži, da so se zahvalili za državno gostoljubnost v posebnem pismu. Saraostojnežem želimo tudi mi dober tek!
Msrmaljevi stotisočaki. Prijatelj iz Gačnika, kjer Mermolja biva, nam poroča, da se res vse čudi, kako je mo-
Gladiatorji
Prva knjiga* — Eros*
(20. nadaljevanje,).
Haica je naredil s svojo možato lepoto globok vtis nanjo, nesrečni britanski kraijiß — rimski suženj, to je dražilo njeno domišljijo, njegova skrivnostna preteklost je imela zanjo po »oljno privlačno silo, v divji, neznani ; las i li je zatrepetalo srce, ko je pomislila na sramoto, da ljubi — suž-fe-aL in čar, ki ga je obdajal, je los«, get 41 Iranec svoje privlačno moo;5 io pa ie gledala v razdivjani gneči, kot braui-oa ubogega zapuščenega ingota, ponosnega, lepega, zmagovitemu,*-! — Ih ko je izginil v temi, mu je ^ a -lerijino oko sledilo s' hrepenečim, ljubečim pogledom, ki se ni nikdar^ popre' v Življenju bliščal v njen H očeh!
Britanec pa je hitel skozi uoi ne ulice, z roko krog pasu svoje onemoglo varovanke.
Molčala sta. Pod neposrednim vtisom doživelih dogodkov se mu i? iz-prva skoraj onesvestila, nato pa ji je ■ok olajšal srce in tiho so ji lilo solze po licu. Polagoma se je opomogla, zaupno je zrla v obraz svojemu za *
gel priti Mermolja kar v kratki dobi, kar seje semkaj preselil, do tolikih stoti-sočakov. Naš poročevalec piše doslov-no: Mi tu na Pesnici vemo, da Mermolja niti poštene postelje ni imel v hiši, ne odej, ampak je njegova hiša pričala o veliki zanemarjenosti. Prav nobenega sledu o tisočakih ni bilo. Sedaj, pa ko je Samostojna pri vladnih jaslih, pa se pojavljajo pri tem kričaču kar svote okoli pol milijona . . , Kdor zna, pa zna . . .
Kaj bo pa s Tonetom Kristan ?
Bivši avstrijski nadvojvoda Friderik je prodal že leta 1919 vsa svoja posestva, katera je posedal na avstriisko ogrskem ozemlju, nekemu amerikans-kemu konzorciju. Prodana je seve tudi sodrugu Kristanu v eksploataciio izročena posest v- Belju. Amerikanski konzorcij je sedaj naperil pravdo — proti vsem nasledstvenim državam, ki so si prisvonle Friderikova posestva, in jih zasegle kot državno last, Amerikanski konzorcij-tožitelj upa na zmago v pravdi, ker zagotavljajo vse mirovne pogodbe nedotakljivost zasebnega premoženja bivših avstro-ogrskih državljanov. G. Tone Kristan si je menda v svesti, da bi znala pravda res slabo končati, radi , tega se mudi že dalje časa v Ljubljani in voha po kakem drugem demokratskem koritu, ker direktorstvo beljske veleposesti ni čisto varno.
O smrti mladega Goielišja so se po Ljubljani in drugod raznesle ogorčene govorice na rovaš vojaštva, sedaj se pa vsipajo uradne in poluradne izjave, da je vse neosnovano in to s tole jako značilno argumentacijo: Straža je ravnala popolnoma prav, Codelli se je pa nepravilno vedel, kar se pa iz pije-tete (!) zamolči. Tako, Bog mu daj mir in vojaške straže bodo še naprej držale javna pota zasedena kot v najhujši vojni dobi, da doživimo prej ali slej zopet take slučaje. Kaj pa suvanje s kopiti, ki se je po pričah v javnosti trdilo, ali naj ostane tudi iz nekake »pijetete« prikrito?
f V Veržeju je zatisnil za vedno oči g. župnik Lovro Janžekovič minulo soboto. Rajni je bil rojen 1. 1842 pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Posvečen je bil 1. 1870. Starostnemu in blagemu tovarišu bodi lahka zemlja jugoslovanska!
Zadružni kongres v Ljubljani dne 30, septembra 1921. Glavni Zadružni Savez (G. Z. S.) v Beogradu, ki je generalna zveza vseh 12 zadružnih zvez v Jugoslaviji, ima dne 30. septembra ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v Akademskem domu poleg hotela Union svojo glavno skupščino in ob tej priliki se vrši tudi III. jugoslovanski zadružni kongres. Ker so na dnevnem redu skupščine in kongresa važna vprašanja zadružništva in se bodo ta vprašanja obdelovala na podlagi predavanj znanih strokovnjakov, bo za vsakega zadru-garja kongres brez dvoma zanimiv in zelo podučen. Potrebno pa je tudi, da se zadrugarji med seboj spoznajo, da izmenjajo medsebojne nazore in izkušnje in da si vzajemno dajo podporo in podbudo. Ker bodo navzoči zastopniki vsega srbskega in hrvaškega zadružništva, moramo Slovenci pokazati, kako. živo je v nas zanimanje za za-
ščitniku in ga zahvaljevala z mirno resnobo, ki je pričala, da^ ji prihajalo besede iz srca.
„Vidim, da ti smem zaupati“, je dejala in posebna mehkoba je ležala % njenem glasu, čeravno je iz njene la*-tinščine donela tuja izreka. „V tvojem licu berem, da si pošten človek! Nimava daleč do doma, Ali me bodeš spremljal ?“•
„Spremim te prav. do tvojih’ vrat“,, u je rekel z globoko spoštljivostjo. —-„Ni se ti treba bati prav ničesar! Ti pijani svečeniki in njihove boginje so daleč za nama* — Lepo češcenje!“ je pridjal zaničljivo, „za tako mesto — kraljico in gospodarico sveta!“
„Krivi bogovi! Sami krivi bogovi ! “ je odvrnila resnobno pa živali -no. „Kako morejo biti ljudje tako slepi! Kako se morejo tako zelo ponižati'!“
Hipoma je utihnila in tesneje potegnila pajčolan čez lice. Njeno bistro uho je ulovilo glasove bližajočih .se korakov in zbala se je, da jo zašle -črajejo.
„Nič Hudega ni!.“ ji je delal pogum” „Najhujše, kar se nama utegne zgoditi, bi bil kak pijan klient, ki se opoteka proti domu od večerje pri svo-
dražaištvo in kako znamo ceniti pomen zadr. kongresa. Zadrugarji 3D. sept. vsi na kongres v Ljubljano!
Vsled železničarske stavke v N. Avstriji naznanja obratno ravnateljstvo južne železnice, da izostanejo br -zovlaki Zagreb—Dunaj in Trst—Du -naj. Osebni promet se vrši za enkrat v polnem obsegu le do Gradca, oziroma do Bračka.
Pazov rezerni častniki! Vojaška oblast poživlja vse one častnike, ki so зе vrniii iz ruskega vjetništva v letih 1919, 20 in 21 in ki še niso prosili za sprejem v našo vojsko, da to takoj storijo v lastnem interesu.
Izpit za vsprejem v višjo vojno akademijo v Beogradu sta napravila z odliko Slovenca: pešad. kapetan Vauhnik Vladimir in topn. major Kokalj Tonče.
Okrajni odbor v Ormožu razpisuje 3 ustanove v mesečnem znesku po 120 kron in eno ustanovo v znesku 2400 K za 11 mesečni tečaj na državni kmetijski šoli v Št. Jurju, ki se začne v začetku mesca novembra. Ustanove so namenjene za sinove posestnikov ormoškega okraja. Prošnje za ustanove je vlagati na okrajni odbor v Ormožu, prošnje za sprejem za obiskovanje tečaja pa na ravnateljstvo državne kmetijske šole v Št. Jurju in sicer najkasneje do konca septembra t. 1,
Pri malonadeljski župnijski cerkvi so bile blagoslovljene nove orgije, na katere so nestrpno čakali Malonedelj-čani tri dolge leta. Po velikem prizadevanju g. župnika in g. Poštraka cerk. ključarja pa se je vendar to enkrat zgodilo. Po končani cerkveni slovesnosti se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru za revne dijake 270 K. Vsem darovalcem: Prisrčni Bog plati! Bog daj, da bi čez nekaj časa, ko plačamo orgle, se vsem župljanom vnela volja, da bi se raz malonedeljskega hribčeka oglasil novi zvon.
Slana je v sredo, dne 21. septembra uničila ajdo po dolinah Slov. goric.
Sadni ogled za Mežiško dolino. V nedeljo, dne 2. oktobra t. L, se vrši v poslopju ljudske šole v GuStanju od 8, do 12. ure sadni ogled za vso Mežiško dolino. Mežiški' sadjarji se naprošajo, da prinesejo na zgoraj doio-1 čeni dan po 5 do 6 komadov oid onih sadnih vrst, ki so letos obrodile, to pa, brez ozira na zunanjost in kakovost. Obenem se vrši zanimivo predavanje uglednega strokovnjaka o predmetu : jO pomenu pravilne izbire sadnih sort pri napravi sadonosnika in na katere momente se je pri izbiri posebno ozirati.
Zelo strogo se bo odslej nadziralo potnike, ki potujejo iz naše kraljevine na Dunaj. Potnikom se svetuje, naj ne jemljejo seboj več denarja nego 8.000 K. Potniki ne smejo vzeti seboj več nego 20 cigaret ali 5 cigar. Potniška kontrola se vrši sedaj na vožnji med Zaprešičem —Zidanim mostom in Mariborom, da bo razbremenjen Maribor in potniki ne ( bodo izgubljali vsled kontrole časa na mariborski postaji.
Ponovno žigosanje igralnih kart in domin. Finančno okrajno ravnateljstvo nas obvešča, da se bo izvedlo ponovno žigosanje vseh rabljenih in nerabljenih
iem.paironu. Mehkužen rod, ti rimski meščani!“ je prezirljivo vzkliknil ter s šaljivim glasom pridjal: „Smem^ te zagotoviti, mislim, da se jim ubranim, ee bi jih tudi dvanajst naenkrat prišlo nad naju!“
Njegove vesele, brezskrbne besede so jo pomirile. Kako prijetno je bilo, se naslanjati na tako krepko roko, biti varen po tolikem strahu in toliki nevarnosti.
Res je prišlo mimo par razuzdanih lenuhov, ki so kolovratili domov od pijane pojedine.. Ko so zagledali žensko postavo, so se približali, toda obraz in vsa postava njenega spremljevalce jim ni napovedovala nič prijetnega, zato so se rajši izognili kar na drugo stran ulice in deklica se je čutila varno in mirno in je s ponosom zrla na svojega zaščitnika.
Peljala ga je v temno, ozko ulico. Ob njenem koncu še je bleščal Tiber v svitu zvezdnatega neba..
Pred nizkimi vratmi se je ustavila, se dotaknila skritega gumba in vrata so se tiho odprla.
Obrnila se je k svojemu _ sprem -Ijevalcu in ga povabila seboj: ,
„Nisem te še dovolj zahvalila!,
Ali nočeš vstopiti v naš seven stan in,
igralnih kart in domin, kar se jih nahaja dne 1. sept. v državi. Razlika v taksi (10 dinarjev) se mora plačati najkasneje do 1. oktobra t. 1. Žigosanje bo izvršil za vso Slovenijo davčni urad za mesto Ljubljana. Natančnejša pojasnila so razvidna na uradni deski fin. ravnateljstva.
Novo orožje dobi naša policija na glavnih železniških postajah. Policijski minister je začel v preostroju policije kopirati Angleže in inozemstvo ter odredil, da dobi policija na glavnih postajah gumijaste batine. Tudi napredek!
Razstava plemenskih zajcev v Ptuju. Dne 25. septembra 1921 priredi prvo zajčjerejsko društvo za Slovenijo s Sedežem v Mariboru v Ptuju v gostilni »Pri novem svetu« razstavo plemenskih zajcev in njih pridelkov. Razstava se bo otvorila ob 9. uri dopoldne ih traja do 16. ure. Med istim časom se bo tudi predavalo o zajčjereji in nje koristi.
A Оба zaklal lastnega sina. V selu Klokočevik v bližini bosanskega Pala sta se sprla med seboj oče ter sin, Milan in Risto Klačar. Spor je bil tako ljut, da je navalil oče Milan na sina z velikim nožem in ga zabodel tako nevarno v bedro, da so sina prepeljali v sarajevsko bolnico, kjer je kmalu umrl. Očeta morilca je prevzelo v oskrbo sarajevsko državno pravdništvo.
II	Načelnica razbojniške tolpe pobegnila iz zapora. Jelena Grničič iz Gro-mačnika pri Požegi je načelovala lansko leto razbojniški tolpi. Načelnico roparjev pa so zalotili, jo zaprli in jej prisodili v Požegi 5 godin težke temnice. Jelena pa je sedela v temnici požeške kaznilnice samo nekaj mesecev, ker se jej je posrečilo, da je ušla iz temnice in odnesla seboj tudi dete moškega spola, katerega je porodila v »zatvoru«.
Rusi in zopet Rusi. »Riječ« št. 212 poroča, da je prispel te dni zopet nov transport Wranglovcev — okrog 2000 mož, ki so sprejeti v našo žandarme-rijsko službo in ki bodo poslani na italijansko mejo. Proti Albaniji, po južni Srbiji jih imamo in sedaj še ob italijanski meji. j
Nemške vojne ladje za Jugoslavijo. Po poročilu iz Kotora bo te dni priplula v Kotor prva skupina nemških vojnih ladij, ki so v smislu mirovne pogodbe pripadle naši državi. Prva skupina obsega 5 nemških vojnih ladij najnovejšega tipa. Poveljniki na teh ladjah so naši pomorski častniki, posadka je pa nemška. Posadka in častniki se bodo po prevzetju teh ladij vrnili v Nemčijo, kjer bodo sprejeli druge vojne ladje.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 209—213 naših kron. Za 100 nemških mark se plača 202—206 in za 100 laških lir 890—910 jugoslovanskih kron.
Planinski koledar za leto 19221
(Vil. letnik) jie že v tisku ter naj’ vsi interesenti, ki nameravajo v tistem in-šerirati, pošljejo rokopise !v najkrajšem času na Založništvo Planinskega koledarja (Brunon Rotter), Maribor* Krekova ulica 5» ker se konča s tiskom najkasneje koncem oktobra. Cena za celo stran 220 K, za pol strani 120 K, za četrt strani 60 K,
deliti z nami kruh in čašo vina, preden nadaljuješ svojo pot?“
Eska ni bil ne lačen ne žejen, pa jv klonil se je in šel za n]o v hišo.
VII.	Ä
Prvi žarek večne Resnice.
Skozi poltemno vežo ga je peljalo 'dekle v notranje stanovanje. Lahka, pa obilna svetloba se je razlivala po prostoru. Soba je naredila vtis zanemarjene podrtije, opremljene in spremen,ene za prisilno stanovanje s pomočjo dragocenega pohištva. Stone so bile gele in začrnele, pa od stropa je visela dragocena svetiljka, napolnjena z buhtečim dragim oljem. Kama -mita tla so bila razpokana in mokra, pa krasna perzijska preproga se te vi bujnih barvah razgrinjala skoraj po cpIpi': prostoru, Bogata azijska pr?* grinjala so pokrivala polomljene stole in podrti divan. Povsod je opažal Eska isto čudno nasprotje. Žarko liba -nonsko vino se je hladilo v pripros ~ itm lončenem vrču, motna voda, iz 1i-* bera ie bila nalita v čašo iz bruse-* nega zlata*
s (Dalje prihod,J j
, ,j i	■ 1

!z Maribora.
’ Prof. Voglar si predstavlja Solo zelo zanimivo. Menda misli, da služi Sola temu, da vzbuja med dijaki — strankarsko strast, ki je -ima on v izobilju; ali pa misli, da je tudi v šoli v družbi svojih sebe vrednih bratcev-Sokolov in demokratov, To priča dejstvo, da tudi v šoli nosi sokolski članski znak, V šoli!! Žalostno, a resnično! Menda, res misli, da prihaja iz njegovega sokolskega znaka na dijake, učenost in navdahnjenje. Toda danes smo v 20. (beri: dvajsetem) stoletju. Učitelj bodi res učitelj in vzgojitelj v pravem smislu, ne pa stranka, v šoli namreč. Kako je izven šole, to nikogar nič ne briga: ali v Šolo takšna stvar ne spada. Sicer pa naj u-čiteljski zbor ali ravnateljstvo opomni g, .Voglarja kaj in kako, da ne bo. treba opominjati javno.
Sodrng in narodni poslanec Golouhi pridno zboruje v zadnjem času po mariborski okolici, Golouha so poslali iz Ljubljane v Maribor, ker je bil dinastiji Kristan preveč neljub in morda tudi nevaren, Kristan se sam ne upa več v Maribor, ker je bil že prevečkrat izžvižgan, sodrug Golouh je še edini, katerega Še poslušajo štajerski socijalpatrijotje brez ropota in — žvižganja.
Volitev v cenilno komisijo za dohodnino za mesto Maribor se vrši tudi prihodnjo nedeljo, 25. septembra od 7. do t. ure opoldne na davčnem uradu v poslopju okrajnega glavarstva. Davkoplačevalci volilci z začetnimi črkami A do J volijo v sobi št. 9, K do R v št. 12, S do Ž v št. 13 (pritličje). Naša stranka ni postavila lastnih kandidatov. Kakor izvemo, si bosta stali nasproti dve listi: obrtniško-trgovska na eni in
! sccialden ckrsška na dingi strani. Kan-I didati cfcitr.Hko-trgc-vske liste so: kot j člani cenilne komisije V. Ludajs, trgo-' vec; Marko Šepec, trgovec : Julij Glaser, stavbenik in hišni posestnik ; J. Beranie, čevljarski mojster; ing. Dračar, industrije c in dr. R. Pip uš, odvetnik in hišni posestnik. Kot namestniki: J- Serec, irgovec; J. Kejžar, uradnik; Vid Murko, trgovec; Franjo Hortet, slikar; J. Križnič, uradnik in F. Skaza bančni uradnik. — Vsak vclilec, ki ima predpisano dohodnino ima volilno pravico. Glasuje se le osebno in ustmeno,
Nad 100 vagonov kuhinjske soli. leži v skladišču neke verižniške' banke v Mariboru že več mescev. Mali trgovci pa ne dobijo soli. Kar naenkrat bodo razkričaii: Soli ni! In cene bodo navijali, da bo joj. Pozivamo, da se sodišče za pobijanje draginje resno pobriga za to sol. In nekje v skladišču verižniške banke leži že 6 mescev vagon fine svinjske masti. Ven z njo za revnejše sloje!	j
Mariborska podružnica SPD naznanja, da so vse markacije iz Mari bora do Mariborske koče prenovljene ter ni več nevarnosti, da bi se eden ali drugi zašel. Barva je povsod vudeča ter se krene pri Sv. Bolfenku ali pri razpotju nad Mariborskim stolpom v, levo ter tako doseže kočo.
Dopisi.
Ormož. Ormoški liberalci so razvili proti mestni hranilnici strastno agitacijo. Kakor vse druge hranilnice, j'e podpisala tudi Mestna hranilnica v Ormožu nad dva milijona vojnega posojila. V ta namen se je porabil osobito ves denar mladoletnih po krivdi takratnega sodnega predstojnika Pupacherja. Stališše Mestne hranilnice, ki je ob enem popularen zavod za ves ormoški
okraj, nikakor ni rožnato. Tega se v polni meri zavedajo tudi demokrati, ki so se proti volji Narodnega sveta tega zavoda polastili ob času preobrata. Ko je pred kratkim neka stranka, ki ima naložen svoj denar v Mestni hranilnici dosegla pred sodiščem svojo polnoletnost in bila upravičena dvigniti svoj denar, je tej stranki uradnik demokrat prigovarjal, da svoj denar pri Mestni hranilnici dvigne in ga naloži pri Okrajni posojilnici. Iz te agitacije sledi, da demokrati nimajo nobenega zaupanja v Mestno hranilnico, ker agitirajo proti njej v prilog Okrajne (demokratske) posojiJnice, ki bržčas nujno rabi denar in ga že delj časa sesa iz Mestne hranilnice kot iz svojega bratskega zavoda. To da pomisliti! Naše ljadstvo ima hvala Bogu še svojo zdravo razsodnost, da misli sebi, pa ne objestnim demokratom v korist.
Razgled po svetu.
Katastrofalna eksplozija. »Berliner Tagblatt« javlja, da se je v Ludwigs-hafnu odigrala strašna eksplozija, ki je razdejala dvoje tvornic in zahtevala 300—400 mrtvih ter 1509 ranjencev. Vžgali so se baje eksplozivni plini. Nemška vlada je podvzela vse mere za čimprejšnjo pomoč prizadetim ponesrečencem.
Dan vseh vernih duš — dan miru. Mednarodni katoliški kongres v Gradcu je na željo Francozov določil, da se na dan vseh vernih duš naj po vseh cerkvah katoliškega sveta prepoveduje o ljubezni med narodi. Lepa misel!
Izgube Nemčije v svetovni vojni. Uradno je dognano, da je imela Nemčija v svetovni vojni sledeče izgube: mrtvih 1,808,545 in 4,247.143 ranjenih. V zadnjem številu so vštete tudi take vojaške osebe, ki so bile večkrat ra-
j njene. Iz obeh številk je razvidno, d?
; znašajo izgube Nemčije 6,055.688, to je j skoraj 10 odstotkov vsega prebivalstvi Nemčije.
Ukrajinska avtokefalna'. cerkev, Razne ukrajinske institucije in organi zacije so se obrnile na carigrajskega patnjarha za obnovitev samostojne ukrajinske pravoslavne patrijaršije v Kijevu, ki je bila 1686. 1. ukinjena in predlo, žena moskovskemu patrijarhu, od let? 1721 pa ruskemu sinodu. Vlada ykrj jinske narodne republike je proglasila
1.	1919 avtokefalnost ukraj. pravoslavna cerkve. V Kijevu se bo vršil vseukra jinski cerkveni sabor, na katerem boči izbrali patrijarha nove cerkve.
Sv. Frančišek Asiški — zaščiti) it mirovnega gibanja. Na mednarodnem katoliškem kongresu v Gradcu, ki s?j je vršil 11. avgusta t. L, je bil na'predlog prof. Garolfi-ja izbran sv. Franči-šek^ Asiški za zaščitnika mirovnega gi-, banja.
Zlate ure za pse. Luksu s Meril ameriških bogatašev presega vi Situ» j naših pojmov. Bogatim damam ni do-volj, "da se same kinčajo z dragulji, biseri in zlatnino, one hočejo, da tudi njih; psi nosijo zlatnino. Nedavne je x elegantnem hotelu Atlantik CSttya bivala za par đni Washingtons!:» milijonarka Miss Bertha Stone s svoji® izredno umnim psičkom „Mikcu*1 Psi -ček je vzbudil splošno začudenje prisotnih, ki so opazili na njegovi .prodni nogi (malo pod prsnim -košom) zlato uro z briljanti. Na vprašanje: Ko-liko je na uri? dvigne „Miko* nogo. ter. jo drži tako dolgo kvišku, da vsakdo lahko pogleda na uro. Drugi de: njegove toalete, na katero je zelo po nosen, so fino manikirani krempeijc-ki. Tem živalim gre vsekakor bolj« | nego mnogim ljudem.
K U P I n
Kupim
večjo množino drugih), staja. —

bukovih drv (in tudi Franko vagon nakladalna pocenjene ponudbe na naslov:
poštni predal štev. 21, Maribor. 3—3 53*
vse neuporabne zlate predmete kakor verižice, obeske prsrine, zapestnice, uhane, srebrn m zlati denar i. fc. d., kateri predmeti vam leže doma in jih ne :	nosite, tvrdka	:
8-508
1жЈ«:Љ
trgovina ur, zlatnine ia srebrnine
Ma^ibci», Gosposka «uliessa I©*
Medic, Rakove & Zanki
d. z 0. z. ljubljena.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merski, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon 64.
Gosposka ul- PODRUŽNICA MARIBOR. s«№ .11».
Emsjlui laki. Pravi firnež. Barve za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolihej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
n
a TFT // Lak za pode. Emajlni lak, 1УГТПТ?. A TC T j	Linoleum lak za pode.
■■■■—............'Tn™™ Ironuline.
З— S°9t
Ceniki se začasno ne razpošiljajo.
Naročajte naše liste!
Čvrsta in zdrava de-
!»| — vajena vseh kmetijskih Kili poslih se takoj sprejme. Pojasnila se dobe v’ Mariboru, Koroška cesta št. 27.	54I
Električno luč
z 1o—40 žarnicami dobi vsaka hiša, tr govina in gostilna s pre-nesljivim strojem, ki ga žene bencin. Teža 80 kg. Cena je 6500 din. Več pove Niefergal, Maribor, Koroška cesta 1.2 - 536
Kitnim rinske sode v večji ÜU|3 s IH množini. Pisma na Jan. Štuhec, Radinci. 1—2 539
Velika izbira
sukna, perila, odej, gotovih oblek, dežnikov, posteljnega perja po znižanih cenah se prodaja pri
I. TRPIN, v Mariboru
4—1 o Glavni trg 17.	523
Spodnještajer: Stolna ulica štev. 6.	•ka ljudski t? Mariboru		posojilnica reg, iadr. z mm. lav.
			
j Шу Mt' Ш: Obrestuje	irioge	po 4%	iML 4гД%
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 185 brezplačno. 63		Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.	
j IStsstttfcsai iaa !BV№t!dni	«Xfe'crasJs	plačuje	poe©Jfl2sicssfe ssa-vrsm* J
			
M
____________e	..,„H
жжмжшжлжжмжжжжжжжжжжжжшжжшжжжжжжжт
n
H
H
n
n
м
H
Inserati v Straži imajo uspeh!
Proda se
nekaj kuhinjske-, ПЦпанм za električno Ш ga in sobnega j UiilofllU pri mlinu ali žag pohištva v dobrem stanu. Prost I se proda za 1.600 dinarjev. Ve/, ogled ob nedeljah. Slovenska; izveste v Mariboru, Korošk? ulica 36, Maribor.	542 cesta 5. Cirilova tiskarni 47«
Prodajalni..oddelek: Prodaja vseh inštalacijskih predmetov kakor svetiljk, dinarao-strojev, električnih, bencinovih in diselovih motorjev. Inštalacijski oddelek: Izvršitev notranjih inštalacij, visokih in nizkih električnih.: napeljav, transformatornih poetaj, električnih central za mesta, vasi, posestva in tovarne v vsakem načinu električnega toka. Električna delavnica: Novo ovijenie električnih strojev, popravila in izdelava novih kurilnih predmetov za likalnike, priprave za kuhanje. in špeei-jalne aparate.
... Izdelovanje proračunov in izvršitev inžinirskih dei xa stroj-I 9 —roj-	ne stavbe ter elektrotehniko.	400
i Tozadevna pojasnila radevolje vsikdar na razpolag».
Mariborska električna inštalacijska in strojniška družba z. o. z.
„Melistroja“
Maribor.
Trg. odd.: Gosp. ulica 8, telefon. 267,
Brzoj,: Melistroja Maribor
Tehn. odd.:	Aškerčeva
ulica 22, telefon 94,
LIVAR UH
ZA
ZVONOVE IN KOVINI
POPRE! DENZEL# SIROVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratni
CERKVENE ZVONOVE
Izdeluje surove lltve v veeh kovinah in zlit-vinah (bron, medenina, aluminij itd.)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVEM SVETILNIKI
Vsa oprema za žgafnies, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pips ta pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za brizgalne itd.
26|
Inž. I. & H. Bühl,
166
Odgovorni urednik;: yiado Pušenjak.
Tisk' Cirilove tiskarne v Maribor#'
Isflajateii is založnik’; Konz. „Straže,1