Naročnina
maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za i n o z em stv o letno 60 Din.
Posamezna štev. l Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti teleion številka 8.
Stev. rač. poštne hran, 12.549
Ižhaja vsako nedeljo-
SmHlIHt*
V. fciT^
Mursfea Sobota, 25. septembra 1938.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 300 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas i5°/« dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 39.
Vihar nad Evropo
Tolike napetosti, tolikega razburjenja in bojazni v Evropi ni bilo še nikdar v vseh zadnjih dvajsetih letih. Z mrzlično naglico so sledili dogodki dogodkom in nenadoma smo se znašli pred usodnim vprašanjem: „ Ali se bo zopet ponovila žaloigra med narodi, čigar rane še zdaj niso zacelile?" Češkoslovaški spor s svojo nemško manjšino v Sudetih, se je pognal do ostrine in vsak trenutek je bilo pričakovati, da se bodo vnele borbe med zaščitniki su-detskega gibanja in Češkoslovaško republiko. Vsi ostali dogodki, ki so v zadnjem času zaposlovali evropsko javnost, kakor dolgotrajno bojevanje v Španiji, vojni dogodki na Daljnem vzhodu, gibanje nezadovoljnih Arabcev v Palestini, so stopili daleč v ozadje, saj je pretila in še preti, neprimerno večja nevarnost za svetovni mir prav v osrčju Evrope. Vsi narodi se tega v polni meri zavedajo, zavarovali so svoje meje, in budno stoje na straži, da jih tako naglo se razvijajoči dogodki ne bi presenetili. In marsikatere cerkve so se te dni napolnile z verniki, da bi izprosili od Boga milosti, da bi jim oču-val mir. Tako je bilo v Franciji, tako je bilo v Angliji, a tudi drugod. V vseh zadnjih dvajsetih letih tega nismo čitali, zato je pa tudi zavest neposredne nevarnosti za mir tem bolj grozna. Evropa se je znašla pred globokim prepadom. Ali se ga bo posrečilo premostiti, bodo pokazali bližnji dnevi, ker še vedno visi vprašanje: Mir ali vojna na silno tanki niti. Da nam bodo razumljivi dogodki, ki se odigravajo na našem severu in da zamoremo izmeriti vso globino ter posledice teh, moramo na kratko očrtati razvoj sudetsko-nemškega gibanja, ki je spravilo ves svet iz ravnotežja.
Bilo je meseca februarja t. 1. ko je pred zasedbo Avstrije izjavil Hitler, da mora, 10 milijonov Nemcev v vseh sosednih državah priti do svojih narodnostnih pravic. S tem je mislil Nemce v Avstriji in v Češkoslovaški republiki. To je bil začetek. Del teh napovedi so se uresničile, ko je bilo konec avstrijske samostojnosti. Takoj za tem se je opazilo,
da so se Sudetski Nemci vedno bolj oglaševali s svojimi zahtevami in že se je -oglasila daleko-vidna, ki je izjavila, da ne more ostati ob strani, pri nadaljnem razvoju dogodkov v srednji Evropi. Do prvega očitnejšega spora med sudetskimi Nemci in češkoslovaško vlado je prišlo, ko so prvi zahtevali na kongresu v Karlovih Varih, avtonomijo a obenem priznali svoje narodno socialistično prepričanje. Besedo je zopet povzela Anglija tokrat skupno z Francijo, ki sta se zavzeli za rešitev teh vprašanj in za zaščito češkoslovaške samostojnosti. Češkoslovaška je začela popuščati, pogajala se je z Nemci, ter jim predlagala načrt za načrtom, da bi jih zadovoljili, a vse zaman. Angleži so poslali v Prago svojega posredovalca z nalogo, da bi našel primerno rešitev, ki bi zadovoljila obe stranki. Čimbolj pa so se pogajanja vlekla, tembolj se je zapletal položaj in su-detska kriza je s tem prešla ozke meje države in postala mednarodno vprašanje prve vrste. Češkoslovaška je ponovno popustila. Vlada je bila pripravljena, da ugodi vsem nemškim zahtevam razen oni, ki zahteva zunanje politično povezanost z Nemčijo. Temu so sledili nemiri v sudetsko nemških krajih, ki so dali povod, da so se pogajanja prekinila. Miroljubnim besedam Beneša je sledila odločna izjava Hitlerja z
zahtevo po priznanju pravice su-detskih Nemcev do samoodločbe. Te besede so sprožile plaz: Sudetski Nemci so se uprli češkim oblastem. Praga je razglasila nad upornimi kraji preki sod. Zareg-ljale so strojnice, zapele so puške. Žrtve so padale na obeh straneh. Do sobote so našteli že 30 mrtvih, 79 pa ranjenih. Sredi tega viharja je izdal vodja sudetskih Nemcev Henlein proglas na svoje pristaše, ki se končuje: Mi hočemo nazaj k Nemčiji. Napetost je dosegla vrhunec in vsi izgledi, da bi se na miren način rešil spor, so propadli. Ko so že vsi obupali, pa se je nenadoma po Evropi razširila vest, da je angleški ministrski predsednik odle-tel z eroplanom k Hitlerju na razgovor. Kaj sta se oba državnika razgovarjala, še ni znano. Bodočnost bo to pokazala. Le eno je gotovo: s tem sestankom se je spor okoli Češkoslovaške prenesel na področje odnošajev med velesilami. Velesile bodo v bodoče odločale o usodi Češkoslovaške, ki jo je doletela usoda slabotnega v družbi velikanov. Javnost je uverjena, da se bo našla miroljubna rešitev in da se bo enkrat za vedno odstranil sod smodnika, ki že leta in leta straši v osrčju Evrope. Istega mnenja je tudi sam angleški ministrski predsednik, ki je po razgovoru s Hitlerjem rekel: „Zdi se mi, da se bo sonce zopet pokazalo".
POLITIKA
Senator dr. Kulovec je rekel na taboru na Vfnjern vrhu med drugimi tudi to: .Živimo v velikih časih. V državi stojimo pred volitvami, ki bodo brez dvoma velikega pomena za ves nadaljni razvoj države."
Predsednik vlade dr. M. Stoja-dinovič je prejšnji teden zaključil svoje potovanje po Črni gori, kjer mu je ljudstvo prirejalo navdušene sprejeme. V zadnjih dneh je odpotoval na Bled.
Dr. Maček bo tudi letos prišel na tri tedensko zdravljenje v Rogaško Slatino. V zadnjem času je imel več važnih sestankov z vodilnimi člani svojega tabora.
»Vsa Evropa je v slini napetosti. Milijoni ljudi so pod orožjem. Milijoni družin ne vedo, ali bodo mogli drugi dan še mirno obdelovati svoja polja in opravljati svoje delo. Pri nas pa je vse mirno. Ni nobenega raz-
buijenja. Pti nas ni nobene negotovosti, ne tukaj v Sloveniji in ne po vsej državi." Iz govora senatorja dr. Ku-lovca na zadnjem taboru na Vinjem vrhu.
Na slovesni seji mestnega sveta mesta Kragujevca je bil izvoljen za častnega meščana predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič.
Funkcionarji JRZ, in to delegati Jugorasa so obiskali Italijo, kjer so jih prisrčno sprejeli zastopniki italijanskega delavstva. V Italiji se je mudil tudi vodja omladine JRZ za savsko banovino, kjer je proučeval ustroj fašističnih omladinskih organizacij in tabore mladih fašistov. Z istim namenom bo v kratkem šel tudi na Češkoslovaško, da se seznani tudi z ustrojem češkoslovaških omladinskih organizacij.
Teden dni dogodkov na Češkoslovaškem
Ponedeljek zvečer je imel Hitler svcj znameniti govor v NOrnbergu, kjer je v ostrih besedah zavrnil pomirjevalne predloge češkoslovaške vlade. Izjavil je, da bo Nemčija brez ozira na posledice z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, poskrbela za to, da bodo sudetski Nemci dobili vse, kar jim gre kot pripadnikom velikega nemškega naroda.
V torek in že v ponedeljek ponoči je prišlo v večjih krajih, kjer prebivajo sudetski Nemci, do velikih neredov. Češkoslovaška vlada je razglasila obsedno stanje in poslala v nemirne kraje vojaštvo in orožnike. Za vso republiko je prepovedala zborovanja. Pri Karlovih Varih so porušili Nemci telefonske naprave. V Pirštajnu so streijali iz cerkvenega stolpa in streh na čefke vojake. V Wansdorfu so napadli carinarnico ter v sprevodu odkorakali na nemško ozemlje. V Ach-selbachu je prišlo do streljanja. Isto se je zgodilo tudi v drugih krajih. Uradno poročilo pravi, da so bili ubiti 4 Nemci in 7 Čehov. Vodstvo sudetskih Nemcev je zahtevalo od vlade, da v roku 6 ur prekliče izjemno stanje.
V sredo se še položaj ni razčistil. Do hudega incidenta je prišlo v obmejnem mestu Kraslice, kamor je vdrla tako zvana sudetsko-nemška legija. Polastili so se oblasti in proglasili spojitev tega kraja z Nemčijo. Češkoslovaška vojska je morala napraviti red. S strojnicami in ročnimi granatami so uporniki napadli orož-niško postajo v bližini Falknova. Nastala je prava bitka, v kateri je padlo 14 orožnikov. Uradno poročilo izkazuje že 23 smrtnih žrtev. Angleški ministrski predsednik napoveduje obisk pri Hitlerju. Nemški časopisi pišejo: Dogodki zadnjih dni so dokazali, da oba naroda, češkoslovaški in nemški, ne moreta več živeti v isti državi. Iz njih pisanja je tudi razvidno, da je Nemčija pripravljena, da poseže v dogodke. V Franciji se pripravljajo na morebitno vojno.
Četrtek: Razgovor med angleškim ministrskim predsednikom in Hitlerjem. Razgovor je kratek, vsebina se ne izve. Mussolini se izreka proti Češkoslovaški in podpira nemške zahteve. Po njegovem mnenju bi bila rešitev v plebiscitu. V sudetsko nemških pokrajinah je proglašena splošna stavka. Do resnega spopada je prišlo V Chebu, kjer so se Henleinovci s silo
Regulacija reke Mure
Radi temeljite regulacije Mure na obeh straneh v območju sreza Murska Sobota, Ljutomer in Lendava, je sklical župan občine Veržej g. Golunder vse župane občin ob Muri, zastopnike sreskih načelstev, sreskih kmetijskih odporov, banske svetnike in druge merodajne osebe za 25. september na konferenco v Veržej, ki se bo vršila ob 9. uri v gostilni Hedžet. Dnevni red je stvaren in bi bilo želeti, da bi se prepotrebnega sestanka udeležilo dosti povabljencev in da bi bili sklepi z uspehom kronani. Samo oni, ki ima svoja zemljišča ob Muri ve iu hudo občuti veliko škodo pozvročeno od naraščajoče vode.
Nai vojni begunec -
radgonski .FreiheltskSmpfer*
V Gradcu — Ostmarki je bil te dni obsojen na 9 mesecev težke ječe in po prestani kazni na izgon naš državljan Aleksander Ficko,- ki je v družbi dveh pajdafev, ki jih je našel v novi domovini, izvrševal večje in manjše tatvine ter vlome.
Sramotno pa je, da je za svoj zagovor, ko je stai pred sodiščem porabil vse mogoče doživljaje iz preteklosti, s katerimi je hotel imponirat! sodečemu kazenskemu senatu, pred katerim je stal ves skesan. Sprva je dejal, da je izvrševal tatvine in vlome v sili, ker je bil brezposeln in brez sredstev, češ, da je bil tako izstradan,_da si je komaj opomogel v preiskovalnem zaporu?! Ko pa }e opazil, gamuzago-siromaštvom
GOVORI DRŽAVNIKOV, OPERE, PREDAVANJA 9 VASEM DOMlTz HfflOPflRATI NORA
ORION MINERVA SACHSENWERK STANDARD TEF AG SIERA
OD DIN 2.750*-
NA MALE MESEČNE OBROKE
Z DVOLETNIM JAMSTVOM
PRVE PREKMURSKE STROKOVNE RftDIODELflflNICE
NEMEC JANEZ MURSKA SOBOTA.
Brezobvezno predvajanje — zamenjava in prodaja rabljenih aparatov po ZELO UGODNIH CENAH IN POGOJIH Z DVOLETNIM JAMSTVOM. - NEMEC J. M. SOBOTA.
Spomini na dobo ponižanja
vor s siromaštvom ne mare oprati	, „ ,. XT . , . . ,
grehov, je pričel z Junaštvom. Priznalire so se P^^evali Nemci kot kul
je, da je naš državljan s prošnjo, da se ga ne izžfene TTtomovind; ker je vojni begunec in junalLiz radgonskih bojev, v katerih je stal med~dobro znanimi nam .FreiheHsJtajnpferji". To da tudi ta junaški zagovor nI mogel omehčati srca kazenskega senata, kateri mu je odmeril zssiuženo kazen 9 mesecev in po prestani kazni na izgon.
Bilo je v letu 1917., ko je občutila Srbija tuje gospodarstvo in strahovlado nad seboj. Razen bitoljske okolice in samega Bitolja, so upravljali Srbijo Madjari, ali pravzaprav „feld-vebii", ki so ustvarjali zakone, kakor se jim je zahotelo. Vojaški stotniki, ki so bili obenem sreski načelniki, so bili nezmožni in popolnoma izsesani. Njih glavna skrb je bil živež. Tega so rekvirirali čimveč in ga pošiljali na Madjarsko svojcem. Tako je ostala vlada v rokah .feldveblov", po rodu večinoma sudetski Nemci. Tu so lahko pokazali vse sovraštvo, mržnjo in podivjanost, saj vzgojo so imeli jako dobro že od doma. Strašna je bilo sovraštvo do Srbov, odnosno do starčkov, žen, otrok in deklet, zakaj ostali moški so odšli večinoma z vojsko. Iz te dobe je ostala skozi dolgo let tista infamna kleveta: evo ti podpis, kate-
turnega merila naš h bratov. Ljudje, pozvani na vojaško komando (sresko načelstvo), bi se morali podpisati; s cirilico niso smeli, latinice pa niso znali. Tako so bili prisiljeni pritisniti palec na akt.
čeprav se je šolstvo pod Ustanoviteljem kraljem Petrom čudovito
Kako propagirajo Stednjo poljske hranilnice!
V zadnjem času prirejajo poljske komunalne hranilnice natečaje s pomočjo katerih vzpodbujajo ljudstvo k čim živSji štednji. Posebno hranilnica mesta Varšava se je v tem pogledu izkazala z razpisanjem nagrad za mladino, gospodinje in druge meščanske sloje. Nekatere hranilnice delijo nagrade učencem na koncu šolskega le ta za sistematsko, individualno in skupno stednjo, za najboljšo spisno
nalogo o štednji in slično. Tudi pri nas se vrši živahna propaganda v tem pravcu. Tako je n. pr. razpisala Hranilnica dravske banovine v Ljubljani nagrade za služkinje, a Občinska hra nilnica v Murski Soboti nagrade za seznnske delavce, vlagatelje. K^ pozdravljamo ta korak, ki ga je storil naš zavod v prid prekmurskemu delavstvu, želimo le temu mnogo, mno go prihrankov ter sreče pri žrebanju.
dvignilo v didaktičnem in vzgojnem smislu (o gmotnem stanju učiteljstva ne govorim, saj je bilo boljše plačano kakor v Avstriji), vendar so modri .feldvebli* dokazali svetu, da so v Srbiji sami analfabeti.
Tudi sodstvo so ti .umneži" napravili sami. Slišali so, da je Dušan Silni odmerjal kazen z batinami. Teh so se začeli posluževati, češ, da je to najnovejše srbsko sodstvo. Zato je bila na dvorišču sreskega načelstva dolga klop »ploh", na srezu pa bikovka. Na ta ploh se je vlegel siromak in čakal, da je padel zadnji udarec od najnižje odmerjene kazni: 25. .Mfiller ali Mei-jer" je obsodil, vojak pa je udrihal. Srb, četudi krvav, je odhajal ponosen in z največjo ironijo in prezirano: hvala lepo! Dekleta so prišla na vrsto le v primerih, če se prej niso vdala pohotnežem, tako tudi žene. Bikovka je pela ob vsaki priliki. Če pa niti pohotnost, niti bikovka nista zadostno ustregli, potem so bili siromaki odposlani na Ogrsko v internacijo.
Rekviriranje je bilo vsakih 14 dni. Rekvirirali pa so zrnje, mast, živino in svinje. Stanovanja pa so kar zasedli, ne da bi koga vprašali. Prebrisani Srbi pa so si znali pomagati tudi v teh strašnih časih. Nagnali so svinje v šume, kjer je bilo zadosti živa in želoda. Ko so rabili mast ali pečenje, so klali kakor v mirnem času.
Napisa! sem te vrstice v spomin na tiste žalostne čase, ko je bil ponižan srbski narod z željo, da bi tistim, ki simpatizirajo s sovražniki domovine, pokazal kaj je svoboda in zakaj jo morame čuvati. Ob 20 letnici naše svobode naj bi vsak premišljal tudi našo preteklost, saj o njej govorijo ječe, vislice in streli v »hrbet".
uprli policijski preiskavi v prostorih svoje centrale. Šest smrtnih žrtev. Do manjših izgredov je prišlo tudi drugod.
Petek : Angleški ministrski predsednik se je vrnil v London. Češkoslovaška vlada je razpustila sudetsko nemško stranko. Zoper voditelja Hen-leina in njegove sodelavce je bila vložena kazenska ovadba radi veleiz-daje. Vlada je odredila razorožitev prebivalstva v mešanih pokrajinah. Število mrtvih, radi nemirov, se je dvignilo na 30, ranjenih pa 79. Vlada je postala gospodar položaja in vpo-stavilo povsod zopet red in mir.
Sobota: Nemci so angleškemu ministrskemu predsedniku baje predložili sledeče zehteve: 1.) V češkoslovaško naj se takoj pošlje mednarodno komisijo. 2.) Policija in vojska se morata umakniti iz vseh nemških pokrajin. 3.) V najkasneje 6 mesecih naj se izvede plebiscit. 4.) Češkoslovaška se mora odpovedati vsem svojim zaveznikom. Češkoslovaška vlada odločno odklanja plebiscit in pravi, da je to nesmisel. V sudetskih krajih vlada mir. Spopadi se vrše samo še po radiu.
Nedella : Mussolini je govoril v Trstu pred ogromno množ co in je napovedal, da si je za primer nove svetovne vojne Italija že izbrala svoje mesto, češkoslovaški ministrski predsednik Hodža je izdal proglas na vse prebivalstvo republike, v katerem zavrača plebiscit in povdarja, da se bo vlada sporazumela s sudetskimi Nemci tudi brez pobeglega Henleina. Češkoslovaška vlada je proglasila za vso republiko za dobo treh mesecev, iz redno stanje. Ob češko-nemški meji so varnostni organi prijeli večje število tihotapcev, ki so hoteli spraviti na češko mejo velike množine orožja in razstreljiva. Francoski ministrski predsednik in zunanji minister sta prišla na važen političen razgovor v London. Napetost v Evropi je za spoznanje popustila.
Trošarine prosti sladkor za slajenje moita
Ministrski svet je izdal uredbo o dajanju sladkorja brez plačila državne trošarine za slajenje vinskega mošta. Uredba je izšla kot lani, ravno tako tudi pogcji. Obenem je izdal tudi finančni minister odlok, s katerim se urejajo pogoji za izdajo dovoljenj in način kontrole nad sladkorjem, izdanim brez plačila trošarine za slajenje vinskega mošta.
Med Hrvati
Ko so bile 5. maja pred tremi leti razpisane volitve, so bile politične razmere na Hrvatskem še zelo neurejene. Kot Jevtičev protikandidat je nastopil dr. Vlatko Maček, kot predsednik bivše Hrvatske seljačke stranke in naslednik Stjepana Radiča. Z njim so se v opoziciji proti Jevtiču zvezale tudi vse srbske predšestojanuarske stranke. Opozicija je pri volitvah dosegla ne toliko številčen, kot moralen uspeh, ki je v nemali meri pripomogel k padcu Jevtičeve vlade. Posebno velik uspeh je opozicija požela ca Hrvatskem, kjer je pobrala večino poslanskih mandatov. Seveda še večja bi bila ta zmaga, če se volitve ae bi vršile pod silnim terorjem, ki smo ga imeli priliko čutiti tudi pri nas. Te volitve so zelo zrevolucionirale hrvatske narodne mase, ki so bile prisiljene do tedaj vdano molčati. Na volil-
nih shodih so se že čule marsikatere radikalne zahteve, razširjati se je zopet začela fraza o svobodni hrvatski državi, ki je še posebno podžigala.
Volitve so bile uspešne, toda točnega programa opozicija ni imela Po padcu vlade je bil poleg dr. Stojadi-noviča in drugih sprejet v audiencijo tudi dr. Maček, ki pa je nastopal zelo samozavestno. Vsi so pričakovali, da bo sestavil odnosno stopil v vlado, razpisal volitve v novo skupščino, ki bi tudi eventuelno izglasovala novo ustavo. Toda dr. Maček tega ni storil, proglasil je abstinenco in se ni udeležil niti ene parlamentarne seje. Med tem je dal s pomočjo denarja, ki so mu ga pošiljali amerikanski Hrvati, na novo organizirati vrste bivše HSS, sprejemal je deputaciie, dajal novinarjem različne izjave. Ugled dr. Mačka je na Hrvatskem vedno bolj rasel in je nazadnje začel mejiti na oboževanje. Nekateri so sicer imeli proti tej Mač-
kovi gesti, da ni stopil v vlado, pomisleke, vendar pa v takšnih prilikah niso mogli priti do besede Zveza s srbskimi opozicionalnimi strankami se je že kmalu po volitvah razbila, kajti pravzaprav jih ni vezalo nič drugega, kot da zrušijo Jevtičevo vlado.
Tako sta potekli dve leti. Navdu šenje je še nekaj časa raslo, potem pa se je začelo polagoma ohlajevati. Vstajati so začeli prvi nezadovoljneži, ki jim nikakor ni prijala neaktivna hrvatska politika. V tem času je prišlo do nenadnih razgovorov in sestankov med dr. Mačkom indr.Stojadinovičem, ki pa so ostali brezuspežni. Tudi tokrat so mnogi pričakovali, da bo prišlo med njima do sporazuma, pa so se zopet varali. Nezadovoljneži so se začeli vedno bolj oglašati, spočetka skrivaj, potem pa tudi javno. Prvi je napadel dr. Mačka v svoji .Hrvatski Danici" Joe Matošič, amerikanski Hrvat, kar je povzročilo osuplost pri
nepoznavalCth razmer, kako si kdo samo upa drzniti blatiti posvečeno Mačkovo osebo. Začela so se obračunavanja med »Hrvatskim dnevnikom", organom HSS in pa Matošičevo ,Danico", okoli katere so se že začeli zbirati prvi frankovci. Prišlo je celo do spopadov, do javnih sežigov sve-toskrunske .Danice" in končno so Matošiču zažgali tiskarno, kjer se je .Danica" tiskala. Tako je prvi poskus, postaviti se dr. Mačku po robu propadel, nasprotnikov je bilo še vedno preveč. Da bi pomiril nezadovoijneže, je dr. Maček začel prirejati politične shode in parade, od katerih je posebno v spominu ona, ki je bila prirejena njemu na čast za njegov rojstni dan, pri kateri je nastopil na belem konju kot kakšen monarh, kar ga je postavilo v zelo smešno luč.
(Dalje sledi.)
Radi razpeiavanja ponarejenih kovancev
so biii dne 14. t. m. pred kazenskim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti obsojeni:
Golob Franc roj. 1900. viničar iz Rinčetove grabe na 4 mes. strogega zapora in 180 Din denarne kazni ;
Baladžič Ivan roj. 1909 iz Stročje vasi na 6 mes. strogega zapora in 180 Din denarne kazni;
Hozjan Anton roj. 1919. delavec iz Stročjevasi na 3 mes. strogega zapora in 180 Din denarne kazni;
Peserl Anton pos. sin iz Dobrov-flika na 5 mes. strogega zapora in 180 Din denarne kazni;
Gerger Jože deiavec iz Vinskega vrha na 1 mes. zapora in 120 Din denarne kazni.
Poleg tega so bili Golob, Balad-žič in Peserl obsojeni na izgubo častnih drž. pravic za dobo enega leta.
Podpora gasilski četi v Tropovcih
Naslednji naši delavci v Nemčiji so darovali gasilski Četi Tropovci radi nabave motorke in zidave gasilskega doma v nemških markah sledeče vsote: Kerčmar Franc 15, Gider Franc 6, Farič Franc 2, Bagoros Alojz 2, Vogrinčič Franc 2, Botjan Štefan 2, Farič Msrija 1, Pertoci Vera 1. Osoj-nik Treza 1, Kolmanko Marija 2, Zelko Marija 2 vsi iz Tropovci; Kuhar Janez 3 in Kolmanič Marija 1 iz Tišine; Ratnik Treza 1, Gobar Marija 1 in Kumin Ivan 4 iz Gradišča; Gider Frančiška Tišina 1, Vogrinčič Cecilija 0 50 in Ulen Marija 1 iz Van-čavasi; Kovač Treza 1 in Gerenčer Ana 1 iz Strehovci; Zrira Ana in Ze-loder Ana 1 iz Trdkove; Segeri Mici 1 in Pavlinjek Marija 1 iz Gor. Črnci; Šebjanič Helena 1, Šebjanič Marija 1 in Kuzma Gazela 1 iz Krajne; Sukič Ana 1, Sukič Marija 1, Bedek Treza 1 in Sukič Karol 0 50 iz Martinje; Kuhar Jožef 2 in Ficko Marija 1 iz Rankovci; Polanec Paula Vučja gomila 1, Kerčmar Janez Šalamenci 1. Vsem darovalcem se uprava čete iskreno zahvaljuje.
Na Muriiaku ie gorelo
V sredo 12. t. m. po noči okrog 22. ure je iz doslej neznanih vzrokov izbruhnil požar na viničariji št. 45, ki je last učiteljic gdč. Terezije in Filo-mene Alekšič iz Maribora. Požar je opazila prvo soseda Lukman Frančiška, ki je alarmirala vse ostale sosede, da so prihiteli na pomoč. Ker je del poslopja lesena stavba s slamo krita, je ogenj kaj hitro zajel ves objekt, ki je pogorelo do tal. Viničar, ki je bil v trdem nočnem spanju, se je jedva rešil iz plamenov, med tem ko so na kraj nesreče prihiteli sosedje rešili živino. Zgorel je ves letošnji pridelek krme in tudi nekaj žita ter je zlasti viničar utrpel občutno škodo. O izbruhu požara domnevajo, da je nastal vsled nekih plinov firneža, ki se je nahajal pod slamnato streho. Skoda, ki znaša okrog 8000 Din je krita z zavarovalnino.
Jugoslovanska delegacija
za sedanje zasedanje skupščine zveze narodov je sestavljena takole: predsednik Dr. Andrej Gosar iz Ljubljane, delegata Dr. Ivo AndriC in Dr. Subo-tič. Jugoslovanski delegati so takoj po svojem prihodu v Ženevo stopili v stik s Seikoslovaško, romunko In turško delegacijo.
Spor z Nemci in fiehosiovalii
Anglija, Francija in baje tudi Rusija, priporočajo Čekoslovaški naj mirnim potom prepusti Nemčiji vse one pokrajine, kjer so Nemci v večini, kar je povzročilo na Češkem veliko raz burjenje. Do srede 22. t. m. se češka vlada v tem še ni odločila, izgleda pa, da bo morala predlogom velesil ugo diti. Na ta način se bo spor v škodo Čehoslovaške mirno rešil sicer bi gotovo izbruhnila vojna.
One 26. septembra v pondeljek zvečer
KONCERT
v HOTEL KRONI (Dobrai).
Igra JAZZ BARANYA. Cenj. občinstvo vljudno vabi
VUČAK LUDVIK
gostilničar.
domače vest
ITlurska Sobota;
Osebna vest. Predsednik okrožnega sodišča g. Dr. Žiher je prejšnji teden nastopil en mesečni bolezenski dopust, nadomestuje ga sodnik g. Komotar Metod.
—	Šumenjak Alojzij je umrl. Dne 20. t. m. so pokopali na soboškem pokopališču pokojnega Šumenjak Alojzija, očeta predstojnika sreskega sodišča v M. Soboti g. Dr. Šumenjak Slavka. Pogreba se je udeležilo veliko število naroda, kar dokazuje, da je bi! pokojni splošno spoštovan in da je rodbina našega predstojnika sres. sodišča mnogo čislana. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje.
—	Evangeličansko žensko druš-tvo v M. Soboti priredi v soboto, dne 24. t. m. v Sokolskem domu z začetkom ob 8 uri zvečer družabni večer z nastopom baletne plesalke Lily Legenstein. Mlada umetnica je dosegla v različnih večjih krajih naše države, pa tudi v inozemstvu lepe uspehe. V Soboti bo nastopila z zelo pestrim sporedom. Med sporedom bo ples. Igral bo kapelnik Kuno Evgen iz Osi-jeka s s svojim orkestrom. Obiščite to prireditev, ker se boste prav gotovo dobro zabavali!
—	Radi židovskega praznika »Novo leto" bodo trgovine trgovcev židovske vere zaprte ves dan in to 26. in 27. septembra, takisto tudi na dan Velikega posta to je dne 5. oktobra.
—	Premestitev. Iz Murske Sobote v Maribor je premeščen poverjenik finančne kontrole g. Paternu Karel.JJ Lansko leto je prišel k nam in si je radi svojega korektnega in vljudnega postopanja pridobil simpatije vsega prebivalstva. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo zadovoljstva.
—	NaS g. Miha 50 letnik. V krogu svoje družine je dne 15. t. m. ob« hajal g. Čeh Miha, finančni_jnadpre-glednik svoj 50 letni rojstni dan. O. Čeh je v našem srezu prav dobro po-
ZAHVALA.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi našega ljubega očeta, tasta, brata, strica, dedeka in pradedeka
ŠUMENJAKA ALOJZA
se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem za izraze sožalja in sočutja, darovalcem cvetja ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili dragega pokojnika na zadnji poti, zlasti čč. duhovščini in pevcem za v srce segajoče žalostinke.
Prav posebno se še zahvaljujemo g. primariju v p. Dr. Brandieu-ju Silviju za njegovo požrtvovalno zdravniško pomoč v dolgotrajni pokojnikovi bolezni.
ŽALUJOČE RODBINE
ŠUMENJAK - POTRČ.
znan kot mož vesele narave, dobrodušen, v službi strogo pravičen, s strankami pa postopa zelo vljudno in po-strežljivo s čemer si je pridobil splošnih simpatij. Ko mu čestitamo k 50 letnici, mu želimo, da bi v tem svojstvu obhajal tudi nadalnje svoje jubileje.
—	Oproščena. Pred okrožnim sodiščem v M. Soboti se je 17. t. m. zagovarjala Fujs Frančiška iz Kušta-novec. Obdolžena je bila, da je v vodnjak soseda Zavec vrgla zastrupljeno jajce. Bila je oproščena. Zagovarjal jo je advokat g. Dr. Tone Brumen.
—	Tombola v Murski Soboti 9. oktobra ob 2. uri na Glavnem trgu. Prosvetno društvo v. Soboti priredi v nedeljo 9. oktobra veliko tombolo. Tombola se vrši na Glavnem trgu ob 2. uri popoldan. Ne pozabite priti ta dan v Soboto. Sreča vas čaka. Na eni karti, ki stane samo 3 dinarje, lahko dobite eno izmed 20 tombol ali kateri drugi dobitek med mnogimi. Prva tombola je motorno kolo znamke „Zfin-dapp" 200 cm. Oglejte si ga v izložbi v Soboti. Stane 9500 Din. Popelje vas na vsak breg in kakorkoli daleč v kratkem času. Drugi dobitek je šivalni stroj, brez katerega ne more biti nobena družina. Potem je po vrsti 10 koles. Poceni dobiš enega ali več na naši tomboli. Karta 3 dinarje. Deset se jih bo peljalo domov z novimi kolesi. Potem so še: klafter drv, vreča moke, možka in ženska obleka, hu-bertus plašč po meri kakor tudi mož-ki in ženski čevlji po meri. To so naše tombole. Poleg tega še stotine drugih dobitkov. Ne pozabi! V nedeljo 9. oktobra v Soboto na tombolo. Povej še drugim. Na svidenje 1 Odbor.
Gornja Radgona :
— Alarmantne vesti v zvezi z začasno ustavljenim izvozom sadja. V tukajšnjih obmejnih krajih je letos po daljšem razdobju sadna letina izredno lepa ter obeta marsikateremu kmetu lep vir dohodkov. Do sedaj je bilo preko tukajšnje obmejne postaje izvoženo dokaj lepo število preko 120 vagonov ranih jabolk v sosednjo Nemčijo. Radi zadnjega napetega razmerja med Nemčijo in ČSR pa so izvozniki dne 13. septembra t. L začasno ustavili nadaljni nakup in Izvoz sadja, dokler se napetosti v Nemčiji ne poležejo. Radi te začasne
ustavitve izvoza so se v tukajšnjem obmejnem trgu v četrtek dne 15. t. m. raznesle alarmantne vesti, da je izbruhnila vojna.
—	Sokolsko društvo izreka vsem, ki so sodelovali pri izredno lepem sokolskem slavju v obmejni Gornji Radgoni, bratsko zahvalo.
DOPISI:
—	Rakičan. V zadnji štev. M. K. je bilo objavljeno, da si je cigan Bogdan Ivan od posestnika g. Horvat Ivana v Rakičanu prisvojil denar z cu-pernijo, kar ne odgovarja resnici. Prosim popravite v toliko, da je cigan denar pri Horvatovih vkradel. Prišel je v sobo in prosil za nekaj kg pšenice. Horvatovi niso hoteli dati ciganu pšenice, cigan pa se ni takoj iz sobe odstranil. Horvat je imel denar položen na postelji, ki je bil pokrit z jopičem in ko je iskal v omari obleko, je gibčni cigan neopaženo izpod jopiča ukradel denar in hitro odšel iz sobe. Pet minut po odhodu cigana, je Horvat opazil tatvino denarja in zbežal za ciganom, vendar ga ni mogel dohiteti, ker je cigan mahnil proti Dokležovju, Horvat pa v napačno smer.
—	Griža. V nekaterih vaseh dol-njelendavskega sreza še vedno traja griža. Zdravniki se trudijo, da bi to nevarno bolezen odpravili. V veliki meri je pa ljudstvo samo krivo, da se ta bolezen ponavlja, ker premalo uva-žuje zdravstvene predpise.
—	Budinci. Na lastno prošnjo je bil pred kratkim premeščen naš šolski upravitelj g. Lapajne Janko v Zamostje pri Dol. Lendavi. Služboval je pri nas 15 let in si je radi korektnega postopanja osvojil simpatijo vseh vaščanov, ki ga bodo gotovo obdržali dolgo let v najboljšem spominu. Saj nam je vedno bil v vseh zadevah prav dober svetovalec in pomočnik. Poleg udej-stvovanja v šoli je skrbel tudi mnogo za procvit našega gospodarstva in društvenega življenja. Mnogo časa je posvetil delovanju gasilske čete in kot tajnik čete deloval toliko časa, dokler si ni nabavila motorko, ki je danes nam v ponos. Kakor je on želel ob svojem odhodu nam vsem najboljši napredek in zagotovil, da mu bo ostalo dolgoletno službovanje pri nas v prav dobrem spominu, tako želimo tudi mi, da bi se počutil na novem mestu srečnega i se s svojo gospo, ki je naia vaščanka, pogostom a vračal k nam.
Ali si morete misliti kal boli ugodnega? . . .
Okrog 20. avgusta so časopisi prinesli poročilo o posmrtnini, ki jo je „Karitas" izplačala po smrti svojih zavarovancev. V poročilu so najbolj pomembni sledeči odstavki: „Dvojno zavarovalno vsoto je izplačala „Karitas" ob smrti, sledečih zavarovancev: Remec Peter . . , Šinkovec Ivan . , , Brezplačno sozavarovano vsoto je .Karitas" izplačala po smrti 12 letne Trezike Lorberk . . . Ker so starši zavarovani pri »Kantas", smo izplačali zaradi smrtne nezgode otrok dvojno brezplačno sozavarovano vsoto sledečim staršem: Kajzer Matevžu . . . , Celinšek Juriju . . . , Brezovar Ivanu . . . , Štefe Francu . .
Kaj pomenijo ti podatki? — V prvem slučaju je bila izplačana dvojna zavarovana vsota, ker sta se navedena smrtno ponesrečila. Tako plačuje Karitas v vseh smrtnih slučajih vsled nezgode ... V drugem slučaju je izplačala zavarovalnino za otrokom, ki je bil brezplačno zavarovan, ker sta oče in mati zavarovana. Za otrokom torej niso plačevali starši nič, zavarovalnino so pa vkijub temu dobili . . . Najbolj zanimiv je pa tretji slučaj. Starši so dobili dvojno zavarovalnino za otroke, za katere niso plačali niti pare zavarovalnine.
Ali si morete misliti večje ugodnosti? in pri drugih zavarovanjih jih tudi najti ne morete. Iz tega, da nKaritas" v smrtnih slučajih, ki nastopijo vsled nezgode, plača dvojno zavarovalnino, nadalje iz tega, da brezplačno sozavaruje otroke, če sta zavarovana starša ter po njihovi smrti, če se ponesrečijo, izplača celo dvojno brezplačno zavarovano vsoto, se jasno vidi, da je „Karitas" res ljudsko zavarovanje, ki hoče ljudem čim bolj pomagati.
Zavarujte se pri »Karitas*! Obrnite se na zastopnika, ali na vodstvo „Karitas" v Mariboru (Orožnova u. 8)
SOKOL
Krasne proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.
Vse sokolske edinice Murskega so-kolskega okrožja so dne 6. sept. na svečan način proslavile rojstni dan svojega prvega starešine brata kralja Petra II. Vse edinice so se ravnale po savezni okrožnici ter izvršile proslavo točno po navodilih. Podrobneje poročamo o proslavi, ki jo je imelo ljutomersko sokolsko društvo in sokolsko društvo na vasi v Štrigovi.
Sokolsko društvo v ŠTRIGOVI se je zbralo pred svojim domom ter je s svojim praporom na čelu odkorakalo k službi božji. Po svečani službi božji se je vršila proslava v sokol-skem domu v lepo okrašeni dvorani. Dvorano je napolnilo sokolstvo, so-kolstvu naklonjeno narodno občinstvo, občinski odbor, gasilci, predstavniki državnih uradov in deca. Ob otvoritvi proslave je nabito polna dvorana zapela državno himno, na kar je sledil nagovor staroste predsednika občine br. Kovač Tomislava, ki je v zanos-nem govoru povdarjal pomen te proslave. Nato je načelnik br. Žitnik pre-čital savezno poslanico. Proslavo je zaključila pesem Hej Slovani. Vsa mlada sokolska družina Štrigove se je nato fotografirala, da bo to proslavo imela tudi na sliki.
Sokolsko društvo v LJUTOMERU je tudi tokrat izvršilo zelo lepo proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Po svečani službi božji, ki so ji prisostvovali zastopniki oblasti, šole, Sokoli in zastopniki drugih društev, so vsi šli v sokolski dom. Proslavo je otvoril sokolski orkester s sokolsko koračnico, nakar je dr. Marko Stajnko, prečital sokolsko savezno poslanico. Orkester je intoniral držav-
no himno, ki jo je pela vsa dvorana. O pomenu rojstnega dne je govoril prosvetar br. Karbaš. Orkester je nato zaigral BU boj", nakar je članstvo in deca poklonila kralju rož ob nagovoru okrožnega načelnika br. Sioparja. Recitacijam je sledila Hej Slovani, ki je zadonela po vsej dvorani, s katero je bila lepa proslava zaključena, ki je napravila na vse mogočen vtis.
Nogomet.
MURA - RAPID 3:2 (2:1).
V zanimivi in fair borbi so Muraši nadvladah prav dobro enajstorico mariborskega Rapida ter so si zasluženo priborili obe točki. Mariborčani so bili ves čas enakovredni domačinom, bili so pa pred golom premalo odločni. Mura je morala nastopiti z rezervami, vendar pa je poslala v borbo izenačeno enajstorico, ki je tehnično prekašala svoje renomirane nasprotnike. Domača obrsmba je solidno opravila svoj posel, pri tem se je ponovno izkazal jandl, ki je z uspešno intervencijo rešil tudi najnevarnejše situacije. Krilska vrsta je igrala dobro, toda preveč defenzivno. Napad je imel najboljše moči v notranjem triu.
Gostje so se borili zelo požrtvovalno, imeli so najboljše moči v ožji obrambi in v obeh krilih.
Sodil je objektivno g. Veble iz Celja, ki vsled obojestransko fair igre ni imel težke naloge.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski S°boti.
Pravilnik o Izvrievanfu rokodelstev brez stalnega pcslova-lišča, objavljen v SI. 1. z dne 10. septembra t. 1. kos 73, določa za 1. ste-kloreško, vštevši tudi oknarsko delo; 2. brusaško; 3 kositarsko; 4. dežni-karsko in sončaikarsko; 5. iončeveš-ko; 6 fotografsko (brzofotografsko); 7. delo popravljanja predmetov hišne delavnosti pogoje pod katerimi smejo prizadeti interesenti vsa ta dela opravljati na način, da ga smejo izvrševati po ulicah in od hiše do hiše in hojo iz kraja v kraj, Za ta dela se ne zahteva izobrazba po § 24. zakona o obrtih, pač pa mora oseba dokazati spretnost za opravljanje dela v gornjih strokah, kar oceni pristojno ob-lastvo takrat, ko izdaja dovolitev.
Osebe, ki se Davilo oziroma menijo se baviti s posli za tehtanje blaga na javnih tehtnicah, morajo položiti tozadevne izpite po pravilniku, ki je objavljen v Si. 1. z dne 10. sept. 1938 kos 73
Po zakonu o zdravstvenih Obtlnah z dne 27. februarja 1930 je kr. banska uprava v Ljubljani izdala uredbo gl. SI. 1. z dne 7. septembra kos 72. s katero so v srezu Murska Sobota postavljene sledeče zdravstvene občine z občinami: Cankova s
NOVOST	NOVOST
Dospeli so najnovejši in najmodernejši radio aparati:
RADIONE HORNVPHON	BRAUN
HEDIATOR
Aparate Vam prevajam na,domu, brez vsake obveze za nakup.
Zastarele aparate ugodno zamenjam Aparate dobite na 18. mes obrokov. CENE NISKE!	ZAHTEVAJTE PONUDBE t
Velika izbira Šivalnih strojev od 1525 Din naprej. Pisalni stroji od 1750 Oin.
ŠT8VAN ERMEST,	Murslia Sobota
Sedaj: ZVEZNA ULICA 2., od 1. oktobra naprej v novi hiši na GLAVNEM TRGU.
sedeiem v Cankovi z občinam': Bo-donci, Cankoea in Pertoča; Grad s sedežem pri Gradu z občinami: Grad, Kuzma in Rogaševci; Krlževcl s sedežem v Križevcih z občinami: Gornji Petrovci, Križevci, Mačkovci, Seio v Prekmurju in Šalovci; Murska Sobota s sedežem v Murski Soboti z občinami: Kupšinci, Marijane!, Murska So bota mesto, Murska Sobota okolica Puconci in Tišina.
ZAPISNIK
XVII. redne glavne skupščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 30. aprila 1938.
Kot poseben eleborat je g. Čebin poročal o pripravah za organizacijo vsetrgovskega kongresa, ki se bo vršil za časa ljubljanskega velesejma v Ljubljani. Iznesel je razne informacije o podrobnosti organizacijskega dela, ki zahteva veliko truda skrbi predno se tak ogromen aparat spravi v pravo fuokcijoniranje. Po došlih poročil h bo na tem kongresu zastopano celokupno trgovstvo v naši državi s preko 5000 delegatov. Najavljeni so tudi delegati iz Bolgarije, katerih bo ca 150, tako, da bo ta kongres v resnici velika manifestacija celokupnega trgovstva naše države in sosedne Bolgarske. Nato je obrazložil tudi detajle programa kongresa, ki vsebuje poleg razvrstitev raznih zasedanj, tudi zabavni, prosvetni in tujskoprometni del, tako, da je za goste, ki bodo prihiteli v Ljubljano preskrbljeno z vsem kar lahko nudimo in postrežemo. Na koncu poročila je gospod čebin izrekel zahvalo in čestitke skupščini, ki se je razvila v tako lepi slogi in disciplini, ter apeliral na navzoče, da se naj udeležijo kongresa v čimvečjem številu. (Vihar no odobravanje).
K besedi se je oglasil župan Velike občine g. Hsrtner, ki se je v izbranih besedah zahvalil za prisrčen sprejem na tej skupščini in je nato v kratkih potezah orisal ztsluge našega tr govstva, ki je izdatno prispevalo k razmahu občine, ki obeta postati v najkrajšem času zelo važen center gospodarskega, kulturnega in prosvetnega dela v Prekmurju. Izreka skupščini iskrene čestitke k lepemu uspehu. (Viharno odobravanje.
Burno pozdravljen se je oglasil k besedi narodni poslanec g. Benko Josip. V svojem govoru je povdaril, da hodi že več let na zborovanje našega združenja, ali o današnji udeležbi je iznenaden. čestita članom, da so pokazali tako veliko razumevanje za delo uprave našega združenja in da se niso ustrašili stroškov ne truda, ko so prihiteli semkaj, da čujejo obračun naše organizacije. Nadalje je konštatiral, da so se razmere na današnjem gospodarskem polju nekoliko zboljšale in da smemo pogledati v našo bodočnost z malo večjim optimizmom, ker
Prnrlam mali tovorni avto znamke rruuctlll B. M. V. Cena 7000 dinarjev. VILAGOŠ, Murska Sobota.
Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa
BETONIT
Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet
Izolator
BETONIT,
kem. izd. Maribor
(Zahtevajte navodila.)
Zaloga MURSKA SOBOTA, Aleksandrova c. 19. (pri Fafliku)
vsi znaki kažejo, da smo krizo nekako preboleli. Zato bo treba sedaj čvrsto se okleniti naše stanovske organizacije, ki skrbi za težnje članstva, da v skupnem in složnem delu pripomorejo k uspehom. Kot posebno pridobitev za naš srez, je omenil, da bo v najkrajšem času postavljeno v Murski Soboti Okrožno sodišče. Da se je to doseglo gre v veliki meri zasluga našemu predsedniku vlade g. dr. Stoja-dinoviču, ki se je za prekmurske razmere posebno živo zanimal in je tudi priznal živo potrebo, po kateri stremijo vsi prekmurski prebivalci, da pride v naše Prekmurje okrožno sodišče. Zato tudi predlaga, da se izreče g. dr. Stojsdinoviču iz tega mesta najpri-srčnejša zahvala. (Viharno odobravanje)
Prisrčno pozdravljen se je oglasil k besedi zastopnik sreskega načelstva, podaačelnik g. Vrtovšek, ki se je za pozdrave najlepše zahvalil, čestita! je skupščini k tako lepi udeležbi, nakar je v pomembnih besedah navzočim obržziožil nujno potrebo tesnega sodelovanja zdtuženja z obrtno oblastjo, ki kot politična oblast budno pazi in sledi vsem pojavaro, ki bi škodovale življenju prebivalstva in razvoju pridobitnega gospodarstva, da stopi tem škodljivim pojavom pravočasno v o-kom. Zaključil je 6Voj govor z apelom na složno in disciplinirano delo v organizaciji kot je združenje, ki je edina zastopnica in zagovornica vseh stanovskih težav. (Viharno odobravanje).
Slučajnosti.
Ker se v slučajnostih nihče ni oglasil k besedi je predsednik g. Čeh lepo uspelo zborovanje zaključil, pri čemer se je še enkrat zahvalil vsem funkcijonarjem in govornikom za moralno pomoč pri sijajnem poteku današnje skupščine.
Predsednik:	Zapisnikar:
Overovatelja: