Št. 38. V Gorici, v sredo dne 11. maja 1904 Tečaj XXXIV. IikHja dvakrat n« tedei, in sioer t sredo in ¦oboto ob 11. ari predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s , Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vbb leto. .......13 K m h. ali gld. 6 60 pot leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 detrt leta.......3 , 40 . , , 1 70 Posamidne Številke stanejo 10 vin.- *¦ -r Naročnino sprejema npravniHtvo v Gosposki ulu' S tv. 7. v Sorici v « Goriški Tiskarni« A. GabrSSek ?sai dan od 8. ure zjutraj do 6. zveder; ob nedeljah, pa cd 9. do It. Tire. Na saroella brea doponlane aaroSa« e ¦e >e o*Jr»wo. Oglasi t" patlanl«« se račonijo po petit-Tratah če tiskano i-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka' vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje Srko po prcttcio — Reklame in spisi v uredniškem delo 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vae za omiko, svobodo in napredek 1« Uredništvo ae nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v L nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludue ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12, dop. UpravniStvo sa. nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na ievo v tiskarni. N»roLnino in oplaso .je plačati lot><» ttorien. I>opi«l n».J se pošiljajo le ureduiStva. Naročnina, reklamacij; in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraruIStvu. „PRIMORIi:C« irhaja neodvisno od »Sočo* vguk petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. i-60. «8o5a» 1r cPrimoreoi so prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwar« v Šolski tdiol «n Jellersitr, v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenfiiS na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Teltffon št, 83, »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Kakšne so klerikalne stranke ? Klerikalizem ne pozna narodnosti, ne pozna domovino. Iz klerikalizma gleda le gospodstvaželjnost politikujoče katoliške duhovščine, ki hoče s pomočjo vere in cerkve spraviti pod svoje okrilje najširše mase ljudstva. Klerikalizem išče oporbe v svojo svrho na vseh straneh, zategadel pa tudi vidimo klerikalce združene z vsemi mogočimi elementi, največ s takimi, ki niso prijazni napredovanju narodov, marveč jim jo ležeče na tem, da ostauejo narodi v iz-vestnih mejah, čez katere ne smejo. Klerikalizem je sin teme, zato se boji belega dne, da bi se ne videlo njogo-vega črnega početja, in zato dela z vsemi silami na to, da čimbolj ponournnuje in potemnjuje svoje privržence. Klerikalizem je prizadjal v takem oziru narodom že neznansko škodo, in trdega mnogoletnega boja bo potreba, prodno se stro okovi, v katere je ukoval toliko ljudij; treba bo hudih borb in žrtev, da prodre v široke mase omika, to najboljšo orožje proti klerikalizmti. Ne vemo pač, kedaj se to zgodi, ali neka zavest nam pravi, da se to zgodi gotovo, pa bodi že prej ali slej.... Na Slovenskem se je popel klerikalizem že jako visoko, in kolikor višjo je segel, toliko večja je Škoda za naš narod. Sedaj pa se jel razvijati pogu-bonosni klerikalizem tudi med bratskim hrvatskim narodom. Kar čez noč je buknii na površje, in tu jo. Vsi rodoljubni možje v Hrvatski vseh stanov ga gledajo kot vsiljivega tujca in kot hlapca madjaronske vlade. Ko se je obetal prihod klerikaiizmas so ga že obsodili ter videli v njem nevarno orožje vlade proti hrvatskemu narodu. In med temi obsojevatelji niso bili le posvetnjaki, ne, tudi katoliški duhovniki so bili tekanje k veri je le pretveza, za katero se skrivajo vsi drugi nameni. Vsi so soglasno obsojali započeto akcijo ter soglasno govorili o madjaronski, vladni stranki. Pri tem pa so se pogostoma sklicevali na klerikalno stranko med Slovenci. Prav so imeli. Vse klerikalne stranke, kjerkoli se pojavijo, imajo le ta namen, potom zlo- j rabe vero in cerkve vezati nase ljudske i mase pa gospodovati nad njimi, za pra- j vice svojega naroda jim jo toliko mar, t kakor za lanski sneg. Klerikalci so pro- ' dani brezdomovinci, ki iščejo le svojih , koristi j, in v dosego teh iščejo vseh možnih zaščitnikov. V reakcijonarni Avstro-Ogr- j ski imajo lahko polje, ker jim gre vlada na roke na celi Črti. Na Kranjskem podpira vlada celo tisto sleparsko klerikalno gospodarsko organizacijo, na Goriškem je vlada najboljša prijateljica klerikalcev, ki jim je šla roko v roki s Pajerjem na pomoč na celi črti pri do-Želnozborskih in državnozborskih volitvah ter jih podpira sedaj, kjer le more, pri občinskih. Radi tega pa tudi vidimo pri obeh klerikalnih strankah brezpogojno pokorščino vladi. Na Kranjskem se sicer nekaj repenči dr. ŠusterŠič, ali gre mu le za osebo deželnega predsednika, če >i ta odšel, pa bi bil dr. §u-steršič tudi v Ljubljani tak vladin hlapec, kakor jo na Dunaju, in v tem slučaju bi bil ves podoben svojemu korporalu dr. Gregorčiču v Gorici. V naših klerikalnih strankah stojijo skoro vsi duhovniki po Slovenskem. Le malo, malo je izvzetih. Malo število med njimi je pravih duhovnikov, vsi drugi politikujejo ter v službi klerikalizma ovirajo naš narod v razvoju in napredku, katerega jo toli potreben, ako noče, da utone v tujinstvu ter za« gospodarijo drugi nad njim. Hrvatski svečeniki so to gledali in spregledali so ter sedaj vidijo nevarnost, ki preti Hrvatski s klerikalizmom. Seveda ne *zreči svojo uničevalno sodbo o kleri-kalizmu, to je vesel pojav, pojav, ki obsoja klerikalizem na sploh, zlasti pa klerikalstvo med Slovenci. Sedaj bomo imeli Jugoslovani tri klerikalne stranke: nemško-vladno, laško-vladno pa madjaronsko-vladno. Stranke, katerim načeljnjejo škofje, ne morejo biti drugačne nego vladne, ker so škofje s posebnimi reverzi vezani na vlado; stranke pa, ki so vladne, niso prijateljice ljudstva, marveč so istega napredku le v oviro. Tako je po Slovenskem, tako bo na Hrvatskem. Katoliška cerkev je med Jugoslovani le »ecclesia militans«, samo »bojuje« se s svojo vero in z veljavo, ki je vcepljena ljudstvu v meso in kri. Zgodovina nas uči, da se dajo narodi i zkoriščati in sleparHi skozi stoletja, ali slednjič pa le zapoje iz izsesanega ljudstva glas maščevanja. Vso se maščuje na svetu, maščeval so bo tudi vos klerikalizem katoliško cerkve. Odpor proti njemu je tu, in kadar ta naraste med vsemi Jugoslovani, bo spleten bič, kateri prežene vso črne sleparje iz narodove srede, kakor jo Kristus pregnal ničvredneže iz templja.... med njimi, in sicer po lepem Številu. | vsi, ali da so med njimi taki možje, ki Očitno so izpovedavali, da vera med j, jim bije v nrsih toplo domoljubno srce Hrvati ni prav nič v nevarnosti, da za- ter se niso strašili tudi v javnosti jasno Slovanski priimki plemenitašev grofije Goriško-GradišCanske. (D-ljc) M e d e a. Karol grof Z a m a n j a (Zamagna). Leta 1489. Miren. V Mirnu nahajamo pl. Grabce (Gra-biz.) Karol pl. Grabeč, Danijel, Peter Grabeč, kakor smo jih videli v Gorici v obilni meri. Tam nalnjamo tudi pl. R a d i e v č i C e. Ivan pl. Radievčie, Mihael pl. Radievčič. V letih 1684., 88. Pl. Grabci se nahajajo tam istočasno, pa §e poprej v letih 1573., 1670. itd. Tudi pl. B a t i s t i C e nahajamo v Mirnu v letih 1761-1792. Mihael pl. Balistic, Ivan pl. BatistiC. Anton pl. Benjovski (Benyowaki), Leta 1798. TržiC. Danijel pl. B a z et i C (Basetio). L. 1593. Karol pl. Š k t lik (Scarlichi). Skril Leta 1595. Peter Anton pl. B ra c a n i C (Brazza-nich). Leta 1665. Grofje Susana se nahajajo v Tržiču že v osemnajstem stoletju, in sicer se imenujejo pogostoma. V priimki bi utegnila tičati —¦ suša! B a t i s t i č a pl. Tauffersbach nahajamo jedncga tudi v Tržiču v letih 1869., 71. št. Peter pri Gorici. Matevž pl, Dragonja (Dragogna). Leta 1723. V Št. Petru nahajamo tudi pl. Radievčice. Franc K o del (Codelli von Tahncn-feld). Kodel, Kodelja je pristno slovensko. Leta 1754. Renče. Albert pl. G o 1 j a n e c (Golianiz). Leta 1673. V Renčah nahajamo pl. Bati s tiče v letih 1794. in dalje. R i h e m b e r g. Ivan Friderik pl. Kr o b a t (Crobath — Hroval). Leta 1629. in pozneje. Anton pl. Rob (Roob). Leta 1651. Ivan pl. Pregelj (Pregl — Pregelj). Leta 1717. Ivan Krstnik P al j k (Pallich von Car-burg). Leta 1720. Leta 1722. nahajamo za bobra in botro Iv. K. Paljku plemenitaša: Filip pl. Jerši-novič in Marija pl. Jeršinovič. Pozneje mu je bila botra Ana Marija pl. Živec (Zivic). Josip pl. Tri buč (Tribuzzi). L. 1781. R o m a n s. Julij pl. Korsič (Korsich).Leta 1653. in šs pozneje. Fran.c pl. Nikolaj (Nicolai). L. 1793. R o č i n j. Karol pl. Tre nt. Leta 1657. in še pozneje. Andrej pl. Breščak Leta 1673. Trije mušketirji, j Napisal Aiexandrc Duntas. OrugI del. M«0 Ta hip se oglasi na hodniku ironičen smeh. Frivabljen po hrupu, obstoji na pragu baron v spalni suknji in z mečem pod pazduho. »Ah, ah,« pravi, »pri poslednjem dejanju tragedije smo ; vidite, Felton, v dami so se pojavila vse faze, katere sem vam povedal že naprej. Toda bodite brez skrbi, kri ne bode tekla.« Miladv spozna, da je izgubljena, če ne da Pel« tonu neposrednega in strašnega dokaza svojega poguma, »Motite se, milord, kri bode tekla in naj zadene vas, ki ste me pripravili do tega!« Felton zakriči in plane proti njej; bilo je prepozno: zadela se je. Toda k sreči - pravzaprav bi morali reči namenoma — je zadela ost noža železno naprsje, ki je čuvalo v onem času ženske prsi. Spodrsnila je, raztrgala obleko ter s« zadrla med meso in rebro. V sekundi ji oblita miladvna obleka s krvjo. Milady omahne vznak kakor nezavestna. Felton ji iztrga nož. »Vidite, milord,c pravi, »ta ženska, ki je bila pod mojim nadzorstvom, ae je usmrtila.« »Bodite mirni, Felton,« odvrne lord Winter, »ona ni mrtva, vragovi ne umirajo tako lahko; bodite mirni in počakajte me v moji sobi.« »Toda, milord,...« »Pojdite, zapovedujem vam. To povelje svojega predstojnika Felton uboga; toda pri svojem odhodu spravi nož v žep na svojih prsih. Kar se tiče lorda Winterja, se zadovolji s tem, da pokliče žensko, ki je oskrbovala miladvno postrežbo. Ko pride, jej izroči že vedno nezavestno jet-nico ter jo pusti ž njo samo. Ker pa je mogla biti rana kljub njegovi sumnji nevarna, pošlje sela na konju po zdravnika. XXVIII. Beg. Kakor je menil lord Winter, miladvna rana ni bila nevarna; tudi odpre oči takoj, ko ostane sama z žensko, ki jo je poklical lord Winter in ki jo je hotela hitro sleči. Vendar je morala izgrati slabotno in se delati, kakor bi trpela velike bolečine; za igralko, kakoršna je bila miladv, to niso bite težke stvari. Tudi se da uboga ženska od milady popolnoma varati ter sklene, ostati pri njej celo noč. Toda prisotnost te ženske ni ovirala miladv pri razmišljanju. Nobenega dvoma ni bilo več: Felton je bil pridobljen, Felton je bil njen. Če bi se mu bil prikazal nngelj, da zatoži milady, bi ga bil smatral v svojem sedanjem razpoloženju gotovo poslancem hudiča. Miladv se pri tej misli nasmehne, kajti od zdaj naprej je bil Felton vse njeno upanje, njeno jedino rešilno sredstvo. Toda lord Winter je mogel pričeti sumiti tudi njega, Felton je mogol priti pod nadzorstvo tudi sam. Proti četrti uri zjutraj je prišel zdravnik. Toda od časa, ko je .zvršila miladv morilni poskus, se je ¦ana zopet zaprla; zdravnik ni mogel določiti niti njene smeri niti globočine; samo po žili bolnice je spoznal, da ni nikake nevarnosti. Zjutraj pošlje miladv žensko, ki je cula pri nji, pod pretvezo, da po noči ni spala in jej je treba miru, od sebe. Gojila je neko upanje, namreč upanje, da pride Felton ob času zajutreka; toda Felton ne pride. Ali se je imel njen strah vresničiti ? Ali naj ne bo Feltona v odločilnem trenotku, ker ga je pričel baron sumiti? Imela je samo še jeden dan: lord Winter jej je naznanil dan njenega odhoda 23., in zdaj je bilo jutro 22. Vendar je čakala do obeda Še vedno precej potrpežljivo. Dasi zjutraj ni jedla ničesar, jej prineso jed ob navadni uri. S strahom opazi miladv, da imajo vojaki, ki jo stražijo, drugo uniformo. Zdaj se je drznila vprašati, kaj je s Feltonom. Odgovorijo jej, da je zasedel pred jedno uro konja ter odjezdil. Nato vpraša, če je baron še vedno v gradu. Vojak pritrdi ter pristavi, da je zapovedal, naj mu javijo, če želi jetnica ž^njim govoriti. Jako pogostoma se nahajajo od I. 17— do 1887. pl. P o žareli, o katerem priimku smo že govorili. Zagraj. Franc Anton pl. Jug (Juch). L. 1772. in pozaeje, Pogostoma nahajamo v Zagraju tudi pl. Batističe, Solkan. Ivan K. Milo§ič(Miliosigvou Milden-hofj. Leta 1704. Dalje nahajamo v Solkanu plemem-taše: pl. Mul i C (Mulig), pl. Logar, Se-k e 1 (Secou), pl. 6 o l o b, pl. U S en i č n i k (Wassenizhn3g), o katerih smo govorili že drugje. (Pride še.} ker je to velika nečast Št. Andrežu. StraSno je bilo slišati nekatere Podgorce v Gorici, ki so Sli na nabor, pevaje laski. To je sramota, to je Škandal, to mora nehati v naSi okolici. Zadnji čas je za to! Mladeniči, svet naj bo vsakemu narodni ponos — možje, ki so poklicani, vplivati dobrodejno na mladino, pa na nogel čista mora biti naSa okolica! Dopisi. Ii Št. Andreža. — V prejšnjih Časih se je dogodilo tudi v naSem Št. Andrežu marsikaj neprijetnega. Marsikak pretep je bil odveč, tožbe, obsodbe so prihajale na dan, katerih St. Andrež ni mogel biti vesel. Pa časi so se spremenili, in sicer prav zelo na dobro, zlasti odkar imamo med sabo društvo, ki prav lepo deluje. Lepe veselice je že priredilo naša pevsko društvo, ki so imele mno-gobrojen obisk, ne le iz naSe vasi, tudi naši sosedje radi prihitevajo k veselicam, in vselej vidimo med udeležniki tudi več gospode iz Gorice. Vsporedi so se izvrševali točno, petje je bilo lepo ter je vsa vprizoritev delala naravnost čast okolici. To je vse lepo in prav, in želimo, da ostane tako ter se Se dviga, ali vedno je še ljulike med nami. Še je mladeži, ki dela naši lepi okoliški vasi nečast. Še se čuje namreč i tu laško klanfarsko petje, ono grdo lajšanje, katero dela veliko sramoto v slovenski okolici. Take klanfarske laške pesmi so brez vsake čedne vsebine, napev ni nič vreden, sploh vse je tako, da se mora pristuditi mladeniču, ki ima kaj čuta do lepega petja, potem pa tudi do narodnega ponosa. Kaj se spodobi slovenskemu mladeniču, da poje laško klanfarsko pesem? Mislimo, da mu pristoja jako slabo ter da zgubava na ugledu, kdor se spozablja tako daleč 1 Niti člani pevskega društva niso vsi čisti tega madeža, i te vidimo v družbah, kjer klanfajo po laški, čuden pojav! AH mladeniči to celo sami opravičujejo, rekoč: Ni ga moža, ki bi se pobrigal za nas, ki bi prišel v našo dražbo, v društvo, ki bi vodil mladino, dajal dobre svete, ni ga moža, ki bi vplivat na njo ter pred katerim bi imela mladež kaj re-špekta. In to je žalostno. Potem seveda se tud' ni tako čuditi, ako zaide mladež na kriva pota. Stari znajo le zabavljati, da bi pa sami mladež vodili, vzgojevali jo, za to pa ni moža.... Želimo, da bi se v tem oziru obrnilo na bolje, pred vsem pa svetujemo nujno, . i>a; neha vsako klanfarsko petje v naši vasi. Domače ii razne novice. Generalni Štab t Gori©!. — V ponedeljek dopolddne je prispel v Gorico generalni štab pod vods?ora feldcajgmajstra barona Becka. Ž njim se nahaja feldmaršal-lajuantPotjorek, generalmajo^ Terkulja, potem 7 polkovnikov, 4 podpolkovniki, 14 majorjev, 4 višji vojaški intendantje, 2 štabna zdravnika, 4 stotniki, 3 nadporo-čniki. V spremstvu imajo 35 vojakov za oskrbo konj, 55 huzarjev in dragoncev, 11 pisarjev in 40 slug. T^aron Beck in višji Sastniki so se nastanili v notelii »Sudbahn-, irugipapo drugih hotelih. Dopoludne je poselil barona Becka župan, baron Teuffenbach, pl. Citi-nelli, Degenfeld, vpokojeni visoki vojaški dostojanstveniki. Ob 1. uri pop. je šel baron Beck v palačo grofa Lanthierija, kjer imajo častniki tuk. 47. pešpolka svoj obed. lam je bil dejeuner. Potem je obiskal baron Beck razne svoje znance ter dostojanstvenike. Zvečer je svirala vojaška godba v hotelu .Sudbahn*. Včeraj v jutro si je ogledal baron Beck tukajšnji pešpolk št. 47., ki nosi njegovo ime, na Rojicah. Potem so odšli v Kr- I min na mejo ter se vrnili pop. v Gorico. Krmin je bil v zastavah, na kolodvoru je čakal župan z mnogimi svetovalci in godbo, ki je spremljala visoke goste celo izven mesta. Iz Krmina so šli v Medejo ter se vrnili v Gorico popoludne. Popoludne je bil dejeuner v hotelu »Sudbaht.*, svirala je vojaška godba, kakor tudi zvečer. Davi so šli v Brda, vrnejo se okoli poludne. Ob 5'30 pop. danes bo svirala na Telovadnem trgu mestna godba. Ob 7. drevi bo pojedina pri baronu Teuffenbachu. Jspltl na tukajšnjem ženskem uci-HšSn, in sicer pismeni, so pričeli v ponde-ljek. Upisanih je 70 kandidatinj, in sicer 3P Slovenk, 35 Italijank. Popoludne istega dne so začeli izpiti za ženska ročna dela. Razpis službe podtajulka pri goriški trgovski In obrtni aborniel. — Te dni nam je poslala tukajšnja trgovska in obrtna zbornica naznanilo (seveda v laškem jeziku!), da se razpisuje služba podtajnika. Plače letne je 2600 K, aktivitetne doklade 600 K, dve štiriletnici po 400 L in pravica do penzije. Stalno nameščenje sledi po preteku jednoletne povoljne službe. Sedaj pa poslušajte! Glede znanja jezikov je treba, da zna prosilec laški in nemški jezik, slovenski pa če mogoče (»pos-s'btlmente anehe la slovena*, namreč lingua!) V deželi, ki je po % slovenska, v mestu, v I katerem se vsaki dan govori mnogo več slovenski nego laški, si drzne trgovska in obrtna zbornica razpisati službo, za katero ne zahteva znanja slovenskega jezika. Ge zna prosilec slovenski, je prav, če ne zna, je pa tudi prav! To je pač kruto žaljenje Slovencev iz te zbornice, proti kateremu moramo pro-testovati. V trgovski in obrtni zbornici pač ne sme biti prostora za laško politiko (ali žal je v obili merit), marveč zbornica se mora pečati le s svojo pravo nalogo. Zato bi bilo le naravno in prav, da bi zahtevala od vsakega svojega uslužbenca znanje deželnih jezikov. In v tem slučaju je slovenski jezik na prvem mestu. Ker pa gleda iz tuk. trg. in obrtne zbornice le politika, zato pehajo v stranslovenščina, zato pa tudi ne mort delati zbornica tako, kakor bi delovala, ako bi se oklepala le svoje sicer lepe naloge. Pa ni še vseh dnij konec... Poživljamo vsakega Slovenca, kdor ima kedaj kaj opraviti s trg. in obrtno zbornico, da se poslužuje vedno le slovenskega jezika nasproti njej I Volilno gibanje v ttortel. — Za bližnje občinske volitve se je začelo gibanje v mestu. Liška .liberalna* stranka je že imela zborovanje, na katerem je bilo govora o kandidatih. Baje so jih tudi že odobrili. Bržčas se pojavi, kakor v zadnjih letih, tudi kaka proti-lista »malkontentov* ali kakor se že bodo imenovali. JLiberalci* kličejo soeijaiiste v Gorici na dan, naj posežejo v volitve s svojim programom in s svojimi kandidati ter naj se ne obešajo na druge ljudi! Pokazali so se že »partiti popoiari*, pa tudi — klerikalci se dvigajo. Prekoračenje proračuna pri gradnji nove planinske železnice. — Baje zn&š» dosedanje prekoračenje prvotnega približnega proračuna 169 milijonov kron, kar dosega skoraj tretjino vse svote. Skupni stroški bodo znašali do konca 1905. približno 220 do 230 milijonov kron. Prekoračenje prvotnega proračuna pri novih planinskih železnicah so povzročile geologiške težkoče. Dodatečnega zneska za potrebe pri planinskih železnicah bo potreba 60,022.200 K. Vlada namerava v to svrho in Se v druge slične, kakor se čuje sedaj, predložiti načrt zakona še v tekočem zasedanju. Antonlo Klobasa pa naša velikonočna priloga. — Na Veliko soboto je hotel hudič vzeti Anf. Klobaso. Ježi! je svoje obrvi, spreminjal barvo, in kmalu bi bil skočil iz kože, le duh peršuta pa potic ga je še obdržal v mejah njegove široke obilnosti. Togotil pa se je na vse kriplje, kajti pred njim sta ležali »Gorica* pa »Soča* z istega dne, .Gorica" z. ubogimi tremi stranmi, .Soča* pa z dvanajstimi. Umevno pač, da je to kuhalo strašansko jezo v srcu Ant. Klobase. Tako mu je imponfrala »Soča*, da je sklenil v svoji zeleni jezi, spraviti se nad velikonočno prilogo. In res sedaj klobasa v »Gorici* na dolgo in široko o tej prilogi. Naši čitatelji so bili z Velikonočno številko »Soče* jako zadovoljni, ker so našli v njej dosti berila pa inseratov. So bili pač prepričani, da v naših skromnih razmerah se doslej še ni nudilo toliko čitateljera, in vpoštevali so, da se res pošteno trudimo, vstrezati jim ter prinašati kar največ najraz-novrstnejšega berila. Vsi so bili zadovoljni, . le on A. K. se je jezil. StraSno je smešen A. K., ko hoče natveziti občinstvu, da je taka priloga.... »onečaSčenje in skrunjenje naših vzvišenih praznikov.* Vsi listi, ki nimajo čitateljev le za norca, kakor »Gorica*, se potrudijo ob takih prilikah, dati kaj več čtiva naročnikom. Tako delajo tudi klerikalni listi. Le poglejte »Slovenca". Ali naj rečemo, da je skrunil »Slovenec* velikonočne praznike, ker je prinesel Velikonočno prilogo ? Ako bi prišel k njemu A. K. s tako trditvijo, bi mu rekli, da je norec — v »Gorici* pa govori o onečaščenju in skrunjenju naših vzvišenih praznikov, ker mu baš tako kaže. Kako se smeši v očeh vsakega pametnega človeka, tega ne vpošteva. Ali o skrunjenju in onečaščenju govori le radi tega, kei je naperjeno proti »Soči*. O ko bi »Gor^a* imela Velikonočno prilogo pa »Soča* ne, potem bi ona ne skrunila Velikonočnih vzvišenih praznikov, pač pa bi pisal A. K,, da jih skruni .»Soča*, ker nima take priloge 1 Tak konfuzijonar je A. K. Ker že govorimo o skrunjenju, spominjamo zopet na plese v Sovodnjah in v Lokavcu. Ples v Sovodnj»h so strašno ožigosali in tudi pridigali o skrunjenju, no, ker se je plesalo v krčmi n e klerikalnega župana, plesa v klerikalni krčmi v Lokuvcu pa še sedaj niso obsodili. Na eni strani so se skrunili prazniki, na drugi pa ne — »Soča* jih je skrunila s prilogo, n. pr. klerikalni »Slovenec* pa ne! Taka je logika klerikalnih banditov in izvržkov a la A. K. Poveslice srbskegi pisatelja Petra Ko-čičt imenuje A. K. — obskurne, o njem pa piše tako-le: »Pomislite le ljudje božji: »štiri p oves tiče nadepolnega (joj!) srbskega p i s a t e 1 j a* 1 Ali to ni še vse. Zato Čujte še dalje imenitno novico: »Nade polni je prevode sam pregledal* 1 Vi naročniki se n»ti ne zavedate, kaj zadnje besede pomenijo. Ako bi kak Slovenec, ki zna dobro svoj materini jezik, ali recimo kak sloverski jezikoslovec pregledal slovenske prevode, bi to ne bilo tako imenitno, aH da je to storil »nadepolni* Srb, ki pozna morda toliko slovenščino kot jaz srbščino, katere se niseru nikdar učil, to, vidite, je senzacija, katero je bilo treba v »Soči* posebno pribiti.* A. K. nam podtika tu laž. Kakoršen je on sam, tako misli o drugih. Če klerikalno časnikarstvo laže in si izmišljuje razne reči, ne delajo tega pošteni listi. Prevod je oskrbel slovenski akademik na Da-naju, ki stoji v zvezi s Kočidem. Ko je napravil prevode, sta jih pregledala pa mu jih je razložil, in pisatelj jih je odobril. Taka je (Dalje t prilogi.) Milady odvrne, da je za zdaj preslaba in da je njena jedina želja, ostati sama. Ko so bila jedila na mizi, se vojak oddalji. Felton je bil odstranjen, vojaki premen j eni; Fel-tonu se torej ni več zaupalo. To je bil najstrašnejši udarec, ki je zadel jetnico. Ko je bila sama, vstane; ta postelja, v kateri je ležala zvijačno, da bi jo smatrali težko ranjenim, jo je žgala kakor žareče oglje. Ozre se k vratom: baron je dal pribiti čez okence kos lesa; skoro gotovo se je bal, da bi mogla skozi to okeace s kakim vražjim sredstvom zapeljati straže. Miladv se nasmehne veselja; mogla se je torej prepustiti svojim čustvom, ne da bi jo kdo opazoval: hitro preleti sobo z razburjenostjo razjarjene blaznice ali tigre v želeni kletki. Ce bi jej bil ostal nož, bi gotovo ne bila mislila na to, da usmrti samo sebe, ampak na to, da usmrti barona. Ob šestih pride lord Winter; bil je oborožen od glave do nog. Ta mož, v katerem je videla miladv do tedaj nevažnega plemiča, je postal občudovanja vreden jetničar: zdelo se je, da vidi vse naprej, da a-jane vse, da uniči vse. Samo jeden pogled na miladv mu razodene, kaj se vrši v njeni duši. >Za moj del,« reče, »toda danes me še ne usmrtite ; nikakega orožja več nimate in poleg tega se znam čuvati. Mojega ubogega Feltona ste Že pričeli spravljati v pogubo: podlegel je že vašemu peklenskemu uplivu, toda jaz ga hočem rešiti, več vas ne bode videl, vse je končano. Uredite svojo prtljago, jutri se morate odpeljati. Odhod sem določil za 24., toda menil sem, da je tem gotovejši, čim preje se izvrši. Jutri opoludne dobim od Buckinghama podpisano povelje za vaš izgon. Ce spregovorite, predno ste na ladiji, s komurkoli le besedico, ima moj podčastnik povelje, ustreliti vas. če spregovorite na ladiji s komurkoli le besedico, predno vam dovoli kapitan, vas da kapitan vreči v morje; to je sklenjeno. Na svidenje! To sem vam imel povedati za danes. Jutri pridem zopet, da se poslovim od vas.« In po teh besedah baron odide. S smehljajem na ustnicah, toda z gnjevom v srcu je poslušala miladv vso to grozečo tirado. Prinesli so večerjo; miladv je čutila, da potrebuje močij; vendar ni vedela, kaj se ima zgoditi to noč, ki se je bližala grozeče, kajti gosti oblaki so se valili pod nebom in daljno bliskanje .je naznanjalo nevihto. Proti desetim zvečer je i-bruhnila nevihta; miladv je bilo v tolažbo, ko je videla, da je narava razburjena kakor njeno srce; grom je stresal zrak, kakor jeza njene misli. Zdelo se jej je, kakor bi vihar, ki je besnel tam zunaj med dvevjem, lomil njegove veje in trgal s seboj njegovo listje, divjal tudi nad njeno lastno glavo: rujovela je kakor orkan, in njen glas se je izgubljal v velikem glasu narave, ki je navi dežno vzdihovala in obupavala kakor ona. Naenkrat začuje, kako potrka nekdo na šipo, in pri svitu bliska zagleda za omrežjem svojega okna obraz nekega moža. Pohitevši k oknu odpre. »Felton!« vsklikne. »Rešena sem!« »Da,« pravi Felton, »toda tiho, tiho! Treba mi je časa, da prepilim vaše omrežje. Pazite se, da vas ne vidi kdo skozi okence pri vratih.« »O, gospod je gotovo z nama,« odvrne miladv; »dokaz za to je, da so zabili okence s Kosom lesa.« »Da, Bog jih je udaril s slepoto,« pravi Felton. »Toda kaj naj storim ?* vpraša miladv. »Nič, nič, samo zaprite okno. Pojdite spat ali pa vsaj sedite popolnoma oblečena na svojo posteljo. Takoj ko izvršim svoje delo, potrkam na okno. Toda ali mi bodete mogla slediti?« »O, da!« »Vaša rana?« »Provzroča mi bolečine, a ne ovira me pri hoji.« Bodite torej pripravljena na prvo znamenje.« Miladv zapre okno, ugasi svetilko ter se stisne v posteljo, kakor jej je ukazal Felton, Sredi viharja začuje glas pile, in pri svitu vsakega bliska opazi za šipami Feltonovo senco. Jedno uro prebije tako, ne da bi dihala, z znoj-nim čelom, in pri vsakem gibanju, katerega začuje s hodnika, jej stisne srce grozen strah. So ure, ki trajajo cela leta. Za jedno uro potrka Felton vnovič. Milady skoči iz posteče in odpre. Dva železna droga sta bila odstranjena, in tako je nastala odprtina, skozi katero se je mogel splaziti človek. »Ali ste pripravljena ?« vpraša Felton, »Da. Ali naj vzamem kako stvar s seboj ?« »Zlato, če ga kaj ima e.« »Da, na srečo so mu pustili vse, kar sem imela s seboj.« »Tem boljše, kajti vse svoj sem izdal, da sera najel barko. »Vzemite,« reče milady in pomoli Feltonu mošnjo louisdorov. Felton vzame mošnjo in jo spusti na zemljo ob zidu. »Ali ste zdaj pripravljena k odhodu?« pravi. »Tukaj sem.« Priloga Joče" it. 38. z dne 11. maja 1904. resnica — A. K. govori pa, da lažemo. Se vidi pač, da laže le on! Pisatelja Kočiča povesti imenuje obskurne, on, veliki glasbenik pa učenjak, pevec pa • kiobasar! Seveda Ce reče on, potem je že res tako. Kdo pa je nad njega, imenitnega pevovodjo, učenjaka, c. kr. .profesorja" ?! Vseuciliščni profesor Jovan Skerlič hvali jako laskavo Kočič?> sloveči nemški pisatelj Roda-Roda prevaja njegove reči v nemške liste — pri goriškem .profesorju" A. K. je pa obskuren 1 No, ob-skuren je pač le ta .profesor", ker ga ni drugega nego puhla domišljija in pa tista ra-bulistika tiči v njem, ki ,,e doraa, v„j?jega rojstnem kraju. Ce je ostal doraa, bi g* bili videli med znanimi tolovaji.... Ali najbolj pa je A. K. jezen na inst-rate v »Soči** Kadar imamo dostiinseratov, takrtt se peni. Gujte, kaj piše: »Časniki se naročujejo zarad dnevnih novic, od inseratov in od povesti nima naročnik nič*. Ta je res lepa! Stmo ne vemo, zakaj ne vržejo ven inseratov pri »Gorici", če nimajo naročniki nič od tega. Torej ven ž njimi iz »Gorice* pa dnevne novice notri! Toda ne tako! .Gorica" sme imeti inserate, le »Soča* jih ne sme imeti. Tako pridiguje A. K. In-serent pač vlaga v časnike inserat le za to, da koristi s a b i. lasem j nje je današnji dan med naprednimi narodi jako razvito, in vsak pameten trgovec in obrtnik v6 ceniti inseri-ranje, da, mi jih poznan.o, ki so prišli do dobrega kruha največ po taki poti. Freneumno, pa bi se še dalje bavili s tem, — konšlati-ratt hočemo le, da iz vsega tega besedičenja A. K. gleda le klerikalna bisaga. Če bi bilo po »Gorici* dosti inseratov, potem bi pisal, kako korist imajo naročniki od njih, ker jih pa noče biti, pa udarja po »Soči*. —Kar se tiče inseratov, pač mi ne pridu) imo nikogar, delajo pa tako klerikalci. Marsikateri trgovec in obrtnik se nam je že bridko pritoževal, kako je moral inserirati v »katoliških* listih pod pritiskom bojkota! Nič drugega n^go Motslvo, nesramno zavijanje, drzna laž, inferijalna zioba in Škodoželjnost, sikanje moralnih propatic, jezuit-stvo, največja hinavsčina, podlo obrekovanje, to tvori klapo okoli »Gorice*, kateri načeluje A. K., ki ima Boga in ljudi za norca. Z%do«U t Sedaj ima A. K. zopet gradiva za mesec dnij. Raz g l K«. - - Z začetkom šolskega leta r vi—1905. se podele glasem ukaza c, kr. mtnisterstva za bogočast e in nauk z dne 16. decembra 1903., štv. 24125, na državnih obrtnih Šolah, učilisčih zatkaninsko obrtnijo, staviteljstvenih rokodelskih Šolah, c. kr. strokovnih Šolah za posamezne obrtne stroke, učnih tečajih za stavbne in umetnijske rokodelce, ki so v zvezi z obrtnimi državnimi ueiliSči in ns 3 razredmh državnih rokodelskih Šolah (v P r i m o r j t n a c. k r. državni obrtni Soli v Trstu in na c. k r. strokovni soli v Marijanu) državni Štipendiji z najmanjšim zneskom mesečnih 30 oziroma 40 kron. Prosilci za te stipen- dije imajo vložiti svoje na ministerstvo za bogocastj' in nauk naslovljene in s potrebnimi izkazali opremljene prošnje za štipendije do 15, maja 1904.pri ravnateljstvu (vodstvu) one šole, v kateri hočejo vživati svoje izobraževanje v naslednjem šolskem letu, in sicer tudi tedaj, ako spada kraj dotične Šole v druga upravno mm^e^b^\^^I^U»Msttp^valHte pro-silčevo. Prošnjam je priložiti: 1.krstni ali rojstni list prosilcev; 2. izkazilo domovinske pravice prosilca ali njegovih roditeljev (do-movnico); 3. izkazilo o načinu in dobi morebitnega službovanja * v praksi (učno spričevalo, delavsko spričevalo itd.); 4. izkazilo o šolski omiki (zadnje letno ali tečajno spričevalo, šolsko sporočilo, izkaz) in odhodno spričevalo morebitno obiskanega obrtnega nadaljevalnega izobraževaliSča; prosilci, ki še hodijo v Šolo, ko vlagajo prošnjo, imajo priložili tudi zadnje polletno spričevalo oziroma zadnje šolsko sporočilo j 5. ubožni ali siromašni list roditeljev oziroma prosilca, iz ko-jega so razvidni tudi poklic (stan), bivališče, gmotne in družinske razmere roditeljev oziroma prosilca. Ob podeljevanji Stipendijev se bodo prosilci jemali v ozir taku-le; 1, Oni prosilci, ki so, ne krateč posebnih sprejemnih pogojev vsake šole, v obrtu, v katerem se hočejo izobraziti, praktično poslovali najmanj dve leti ter vrh tega z dobrim vppe-hom dovršili vsaj dvorazredno obrtno nadaljevalno izobr^ževališče; 2, oni, k? so, ne krateč posebnih sprejemnih pogojev vsake šole, v obrtu, v katerem se želč» izobraziti, praktično poslovali najmanj dve leti, ne da bi bili vspešno obiskovali obrtno nadaljevalno izobraževališče; 3. oni, ki se brez poprejšnje obrtne prakse hoče izobraziti v kaki prej imenovanih šol ali šolskih oddelkov. V Trstu, 21 aprila 1904. Za c. kr. namestnika: c. kr. nameslništveni podpredsednik: Sehvvarz. /,a povidlgostllorcje. — Ministerstvo za trgovino se je odločilo v povzdigo svilo-reje na Goriškem in na Tiroiskem dajati na leto K 150.000. Te dni se je vršila v Ro-veredu konferenca, katere se je udeležil mi-nisler&kt podtajmk baron Plenker in z Goriškega N^glos, Lsnassi in Tambosi, Določene svote se imajo izplačati kot premije svilarnam! Ne vemo, če je to prava pot za povzdigo sviioroje, da se da par bogatim industrijalcem v žep kopo t sočakov, od katerih bržčas ne bo imel nikdo drugi nič haska nego le oni! Kakava del pomočnikov. — V nedeljo se otvori v tuk. trgovski in obrtni zbornici razstava del pomočnikov raznih strok. Razstava se otvori po prizadevanju zavoda za pospeševanje obrti. Obeta biti zanimiva. Cepljenje kos v Gerici je pričelo včeraj, in sicer se je vršilo v magistralnem poslopju v zdravstvenem oddelku. G?pi jih mestni fizik dr. A. Luzzato. PeŠt« v šempaski občini. — Doslej imajo nabir-Inicj v Ozfljanu, Vitovljah in 03eku; sedaj pa postavijo Se dve nabiralnici, in sicer na Visokem in na Livešču. Slovensko planinsko društvo išče za Aljažev dom v Vratih gospodinjo ali oženje-nega gospodarja, ki ima ženo dobro kuharico. Aljažev dom leži v dolin! 21/, ure od Donjega ter bo odprt od julija do konca septembra. Plača po dogovoru. Natančneja poročila daje odbor »Slov. platt".~dlfuštva*-v Ljubljani. PoTsodi prezlranje slovenščine. — Pred nekaj dnevi se je vršil v Gorici nekak koncert z dobrodelnim namenom za podporo revnih srednješolcev. Vse prav in lepo, ali prav in lepo ni bilo, da so pri tem popolnoma pozabili na alovenščir. -. Vse je bilo le laško pa nemško, slovenskega nič. Prezrto. Sodelovali pa sta med drugimi pri tem kon-] certu tudi gospodični dveh slovenskih kleri-j kalnih profesorjev, in med obiskovalci koncerta je bil; dosti Slovencev! Narodna čast naša pa narodni ponos pač zahtevata, da ne deremo tje, kjer prezirajo naš jezik. Ce prilagajo k laščini nemščino, potem morajo še v toliko večji meri priložiti slovenščino. Saj smo vendar v Gorici!! Za ugodno Izvažanje sadja. — Predsedstvo tukajšnje trgovske in obrtne zbornice je bilo sklicalo na sejo nekaj trgovcev s sadjem in izvoznikov. Sklenili so obrnili se do južne železnice s prošnjo: 1) da se sprejema sadje, ki ima oditi z vlakom ob 925, do 8'30 mesto do 8., kakor doslej; 2) da se da izvoznikom na razpolago dva voza za sadje, mesto jednega kakor doslej; 3) da se v Času izvoza krompirja da na razpolago zadosti vozov po 10 ton, ne po 15, da se ne trpi škode; 4) da se postavi v službo zadostno število uradnikov, da pomagajo v smislu opravilnika pri napisih onim, ki sami niso zmožni, tako da se izvoz vsestransko redno izvrši v pravem času brez zadržkov. ] Kakor po navadi prepozno. — Da je sedanji izvozni trg pretesen za veliko izvažanje pridelkov, se je vedelo pač že lani. Ali namesto da bi se brigali pravočasno za to, da se dobi od vojaške oblasti v uporabo del zemljišča provijantnega magazina, so začeli še le sedaj gledati, kako pridejo do uporabe tega zemljišča. Počasi pa pozno, tako delajo vedno na našem magistratu. Sedaj je vprašanje, če se dobi sploh ono zemljišče v vporabo za izvozni trgi v svrho zboljšanja poštne službe nasproti strsnkam so vložili trgovci Orzan, Kamer in Seppenhofer potom tukajšnje trgovske in obrtne zbornice na poštno ravnateljstvo pritožbo, da največ radi pomanjkanja poštnih uslužbencev se ne oddajajo strankam pisma in drugei pošiljatve v takem času, kakor bi bilo pričakovati. Zahtevajo vsestransko takega poslovanja, da ne morejo strankam nastali nikake težkoče in nikaka škoda. Trgovcem s sadjem naj se za časa izvoza dostavljajo v tružice pisma, ki dohajajo ob 046 zvečer, še isti večer, in naj ostane dotični oddelek odprt do 8. zvečer. Zjutraj naj se jim postreže od 7. ure naprej, tako da se morejo pošiljatve oddati že na vlak št. 1007. Glede poštne vožnje med Gorico in Tolminom naj se ista, ker je promet izredno velik radi gradnje nove železnice, uredi tako, da bode mogla prevažati vse potnike ter da ne bo nijeden oviran v potovanju. Izvozni trg. — Dne 15. t, m. se otvori izvozni trg na navadnem prostoru, in sicer prične vsaki dan ob 3. uri v jutro. Traja do konca oktobra. Vabilo na oSbe zborovanje učiteljskega društva (sežanski šol. okraj) dne 19. majnika 1904 ob 10. uri predp. v Divači. Dnevni red: i. Predsednikov pozdrav »n poročilo. 2. Tajnikovo in blagajnikovo po-ročilo. 3. Overovljenje zapisnika zad. zbora. 5. Referat; »Naša organizacija*. F. V. 5. Volitve dr. odbora. Predlogi. Petje. Na obilo vdeležbo uljudno vabi odbor. Aretirali so na Travniku v nedeljo zvečer nekega Fr. Podkrajšeka, pisarja iz Ljub-lfane, ker je beračil pojavnih lokalih in sicer na precej aroganten način. Vožnja z avtomobili t gradlSean-skem okraju. — J. Delmestri iz Viška je vložil že lani prošnjo, da sme prevažati osebe z avtomobili iz Viška čez Št. Vid, Versa, Romana, Gradišče, Zagraj in obratno, potem pa čez Joanniz do Zagraja ter do Ogleja. Radi tega se bo vršil 24. t, m. komisijonelni ogled po vseh teh cestah ter so interesenti vabljeni, da se predstavijo komisiji ter prijavijo morebitne pomisleke. Zidarski mojstri iz Furlanije so zborovali te dni v Gradišču v to svrho, da si napravijo društvo v varstvo svojih interesov, Tatica kokošlj. — Tatico, katera je kradla kokoši v ulici proti pokopališču, v Gosposki ulici št. 7. ter v ulici Orzoni, so prijeli. Imenuje se Ivana Markočič ter je stara * 17 let. Ima pa na vesti še več drugih tatvin. Tata ujeli. — V pondeljek popoludne so prijeli redarji 50 let starega Iv. Ganga, ki je rojen v Trstu, pristojen pa v čepovan. Ta človek je prebil skoro polovico svojega življenja po zoporih radi storjenih tatvin. Policija ga je iskala radi več tatvin, ki so se zgodile v Gorici že lani. Deklica umrla, ker so starlsl slabo ravnali ž njo ? — Pretekli teden je umrla Mirnu U letna Marija Blažiče":. iieklica „„- bila bolehna pa ni mogla r..c delati. Vsled • tega so jo stariši baje grdo gledali in pretepali, ter jej dajali malo jesti. Deklica si je bila, kakor pripovedujejo, kupila z vinarji starišev, prejšnji dan nego je umrla, kruha in sira. Mati jo je radi tega baje tepla, oče pa vrgel v zid. Drugi dan je deklica umrla. Orožništvo je naznanilo to reč državnemu pravdništvu. Komisija je konstatirala na deklici bolezen »pleuritis*, za katero bi bila umrla, v glavi pa so dobili krvne znake, ki bi izvirali iz pretepanja ali vržen j a v zid. Mitady stopi na stol ter se splazi skozi okno. Videla je mladega Častnika, ki je visel na vrvasti lestvi nad prepadom. Prvo pot jo opozori dut strahu, da je ženska. Zijajoča globočina jo napolni s strahom. t Slutil sem, i pravi Felton. »Saj ni nič, saj ni nič,* pravi miiadv, »zlezem po lestvi z zaprtimi očmi.« »Ali mi zaupate?« vpraša Felton. »Vi vprašate !* »Dajte mi obe svoji roki, prekrižajte ju; tako je dobro !* Felton zveze roki s svojim robcem in čez robec še z vrvico. »Kaj delate?« vpraša milady iznenadeno. »Oklenite svoje roke okoli mojega vratu in bodite mirna.« »Pod mojo težo izgubite ravnotežje, in oba se ubijeva.« »Bodite brez skrbi, jaz sem mornar.* Izgubljali ni bilo niti sekunde; milaciy položi svoje roke okoli Feltonovega vratu in zdrsne z okna. Felton prične stopati počasi s klina na klin. V kljub teži obeh teles je letala lestva v viharju sem ter tja. Naenkrat Felton obstane. »Kaj je?« vpraša milady. »Tiho,« reče Felton, »korake čujera.« »Odkrita sva.« Nekaj trenotkov vlada molk. »Ne,« reče Felton, »nič ni.« »Toda kak šum je to?« »Koraki patrulje.« »Kod gre zdaj patrulja ?« »Ravno pod nama.* »Torej naju odkrijejo.« »Ne, če se ne zabliska.« »Patrulja najde spodnji konec lestve.« »K sreči je za šest čevljev prekratka.« »Moj Bog, tukaj so.« »Tiho! c Oba sta visela nepremično in ne da bi dihala petindvajset Čevljev nad zemljo; tekom tega časa odidejo vojaki smeje in razgovarjaje se pod njima. Za begunca so bili to strašni trenotki. Patrulja je odšla mimo ; bilo je slišati šum korakov, ki so se oddaljevali, in mrmranje glasov, ki so postajali slabejši in slabejši. »Zdaj sva rešena,« pravi Felton. Felton nadaljuje svojo pot. Ko pride na zadnji klin in ne Čuti pod nogami nikake opore več, pleza z rekami naprej navzdol ter se spusti z zadnjega klina na tla. Skloni se, pobere mošnjo z zlati ter jo vzame med zobe. Nato vzame milady v svoje roke ter se hitro oddalji v smeri, iz katere je prišla patrulja. Kmalu pa zapusti pot ronde, odide med skalami navzdol in pri-šedši na morsko obal, glasno zapiska. Jcdnako znamenje odgovori, in pet minut pozneje se prikaže barka, v kateri so veslali štirje možje. Barka pripluje kolikor mogoče blizu brega, vendar se mora ustaviti nekaj korakov od njega, ker je bilo morje na tem mestu zelo plitvo. Felton, ki ni hotel zaupati nikomur svojega dragocenega tovora, skoči torej do ledij v vodo. K sreči se je pričela nevihta polegati, dasi je dvigalo morje še precej visoke valove; kakor orehova lupina se je premetavala mala barka na valovih. »K jahti,« pravi Felton, »in veslajte krepko.« Štirje možje se vpro ob vesla; toda visoko dvigajoči se valovi so jih ovirali pri njihovem delu. Vendar so se oddaljevali od gradu, in to je bilo glavno. Noč je bila zelo temna, in dočim je bilo z barke komaj mogoče razločevati breg, je bilo še mnogo manj mogoče z brega videti barko. Črna točka se je zibala na valovih. Bila je jahta. Dočim si je prizadevala barka z vso močjo svojih štirih veslačev priti naprej, je odvezal Felton najprej vrvico in potem robec, s katerima so bile zvezane mi-ladyne roke. Ko so bile njene roke proste, zajame iz morja vode ter poškropi ž njo miladvn obraz. Milady vzdihne in odpre oči. »Kje sem?« vpraša. »Rešena,« od' ae mladi častnik. »O, rešena, re8W.!« vsklikne ona. »Da, tu je nebo, tu je morje! Ta zrak, ki ga diham, je prostost. Ah, hvala, Felton, hvala!« Mladi mož jo pritisne na srce. »Toda kaj se je zgodilo z mojimi rokami ?« vpraša milady. »Zdi se mi, kakor da so mi strte zapesti.« Milady dvigne svoje roke kvišku, in res so bile njene zapesti pokrite z modrimi madeži. »Žalibog!« pravi Felton, ki je opazoval te lepe roke in zmajal pomilovalno z glavo. »O, nič ni, nič ni,« vsklikne miiadv, »spominjam se.« Milady se ozre iskaje okoli sebe. »Tukaj je,« pravi Felton in sune z nogo mošnjo z zlati. Približajo se jahti. Stražnik na njej nagovori barko. Barka odgovori. »Kakšna ladija je to ?« vpraša milady. »Ladija, ki sem jo najel za vas.« »Kam me pripelje ?« Vojaški nabor. — Dne 7. maja je bil nabor v Ajdovščini za Sv. Križ, Šmarje, Ka-mnje, Gojače, Cmice, Gabrje. Prišlo 142, potrjenih 29, 13 v nad. reservo. Dne 9. t. m. za Lokavec, Dol-Otlica, Skrilje, Vrtovin, Ri-heinberg. Prišlo 129, potrjenih 39, 7 v re-servo, od 3 ptujcev nobeden potrjen. V sodn. okrajih Gorica, Kanal, Ajdovščina se je predstavilo naborni komisiji 1389 mladeničev (vstevši 23 ptujcev), od teh je potrjenih 422 (6 ptujcev). Pevsko društvo .Nabrežlna* t Na-brežlni priredi dne 5. junija 1.1. javno tombolo na glavnem trgu v Nabrezini. Javni ples priredijo mladeniči v Gorenji Branici dne 15. t. m. Svira godba iz NabrežineT Javni ples priredijo fantje v Selu pri CrniCah dne 15. maja t. i. Javen ples priredijo fantje v Šampo-laju dne 12. maja t. L na dvorišču gostilne Josipa ZidariC. Pri plesu svira veteranska godba iz Mavhinj, broječa 20 mož. Vsak komad 20 vin. Pevsko in glasbeno društvo v Oorici v nedeljo dne 15. maja 1904 KONCERT s sodelouanjem uojaškega orkestra c. kr. pešpolka št. 4? v veliki dvorani -= HOTELA »CENTRAL" = VSPORED: J. Iv. pl. Zajc : Ouvertura k operi Qraničarjr, orkester. 2. Stanko Pirnat: »Vipomladna pesem=, mešan zbor. 3. Ant. Foerster: »Povejte, ve planine«, možki zbor. 4. P. J. Čajkovskm : »Pesem brez besed«, orkester. 5. P. J. Čajkovskm : »SolbvuSko«, mešan zbor. 6. Rihard Waqne« : .Rhelnijold-, fantazija iz glasbene drame, orkester. 7. Fr. Bazin: >Krliari na mora«, možki zbor. 8. J. Michl: Dve simfonični pesmi: a) »Na Golgatk, b) »Pred prvimi verzi:, orkester. 9. Dr. A. Dvo«Xk: »Psalm 149«, me3an zbor z orkestrom. DIRIGENTA: Društveni pevovodja gosp. Josip Micm., i tcapelnik gosp. R. pl. Benczur. ajaški -— Začetek točno oh 8. mi zvečer. — Vstopnice se razprodajajo pred koncertom v prodajalnici gosp. Antona JeretiSa, Via Seminario, na dan koncerta ---------od 7. in pol ure naprej pri blagajni. ==j= Sedeži MIL vrste 2 K 50 vin., IV -VI. vrste 2 K, Vli.-X. vrste 1 K 50 vin., stojišča 70 vin. Posebne vstopnine ni. ~<§s išs- -©s- igo Po Teselici prosta zabava s sodelovanjem voj. orkestra. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Vzpomladna pesem. Zložil Stanko Pirnat. Zvonenje razlega črez širno se plan, in petje iz gozdov odmeva. Probuja se gora, probuja ravan, vse v cvetje se pestro odeva. Oj zbežal črez gore ledeni je mraz, gorkeje spet sapica veje. — Potoki, vkovani v iedovje poprej, glasno žuborč po dolinah; njih bistri valovčki vij6 se naprej, veselo hite po ravninah. Šumljajo, skakljajo veselo naprej srebrnopeneč po skalinah. — J O čuj, kak veselo ti pesen doni j po cvetnih ' •- ninan, j še tičic zbo; jezen cvrči in žgoli po logih, ravninah, brdinah. j Kaj mora to biti ? vse novo lepo, j vse polno mladega življenja? Priroda obhaja zdaj zopet glasno | vzpomladnega dan prerojenja. — Povejte, ve planine! i Zložil Anton Foerster. Povejte, ve planine, H raste že drevo, da zibel iz drevesa tesar nam stesal bo? Povejte, če rešnik se Slovanom porodi, in kje nam mati v zibel to dete položi -?¦ Povejte, kje doraste naš narodni junak, ki dvigne nam zastavo svobode sloge znak. Povejte, ve planine, Kdaj bo zbujenja dan? Povejte nam, kdaj vstane iz robstva prost Slovan ? COJIOByiHKO. II. ti. HaftKoncidft. JTjieTaJit coJioBjriiiKo ^ajieico, BO MVJKJTK) TCIIJIVIO CTOpOIIKJ. Bm nponiailTe, jiio^h ^oSptie, na/iojiro, jrjre-rfcTb nopa moji naeTajia! H cnacu6o BaMi> 3a Baiuy jho6ob&, na jiacKjr, hto Mena, co.ioByuiKy, ne riiajiu, nfccnii jrhTb, mrb, cojiobmo, ne »rhuiajui, Ma.lI.IX1. vTBTOICb MOHXT» HO 3a6H3Kajni! H ocTaJica 6t. h Tenep* en, BaM«, m J»ixa 6'B/ia naimi Mopoau; ne jik)6jho 3HMbi Baiaefi 6'iuiofi, ne jho6jih) h Syihiaro irlrrpa! A y3KT. Kant nečim upacna sepneTca, ct iieu i! a Bopnvcb kt. na&n. ct, iioboh nfccneft! Slavček. Dosloven prevod. Zložil P. J. Čajkovskij. Odletel je slavček daleč v tuje tople kraje. Ostanite zdravi za dolgo, dobri ljudje, za me je prišel čas, da odletim! In hvala vam za vašo ljtibav, za laskavost, da mene, slavčka, niste preganjali, da mene, slavca, v petju pesnij niste motili, moji mali deci niste zalega storili! In ostal bi tudi sedaj z vami, a huda beda so vaši mrazi, ne ljubim jaz vaše bele zime, ne ljubim jaz vašega burnega vetra! A ko se vrne krasna pomlad, vrnem se i jaz k Vam z novo pesnijo. Križari na moru. KRIŽAR!: «-^ *» Sjajnice zviezde bliednu pred zlatim osvitom, naši se stiezi viju nadom svom. Bože, u Palestinu nam morem stupit daj! Vjerne vojake, vjerno fi ljudstvo občuvaj! Svanu nam sunce jasno, milina gledat ga, u boj nek vodi sve nas za krst i slobodu. Bože naš, čuvaj naše žice, ne odbij Ti nas, svemoguči! Nek bura stane, dok smo tuj, Ruka tva možna nas obrani, molimo Te i ufamo se. O Bože, nebni glas nam čuj! BEZBOŽCI: Ha! burni val se bliži, pjeni se strašni vir. Grob zieva pusti strašno, zli krsti mute mir. Razdražen djavo kune, a veli nam zli glas: život nek vragu mine, ne našo nigdje spas. Držmo se, držmo hrabro, i nek pane kliett krst, morski ga val nek proždre, naš je mač jak i čvrst. Lucifer, Belcebub, bogovi svemoguči, | s J « Križarom, Kristjanom ne dajte živit več, |e J propast svima, more naj proždre \zZ.Z sve mahom tim! |§T§- Bogovi naši silni, čujte nam glas' /Ss= Lucifer, Belcebub, ne dajte cilju jim doč, |» * j oj nikad! s'« I ne dajte zemlje naše Palestine, a§ oj ne, proklieti su, ne slušaj jih bog. — J "s. ANOJELI: Ha! stante, gadnt biesi, proklieti duši vi! Kletva vaša vas nek sruši, oj pali vraži svi! Bog svemoguči svieta nebes vitez naš, posvuda on obleta jest jaka straža nam. Oj nečeš vraže kleti uništit možni krst nad Tobom bdije viekom božji prst. KRfŽARI: Bože naš, čuvaj naše žice, ne odbij Ti nas, svemoguči! Nek bura stane, dok smo tuj. Ruka Tva možna nas obrani, molimo Te i ufamo se! O Bože, nebni glas nam čuj! O čuvaj nam koljevku svieta možnom ju brani rukom svom. O čuvaj nam možnom rukom, gdje svietlo vjere cvjeta. O čuvaj nam Palestinu, o čuvaj, Bože naš, zemlju tu. — Psalm J49- Zložil Dh, Anton DvohAk. Nova pesem stvarnika proslavi, čast 4n hvala bodi rnu v višavi, čast in hvala bodi mu vsekdar! Pevaj, Sione, slavo mu iz srca, Sroslavliaj Kralja svojega i Boga! pesmijo ime mu počastite, z bobni, harpami ga proslavite, gojte slavo, čast Sionu! lava, čast na vek mu bod' proslavljena. Ker milo je Tebi ljudstvo, Gospod, i milosti mu poklanjaš svoje, Tebi čast poj6 vsi nebeščani, v Božjem veličanstvu jasnem zbrani. Čast pojo v brezkončni Ti ljubezni, a zraven meč vilitč, meč svoj dvorezni, da bi kaznovali zlo nešteto, narodom prinesli ž njim osveto, kralje njih z verigo oklepaje i njih vodje s spono ovijajc, da osveta jim preširnost jemlje vsem poboznikom na čast v nebesih in na zemlji. Tebi večna slava in čast v nebesih i na zemlji! — Komentar k 8. točki. a) \"\ (JOLtiATI Ta skl.vll.i j.' n.isf.il.i p»i.rit.iti|ii .•v.inp !i|-v. 111 s I- -k» •«!»... j-llnh'1 KI.l«,l.,.|l.. l/l.l/ltl to-l.' ()iMlmssHa/<. m i.wloxf tliiism s,ho,c/i ici.» Kn-t piM.iM iul.ul„il.i Iv ii/ j. t.-/.-k. l-.li v Ulj l».li Iv ris« i to. k.n i.i/lMiij.i n|,.i..«v.i iiotii:i|-.«f ll-.l-stt..- mmsIi uri {,'H'iln |i<> »l.ivi >/,iInstiii j» iinši m-.j.i tll-ll ll.l|Ml! .ll..||.!l-stl. Ml 1/^l'iIj-lJ.. s.- /(.|i«'t v hul.-srm .i-,,niiji 1'n-ic tn-iiiit-k k-i/uij.t Dv.iki.it; i.i.-Mii-- li-.i.cir-.L M-. tlv.iki.it v I, >|,,iiu 'tii|iiijiiji> i">ki' m ii'V«' so pulit- N.i h- |i>iinji -i. .io-1-.sl... Xsiy|n s- vi.if.i /n-sf in Ivust /,U.,\.. Kloi. Klor. I.im.i /il.ikt.mi.-" (l.'-'i lt.itiv l-i^-iv / vml.uiii) - 1'lt'JMIJ.l /.lllist s,- /OJll't Vl.if.l, (lllš.l Jl> /o|l,-t / l- loshi.i do s,nlt, Urici'110 s,< v s,- iz-ruMj i m iiruolkn,.. Ivnst uiiiii.i b) i'KKi) ncMMi \v.\m. IVU.i-,.. tej simlimi.-m j-csiii tvoii si-.l.r,. Ml.ulctlll'. ('lili llllšl j.' IK-sVCl'. I„l / li.|V,L,i;,.njc|l> in lii.'|..Mi.-iij.-m [-) po-viji. |.i,-niiM],i n. v|.m'. ij.- .1 mcLC.i s.-lu«, ah iin.i toliko noti uij.> m |>>. tiči.i s..,- fiolmosti, da bi postal pesnik. Motiv premišljevanja (viole in violoneelli) se neprestano menjava / motivom vpra-Sanja '(klarineti), vprašanje postaja vedno udločnejSe, doseže vrhunoc v reeitativu rofrov s pozavno in zalitova liritrdilne^a odgovora, katerega dobi v obliki energičnih udarcev vsega orkestra. Po tem odgovoru prihaja mir in v mludonicevi du5' raste navdušenje pevca: ves orkester se razigra v kantileno dvakrat vzpenjajočo se in zopet padajoč-o. Po Lantileni se zopet vrača motiv razglabljanja z motivom vprašanja: toda mladeniC se je že odloeil: obema motivoma odgovarja sedaj harfa kot simbol poezije, in skladba končuje v visoki legi strunskih godal. Duš', mladeriičeva gleda — v višave. — (Toda žal, da si morajo poslušalci ob koncu iiarfo le. misliti, ker v (lonci --- harfe ni). — Odprto pismo*) župniku Valentinu Krngelju Podbrdom. Ker ste Že p»r dnij poprej nftznanif, da pride v %Primorskem listu* napad na mejo osebo, je jasno, da ste Vi provzrocitelj nesramnega napada na mojo Čast in poštenje v .Primorskem listu". Ker nimam po 24 ur na dan prostega časa, kakor vi, omejim se za danes na čisto kratko opazko, da stoji moja Čast in poštenje previsoko, da bi me zadelo blato, katero me« Cejo name vase ,2egnane" roke. Verujte mi, da odgovora ne ostanem dolžan. Odgovorim, ali ne radi vas, marveč radi nase javnosti, da ista spozna, s kakimi ljudmi se imamo boriti. S primernim spoštovanjem Andrej M u n 1 h. Podbrdo, dne 8, maja 1904. *)Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Razgled po svetu. T zbornici poslitsicer je predložla vlada včeraj predlogo zale načrta glede *!o-datečnega potrebnega zneska v svrho raznli investicij, med temi potrebščina za planinske železnice. Delegacije so sklicane ua dan 14. t. m. v Budinpetto. DruStvo .Vesna* priredi svoj 3. redni občni zbor II. V. 1904 v restavraciji BJchter, Dunaj III. Itcnr»wog i ob S. uri zve&r. Dnevni red. 1. Citanje zapisnika rednimi ob, zb. 2. Odbor. por. 3. Nekrolog Lenbachu in VereSCaginu. Predava tov. Gaber. 4. Slučajnosti. Ponarejale! denarja n» Dunaju prijeti. Na Dunaju so aretirali zobotehniki Hermana L:eb!a, njegova dva brata Ernesti in Leopold;?, pa bivšo Hermanovo 'jubico, sedaj omožoHo Z'amal radi razpecavanja sto-kronskih bankovcev. Pokazalo se je, da tt Liebli niso delati sami denarja, ampak so ga le razpečevali. Pri Hermanu l/eblu so našli v denarnici dva ponarejena bankovca po sto kron, v stanovanju pa Se 100 kosov takih bankovcev, Pred oknom E^nesta L!eb!a so na«li 3G bankovcev po 100 kron. Aretirali so tudi Šlttr/jo Ziamal, kakor reCeno. Ta Zh~ mal je prišla iz Zagreba na Dunaj, je omo-žena v Zagrebu. Njen možje litograf Ambrož Ziamal, in ta je izdelovatelj ponarejendi ban-koncev. Zlaroah so zapeljali I/ebli v pnna- »Kamor hočete, vendar pod pogojem, da izkrcate mene v Portsmouthu. >Kaj hočete pričeti v Portsmouthu?« »Izvršiti povelja lorda Winterja,« odvrne Felton s temnim smehljajem. »Kakšna povelja ?« »Ali ne razumete ?« vpraša Felton. ^Ne; prosim vas, razložite mi stvar.« »Ker je bil do mene nezaupen, je hotel vas čuvati sam ter je poslal mene mesto sebe k Buckin-ghamu, da podpiše povelje za vaš izgon.« »Kako pa vam je mogel zaupati to povelje, ča vam ne zaupa?« »Ali je mogel slutiti, da vem, kaj nosim s seboj ?« »To je res. In vi greste v Portsmouth ?« »Nič časa nimam izgubljati: jutri je 23., in Bu-ckingham odjadra jutri s svojim brodovjem.« »On jutri odjadra? Kam odjadra?« »Pred La Rochelle.« »On ne sme odjadrati!« vsklikne miladv, izgubi vši svojo navadno ravnodušnost »Bodite mirna,« odvrne Felton, »on ne odjadra.« Milady zatrepeta radosti; pravkar je Čitala v globini srca mladega moža: v njem je bila z jasnimi besedami zapisana Buckinghamova smrt. »Felton...« pravi, »vi ste velik Juda Makabejski! Ge umrete, umrem jaz z vami: to je vse, kar vam morem reči.« i »Tiho,« reče Felton, »na mestu smo.« Res obstanejo pri jahti. Felton stopi prvi na stopnice in poda milady roko, dočim jo mornarji držijo, kajti morje je bilo Še vedno razburkano. T «notek pozneje sta bila na krovu. »Kapitan,« reče Felton, »tukaj je dama, o kateri sem govoril z vami in katero morate pripeljati zdravo in nedotakneno n?. Francosko.« »Za tisoč pištol,« pravi kapitan. »Petsto sem vam jih dal.« »To je res,« pravi kapitan. »In tu je drugih petsto,* odvrne miladv, polo-živši roko na mošnjo z zlatom. »Ne,« pravi kapitan, »jaz imam samo jedno besedo in to sem dal temu mlademu možu; do drugih petsto plstd imam pravico šele ob prihodu v Boulogne.« »In pridemo tje ?« »Zdravi in nepoškodovani,« pravi kapitan, »kakor gotovo se zovem Jack Buttler.« »Prav,« reče milady, »če bodete držali svojo besedo, vam ne plačam petsto, ampak tisoč pištol.« »Tedaj hunt za vas, moja lepa dama,« vsklikne kapitan, »in naj mi da Bog mnogokrat take potnike, kakor je Vaše Gospod ivo!« »Prej pa nas zapeljete v mali zaliv...«, pravi Felton; »kakor veste, sva dogovorila to kot pogoj.« Kapitan odgovori s tem, da d& potrebno povelje, in proti sedmi uri jutraj se vsidra mala ladija v imenovanem pristanišču. Tekom te vožnje je pripovedoval Felton miladv, kako je, mesto da bi šel v London, najel malo ladijo, kako se je vrnil, kako je zabil med posamezne kamene krampe, da bi volil varno podstavo za noge, ter splezal po zidu, in kako je končno, ko je prišel do omrežja, pritrdil lestvo. Ostalo je miladv vedela. Miladv pa je poskušala utrditi B^eltona v njegovem sklepu; toda že pri prvih besedah, ki so f*i izgovorila njena usta, se je prepričala, da je mladega fanatika treba prej brzdati kakor razvnemati. Sklenila sta, da mora miladv pričakovati Feltona do desetih; če se do tedaj ne vrne, naj odjadra. »V slučaju, da ostane prost, se ima potem sniti ž njo na Francoskem v karmelitarskem samostanu Bethune. XXIX. Kaj se je zgodilo 23. avgusta 1628. ? Portsmonthn, Kakor se poslovi brat, ki hoče napraviti majhen izprehod, od svoje sestre, tako so poslovi Felton od miladv, poljubivši jej roko. Vsa njegova oseba je bila videti polna navadnega miru: samo nenavaden lesk se je svetil v njegovih očeh kakor lesk groznice; njegovo čelo je bilo še blede j še kakor po navadi, njegovi zobjo so bili zaprti, in njegovo kratko govoronje, vršeče se sunkoma v presledkih, je kazalo, da se vrši v njem nekaj temnega. Dokler je bil na barki, ki ga je imela dovesti na suho, se je obračal njegov obraz k milady, ki je stala na krovu ter mu sledila z očmi. Glede zasledovanja sta bila oba čisto mirna: pred deveto uro ni stopil nikdar kdo v miladyno sobo, in pot od gradu do Londona je znašala tri ure. Felton stopi na suho, odide po malem grebenu, ki je vodil ne skalnato obrežje, pozdravi miladv še poslednjič ter krene proti mestu. Ker je vodila pot navzdol, je mogel videti po sto korakih samo še jambor jahte. Neprestano je hitel proti Portsmouthu, katerega stolpi in hiše so se dvigali kake pol morske milje pred njim iz jutranje megle. Onstran Portsmoutha je bilo raorie pokrito z la-dijami, katerih jambori so se zibali v vetru, kakor gozd jagnjet, ki je izgubil v Jmskem mrazu svoje jlistje. (Dalje pride.) rajanje bankovcev. Posredovalka je bila omenjena Marija Zlamal. Zlamala so aretirali v Zagreba ter našli pri njem stroj in veliko Število ponarejenih bankovcev. Ponarejeni so jako dobri. Žena Zlamalova je obstala vse. Železniški poslovodje In mašlnfst! pri ministra Witteka. — Minister za železnice Wittek je sprejel 7. t. m. deputacijo poslovodij in mašinistov državnih železnic, ki so izročiti ministru spomenico o svojih težnjah. Minister je natanko pretresaval njihove želje ter izjavil, da se za sedaj ne more ugoditi njihovi želji, da bi se vse poduradnike povišalo za uradnike. Železniška uprava se trudi, da poskrbi za zboljšanje položaja' že^ lezniskih uslužbencev. Minister je odpustil deputacijo z obljubo,--da-boče izročiti njih težnje v preiskavo posebnemu strokovnemu oddelku ministerstva za železnice. Smrtni ostanki Zrinjskega la Fran-kopana, — Državni poslanec Biankini je — kakor smo že javili — interpelir.il v državnem zboru radi smrtnih ostankov Zr. in Fr., a sedal je odkrila dunajska »Zeit* usodo ostankov Zrinjskega in Frankopana. Zrinjski in Franka pa n sta bila pokopana I, 1671. ob zunanjem zidu župne cerkve v Dunajskem Novem mestu. Dve kameni'.' plošči, z vrezanim imenom in dnevom obgbvlenja, sta kazali zadnji počitek narodnih mueenikov. Ko se je leta 1885. in 1886. popravljata župna cerkev v Dunajskem Novem Mestu, so bili odstranjeni v»i grobovi in spominki, vzidani na cerkvenem zidu. Tedaj so bile vzdignjene tudi kosti Zrinjskega in Frankopana. Gospod Aitmsn, lastnik pogrebnega zavoda, je dobil uraden niiog, da zbere kost« Zrinjskega in Frankopana v dve mali krsti in da jih potem, ko dospe uradno dovoljenje, pripelje v Hrvatsko. Dokler ni dcSto dovoljenje za prevoz, so imele po nalogu mestnega magistrata ostati kosti shranjene v mrtvašnici na mestnem pokopališču. Nckobko dni potem je prilcl po noči na pokopališče mestni župan Joiip Voek, zbudil oskrbnika mestnega poko-palitča in nu ukaz;.!, naj pokoplje kosti Zrinjskega in Frankopana na mesto, za katero ne bo nihče ved l. Obe krsti s smrtnimi ostanki Zrinjskega Frankopana je pokopal na mestu, kjer se pokopujejo siromaki. ,Zeit" meni, da je radi več vzrokov zabranjen prevoz smrtnih ostankov. Pozneje sta prišla k oskrbmku Buckiu dva gospoda in mu ponudila veliko usolo, ako jim izroči skrite kosti, a Buckd m je zbal kazni ter je ponudbo odklonil. Kotorskl Škof In klerikalcem. • -Te dni je bsl zagrebški katehei Hartmann, eden vojskovodij nove klerikalne stranke, v Kotoru in je sku5al ondotnega Škofa Ucceli-nija pridobiti za to stranko. Sadi se, da ni nič opravil. Vsaj Škof Uccelini je nekaj dni potem, govoreč z nekim naro.lnim duhovnikom o novi klerikalni stranki, izrekel značilne besede: »Čujle me, pamtite, Sto Vam kažem, i hlio bi, da me svi čuju, radimo mi sveče-nici. Rtzumijete li me; mi svcč>n;ci radimo, a ne brbljajmo, pa kad budimo mi svi redili i kad mi svi, kao tvečentci, budemo na svo-me mjestu, ne O biti od potrebe r-i stranski«, nt listova", — Da, di», pošteno in lojalno naj duhovniki opravljajo svoje dolžnosti, pa ne bo vera v nevarnosti in ne bo treba ne strank, ne listov. Odsek ga podpore po ujmah prl-•adetlm je predložil poslanski zbornici sledeči predlog: 1. vlad* se poživlja, da v najkrajšem času predloži računsko poročilo o izdanem denarju za podpore; S. vlada se poživlja, da izterjava davke od tistih kmetovalcev, ki so prlfli vsled elementarnih nezgod v stiske, z največjo prizanesluvosljo; 8. vladi se naroča, da iztede poizvedbe o elementarnih škodah takoj in h treje kot dosedaj. Franceti prott Vatikana. — ,Hu-manite*, glasilo pasi. J*ur*»}t poroča, da se je bavil nunisterski svet 5. t. ra. s protestno noto Vatikana proti potovanju predsednika Loubeta • Rim ter sklenil, odgovorili na to noto v ostrem tonu. Poslanik Nisar je baje dobil r.Vu javiti papežu, da ne sprejme francoi: ¦. vlada protestne note niti po nje vsebini niti po obliki. Smatra se, kaker da listina ne obstoja. Proti Jezuitom. — V jezuitskem zavodu v Barceloni se je razletela bomba ter poslopje zelo poškodovala. K sreči pa so bili gojenci in patri takrat ravno na sprehodu ter je le vratar ubit. Zandar ga Je gnal na pogreb. — Jz Žalca na C^Skem se poroča: Župnik Weber v Nemškem Ziakniku ni hotel pokopati nekega otroka, dokler oče ne plača pogrebnih stroškov. Otrokov oče je tako reven, da ni mogel plačati. Vsled tega je mrtvi otrok celih pet dni ležal doma. Zdaj je pa bila mera polna. V farovž je prišel c. kr. orožnik s puško na rami in po dobljenem naročilu ukazal župniku, da opravi pogreb, sicer ga uklenjenega odžene v zapor. • Zdaj Ve je"^^rfSbr4rdo^čnMi«Miidal. Žandar pa je s puško in nasajenim bajonetom gnal faj-moštra na pokopališče in je ves čas stal poleg fajmošlra, dokler ni bil pogreb končan. Potem pa je moral vzeti orožnik puško z rame, in z bajonetom braniti fajmoštra, katerega je ljudstvo hotelo na pokopališču pobiti. PajmoSter je dobil nekaj brc, nekaj udarcev s pestjo v obraz in nekaj udarcev s palico po glavi, sicer pa je bil samo oplju-van in ozmerjan. Modem Babilon je mesto Chicago v Severni Ameriki. V njem 3e govori do 40 jezikov in to 14 jezikov, katerih se poslužuje nad 10.000 prebivalcev. Chicago je drugo češko mesto na svetu, tretje največe švedsko in peto največe nemško. Časniki izhajajo v različnih jezikih, a v 20 jezikih se prepoveduje beseda božja v cerkvah. Vojna med Rusi in Japonci. Isekrcavanje japonskih Let. Japonci so pričeli 5. t. m. izkrcavati čete na vstočni obali poluotoka Liaotung. Rekognosciranja so dognala, da je bilo v straneh južno od TakuSana koncem aprila le nekoliko manjših oddelkov konjenice. Dopisnik ruske brzojavne agenture je poročal G. t. ra. iz Mukdena: V noči od 5. t. m. so pričeli Japonci izkrcavati pri Pilsevu čete pod varstvom vojnih ladij. Danes zjutraj se je prikazala japonska patrulja južno od postaje Pulantien ter je streljala na neki sanitetni vlak rudečega križn, priSedši z ranjenci iz Port Arturja. — General Pflug je brzo-javil 6. t. m.: Predvčerajnjim in včeraj so izkrcali Japonci čete iz prbližno 60 transportnih parnikov pri Pitsevu in blizo rti Terminal. Ruski oddelki so se umaknili in rusko prebivalstvo je zapustilo Pitsevo. Kitajci poročajo, da je bilo sinoči že izkrcanih 10.000 Japoncev, od katerih ste bili odposlani dve koloni proti zapadli. — .Moškov-skija Vjcdomosti" sodijo, da pričnejo Japonci s svojimi op racijami §e le čez kake tri tedne, ko izkrcajo nove čete pri Pitsevu. Demontirana vest. »Novoje Vremja* je doznala iz zanesljivega vira, da je vest, katero je prinesel ,New-Y<«rk Herald", češ, da se je pogreznilo z oklopnjcčo .Petropavlovsk" 12 milijonov ruoljev, neosnovana. Glasom poizvedb v Port Artur u ni bilo v blagajni oklopnjače nad 60000 rubljev. Poročilo generala Plltfga o izkrca vanju Japoncev. Generai Pflug je brzojavil G. t. m. vojnemu ministru: Predvčerajšnjem zjutraj so začeli Japonci izkrcavati svoje čete pti Pitsevu in na obali pri rti Terminal, ki se je vršilo pod varstvom njihovega topništva. Opaziti je bilo, da je približno 60 transportnih ladij irkrcalo čete. NaSe predstraže so se umaknile, vzemši s seboj listine poštnega in brzojavnega urada, rusko prebivalstvo je zapustilo mesto. Kakor so poročali Kitajci, je bilo že včeraj iskrcanih približno 10 000 japonskih vojakov, ki so se nastanili v bližnjih kitajskih vaseh. Včeraj je streljalo dva kilometra od postaje Vafantian kakih 100 mož japonske pehote, ki so zasedli visočino na vstočni strani železniške proge, na osebni vlak. Na vlaku je bilo mnogo potnikov in v sanitetmh vagonih, ki niso imeli zastave rudečega križa, več bolnikov; dva od teh sta bila ranjena na nogah. Vlak je vozil z veliko hitrostjo ter je srečno prišel na postajo Vafanlijan. V primorski pokrajni in v Inkavu je mir. Nove Japonske vojne ladje. Glasom poročila necijonalističnih listov zatrjujejo odločno v francoskih mornaricnih krogih, da ste bili naročeni v Angliji dve veliki japonski vojni ladji ter spuščeni v morje še pred pričetkom vojne. Kakovost teh ladij je znana. Vsaka ima po 17.000 ton. in vsaka je oborožena s štirimi topovi 301/* cm, dvanajstimi 15 cm in štirimi 25 cm. Jeklene ploče so zelo močne. Brzina je določena na 18 Vi vozalov. Istodobno prihajajo iz Italije poročila, da gradijo v neki južno italijanski ladijedelnici nove japonske vojne ladije. Se poročila o Izkrca vanju. Z ozirom na god carice je bila v Port-Arturiju parada, pri'kateri je imel general Stesel govor. Rekel je, da prsti sedaj Port Arturju ne le z morja, nego tudi s kopnega velika nevarnost, da pa upa, da bo rusko vojaštvo znalo vsak napad odbiti in da ostane poluotok Ljaotang v ruskih rokah, — Japonci so na polotoku Ljaotong izkrcali kakih 10.000 mož. — Ameriški poslanik" v "Tokio") javlja, da so se Japonci izkrcali 40 milj nad Port Arturjem na najožjem kraju poluotoka Ljaotang. S tem se je začelo obleganje Port Arturja s kopnega. Koncentracija Rusov pri Liaojangu. r Kakor se je „Berl. Tageblattu* iz Pe-trograda sporočilo, so se umaknili Rusi z višav pri Fengvangčengu ter se koncentru-jejo v gorovju med Fengvangčengom in L!aojangom. Iz Liaojanga se Kuropatkin pod nobeno ceno ne umakne. Vhod t portartursko lako prost. Ruski brzojavni agenturi so od uradne strani iz DašitSao od 5. t. m. sporočili, da je vest, da je zaprt vhod v portartursko luko, popolnoma neosnovana. Ob reki Jaln. Uradno poročilo generala Kuropatkina na carja poroča, da so imeli Rusi v bojih ob reki Jalu 30. aprila in 1. maja naslednje izgube: 26 častnikov, med njimi general Kast ali ns ki, 564 mož mrtvih; 38 častnikov, 1 kapelnika, 1081 vojakov ranjenih; 6 častnikov in 679 mož je ostalo na bojišču. Kaj se je ž njimi zgodilo, se ne vd. Kuropatkin trdi, da se noben ruski vojak ni udal, 11. in 12. polk, ki imata glavne izgube, sla se umaknila v polnem redu in došla v Fcnvančen. Prednje straže Japoncev so 7. t. m. zasedle Fcnvančen, iz katerega se je rusko konjv Jšlvo umaknilo. Tri japonske divizije so na poti v Fcnvančen, kjer mislijo, da dobe Ruse. * ! * * j Reut. urad poroča iz Sanhaikvana: Rusi so podrli trdnjave v Niučvauu ter so večinoma že zapustili Niučvan. Ruski gener. Slab se je preselil iz Ljaojana v Mukden. V ' Mukdenu je baje zaloga živil jako pičla. — Iz Tokia se poroča o novi japonski zmagi: Pri Huancipu so Japonci napadli 2200 Rusov, jih večinoma pomorili in 400 vjeli. Japonci so dobili pri tem šest topov, katere so pa prej Rusi naredili nerabne. — Reuterjev urad poroča iz Sanhaikvana, da Rusi zspu-šč;>jo zahodni del poluotoka Ljaotun ter se umikajo v Haičen. Od četrtka do sobote se je izkrcalo na Lfrotunu 27.000 Japoncev, ki so na več milj daleč razdrli železnico. Port Arlur je tako baje popolnoma izoliran. da je Port Artur popolnoma obkoljen. Pr i Kinšanu-u je 16 vojnih ladij stražilo izkrcanje. — Iz Seula se poroča, da so Japonci tudi pri Takušanu izkrcali svoje vojaštvo in zasedli mesto. — Japonci marširajo na Ljao-jang, da bi se Rusom onemogočila umakni' te v na Mukden. Doslej je izšlo u zalogi „Goriške tiskarne fl. fiabršček" u fiorid 7 knjig „Uenca slouanskih pouestij" m s ! knjiga: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. — 3. Slepčovodja. - 4. Slika iz gladnih let. — 5. Slovaške sličice. — 6. Ada. 7. Očenag. — 8. Sovražnik. — Cena........K V— II. knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. - • 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7, Žywila ali moč domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiijakih. - Cena .... K 1«- III. knjiga; 1. »Prekleti ste...!« - 2. »Kadar pridem z vojne U — 4. Pomladni mraz«. — 5, Slike, — 6. »Narodne pripovedke«; Cena.............K 1-20 IV. knjiga; 1. Rusinja. — 2. Prve rožo. — 3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. — 5. Maščeval se je. — 6 Jetnikov! otroci. Cena .......K 1'20 V. knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. — 2. Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4, Glasovi iz groba. •- 5. Noč v gozdu, 6. Izdajalec. — 7. Gozd šumi. — 8. Dva huzarja. — Cona.....K 1*20 VI. knjiga: 1. Črtice z ogljem. — 2. Ta tretja. — 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1'20 VII. knjiga: 1. Bolnik. — % Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zalmr, — e. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta, — 8. Dva aina. — 9, Zakaj? - Cena K 1-20 »Vonoo slov. povoatij« prinaša provotlo iz ruščino, poljščino, čoščine, slovušemo in srbohrvaščine. — Izhaja v nedoločenih rokih. Kdor naroČi po pošli, na) prldene 10 uln. za poštnino. Ktv Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom. -%gi lla zahleuanje pošiljamo cenik naSe kn|IEeune zaloge. Naznanilo. Oficijelno se razglaša, da vhod v port-arturški pristan ni zaprt — General Kuro- J patkin javlja 9. t. m., da so Japonci zasedli Feohvančeng. - Japonski oddelki so v petek podpisanec si usojam naznanjati slavn. razgnah alt ujeli veC manjših ruskih oddel- | občinstvu, da razun posla z nakupom in pro-kov in zasedli Port Adam, Železnica je raz- I dajo in vzajemno trgovino, sem ustanovil' rušena, brzojavna zveza pretrgana. — Ku- * na tukajšnjem trgu ropatkin javlja, da so Rusi v bitki ob Jalu f izgubili 70 oficirjev in 2324 mož. Ubitih je 20 oficirjev in 564 mož, ranjenih 38 oficirjev in 1081 mož, ostali se pogrešajo. — Japonci so resnično že v petek zavzeli Fenh-vaneeng. Naskočili so Ruse nenadoma. Japonci so bili pripravljeni na veliko bitko, a do te ni prišlo. Bil je samo boj med konjeniki, nakar je japonska !r»fanterija zasedla mesto. Rusi so vsa skladišča razstrelili in uničili topove, ki jih niso mogli seboj vzeti. — Japonci so doslej na polotoku Ljaotong že 25.000 mož izkrcali, 25.000 mož jih pa še izkrcajo. Zavzeli so baje tudi že Dalnij, tako Jakob upar e. kr. železnic trgousko agenturo (z dovoljenjem c. kr. namesiništva tržaškega) v Gorici, tekali&e Josipa Verdi *t. 45. za posredovanje pri najemščinah, vposljenja služabništva itd. V to svrho vabim gospodarje, h'šne oskrbnike in vse one, kateri imajo sobe za oddati v najem, da se javijo pri meni. Z ozirom na zaupanje, katero sem užival doslej, pričakujem, da me bo si. občinstvo tudi v tej stroki podpiralo ter se zaupno obračalo na-me. V tej nadi bilježim_z odličnim spoštovanjem Jakob Tomluz. ^^ ¦ ¦ ¦ te v Gorici P Gosposka ulica 25. priporoča raznovrstne ure posebno sedaj za birmance po jako nizkih cenah s srebrna ure asa dečke od 4 gid. in pol naprej gld. naprej srebrne ure za deklice od od 11 gld. naprej. zlate od 20 5 gld. naprej In zlate Kerševani & Čuk v Gorici t ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštelja. Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z dežele svojo mehanično delavnico, zalogo ftivalnih strojev in dvokoles Iz tovarne „Puch" ter drugih sistemov. Sprejemava vsako popravo in rekonstro -iranje bodisi Šivalnih strojev, dvokole? pušk in samokresov. Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavlja va^da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi Šivalnih strojev a!i dvokoles točno in dovršeno. Posojujeva tndt dvotcolesa. Razpis stavbe. Podpisano županstvo oddft ponudbenim potom zgradbo »Občinskega doma" v Št. Ferjanu. v proracunjeni skupni svoti 12.793 K 40 vin. Pismene ponudbe, ki naj bodo kole-kovane z 1 K, zapečatene in od zunaj kot take označene, morajo obsegati ime, priimek, poklic in stanovanje ponudnika. Ponudbi je priložiti 5% varščine od zneska onih del, na katera se ponudba glasi, ali pa za skupno delo. Ponudbe se bodo sprejemale do dne 19. t. m. ob 10. predpoldne; na kasneje došle ponudbe se ne bode oziralo. Načrte, troškovnik in stavbene pogoje si lahko ogleda vsakdo v navadnih uradnih urah pri podpisanem županstvu. Županstvo v Št. Ferjanu, dne 5. maja 1904. Župan: Klanjšček, s. r. r^arol praščil^, pekovski mojster in aladčičar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCo z; birmanee, torte i. t. d. Friporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Veliki požar! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi = = lirizgainica li nove sestave, koje od de .ie in leve strani vodo vlečejt in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brtzgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. i i 129 odlikovanj ! i Za birmanee! Samo dobre ure in po ceni srebrne in zlate s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja najbolj renomirana tvorniška zaloga ur Dunaj, Mariahitfergurtel 37. Zahtevajte bogato ilustrovane cenike, ki se pošljejo zastonj in Fran Obrdank (prej jos. Hrovatln) ^^^ sodovičar ^^^ v Gorlei ulic* Turrenfe h. št. Anton redenko Vrtna oi.ee, 8 - GORICA - Via Oiardino 8 priporoča pristna b«l» In Srna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železni« na vse kraje avstro - ogersle monarhije » , Va* pojasnila » Goriška TiskArtiA" A. G^bršček v Gorici = telefon št. 83 = v Gosposki ulici št. 7 = telefon §f. 83 = izuršuje točno, lično in ceno vsakovrstne tiskovine, kakor: brošure, šolska in drušfuena poročila, frgouske in obrfne račune, pisma in kuuerte z naslouom, uizifke, nasloune karte, cenike, jedilne liste, diplome, poročna naznanila, prauila, usa tabelarna dela, okrožnice, uabila, mrtvaška naznanila, lepake, hranilne knjižice itd. itd. sploh usa u tiskarsko stroko spadajoča =r dela od nauadnega enobarunega do finega uečbarunegd tiska. _—:—— Delika zaloga izgotouljenih tiskouin za občine, šole, e. kr. žandarmerijo, sodnijo in druge urade. V samozaložbi na§e tiskarne so izšle sledeče knjige: „S]ouanska knjižnica", mesečno v snopičih obsegajočih 5 do 6 pol. Doslej je Izšlo 133 snopfčeu najrazličnejše zabaune in poučne usebine. ..... Celoletna naročnina stane K 3-60 — „nHadinska knjižnica", izhaja o nedoločenih rokih. = Doslej je izšlo 28 snopičeu. ¦------ === „Salonska knjižnica",-----= izhaja o nedoločenih rokih. 1. knjiga: „0 te Ženske", noode in črtice, K Z — ; 2. knjiga: „Hamlet", Žflioujra, R 1-04; 3. knjiga: „Ruskd antologija" u sloucnskih preuodih.H 3 — 4. knjiga: „Spisi Zofke Kuedroue", k 2- :::::::::::: „Križarji4. --------Poljski spisal H. Sienkieiuicz. = Roman u Štirih delih. Obsega 1038 strani. Cena R 5'Z0. Po po$li 30 uin. vtl, „begijonarji". Igra s petjem fz llapoleonouih časou. ¦ Spisal fran Goučkar, : Ceno 80 uin. I Pripouesti o Petru Oelikem. ! Poslouenil luan Steklasa. ¦;j ¦ — — -- Cena K 1'00. — - • — — >¦......- „i.all]a , prinaša jednodejanske burke in ueseloigre. Doslej so izšli sledefi zuezki: L knjiga: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. ~ 7 oseb; II. knjiga: Bratranec. Burka v enem dejanja. - 5 oseb; III. knjiga: Starinarica. veseloigra v enem dejanju. - 7 oseb; IV. knjiga: Medved snubač. Veselo-igra v enem dejanju. - 4 osebu; V. knjiga: Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. - 8 oseb; VI. knjiga: Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? veseloigra v enem dejanju. - 4 osebe; VIL knjiga: Putifarka. Burka v enem dejanju.-« oseb;VIII. knjiga: Čitalnica pri branjevki. Burka v enem dejanju.- 5 oseb; IX.knjiga: Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju. — t osebe; X. knjiga: Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — 0 oseb; XI. knjiga: Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; XII. knjiga: Mesalina.Veseloigra v onem dejanju. -• 6 oseb. Cena posameznemu zvezku je 40 vin., po pošti s vin. ved. na zahteuo pošiljamo m ogled katerikoli zuczek. Popis tiskouin in useh knjig, kakor tudi proračune kateregakoli tiskarskega dela, pošilja na zahteuo