-----    19    -----
Podučile stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
147. Teicha Potopis. Vlada.
Kimberley 1875.
Tu je tudi mnogo ludov, ki so prišli sreče iskat na demantovo polje. Za težka dela ti ljudje niso, ali pa se jim ne poljubi delati. Poprijemajo se le takih del, pri katerih malo trpe ali vendar dovelj zaslužijo. Navadno so kuharji, natakarji, a žene prodajajo ovočje in zelenino. Vsi pa radi zmikajo, prime se jih, kar dosežejo.
Pri Vas imate zimo in leži morda sneg, tu pa je silna vročiDa. Na srečo imamo vsakega večera nevihto z lijakom, ki nam vzduh nekoliko čistita in ohladita. Na tukajšnjem trgu prodajajo razne stvari, kakoršnih drugej ne vidite z lepega, namreč živo zverino : leve, leoparde, hijene itd. Uui teden so tega blaga postavili na prodajo prav blizu mojega stanovanja. Zverina je bila na verigah, kakor pri Vas psi, ali vendar sem se bal po noči, da se katera ne utrga. Levinjo, leoparda, ogromnega pavijana in dva šakala so kupili za coolo-giški vrt Kodanjski. Ostalo zverino so pobrali na Angleško.
Vprašali ste me v pismu, ali zapisujem pripetljaje svojega življenja, ali popisujem kraje, po katerih potujem in drugo temu tako. No, velik kos Afrike sem obhodil, marsikaj sera videl in skusil in tudi popisal. Ali menim, da bi ne kazalo natisniti mojih potopisov. Navadno se pišejo potopisi za dobiček in slavo, a jaz ne hrepenim po tem. Prečital sem mnogo knjig te vrste, in tudi vem, kako se spisujejo. Nekaj gradiva se nabere na potu, nekaj se prepiše s spisov drugih potovalcev, vzlasti starejših, ki so uže bolje pozabljeni, nekaj pa se strese iz rokava, da je popis tem mičnejši, ali da vzbuja strah in grozo. Da bi se jaz ponašal z izmišljenimi rečmi, tega me Bog varuj, to pa, kar sem sam skusil na potovanju, zdi se mi premalo zanimivo, da bi čita-telje ščegetalo. Tudi bi moral pisati o tukajšnjih zadevah vse drugače, kakor sporočajo razne knjige in spisi. Skoro vsak piše pohvalno ob Angležih. Angleži so namreč tu najprednejša moč, pisatelji se jim ližejo, ker pričakujejo od njih darov ali drugih koristi, domorodce črnce pa grdijo, ker od njih nimajo česa pričakovati.
Sedaj še par vrstic o tukajšnej vladi. Pisal sem Vam lanskega leta, kako je tu vrelo. Na srečo je dospela z Londona vest, da je guverner odstavljen. No, sedaj smo uže v marcu, ali guverner še vedno sedi na svojem sedežu. Došlo je uže do tega, da ljudstvo ne spoštuje zakonov in se brani davkov plačevati. Guverner ima samo še 16 policajev, ker nobeden ne mara te službe, in ti ne zadoščajo niti za jetnike. Nezavisne no-vine zelo napadajo vlado. Vrednik se je imel pred par dnevi zagovarjati pred sodiščem. Taka obravna je navadno smešna in vesela. Mnogo poslušalcev se zgrne vkup. Tudi jaz sem šel poslušat. Zagovornik je trdil, da je vrednik resnico pisal, da je toraj nedolžen. Tudi je povedal kar naravnost, da vladarica niti ne sluti, kaj vse njeni uradniki počenjajo in kako gospodarijo. Sodniki so bili v škripcu. Odložili so zadevo, ki bode pred kot ne obležala in zaspala za vselaj.
Zakon veli, da vsak, ki najema na delo Kafre, mora jih zapisati v zapisnik pri gosposki in plačevati po poldrug šiling od moža na mesec. Ali sedaj se nobeden več ne briga za ta zakon. Včeraj je gosposka poklicala 28 claimovih lastnikov, češ, da imajo neogla-šene delavce. „Iraamo jih", povedali so, „ali plačevali ne bodemo več od njih.* In odšii so ne zmenivši se za ugovore sodnikove. Poprej je tajna bila družba „vi-gilautov", sedaj uže očitno stopa na dan. Kdor nima svojega orožja, prejme je zastonj, kakor tudi strelivo. Včeraj so imeli „vigilanti" vojaške vaje prav pred domom guvernerjevim, a policija se ni pokazala. Radoveden sem, kaj bode s tega.
Pripis.
Nezadovoljnost proti vladi raste. Danes so na velikem taboru proglasili, da je vse orožje in strelivo v državnem skladišču občinski imetek. Odprli so toraj magazin in  orožje   pobrali.   Nobeden vladnih   ni   prišel
branit. Pa kaj hote ! Premalo jih je. Prav krasen večer imamo. Luna jasno sveti. Na velikem trgu je vse živo. Štiri stotnije se urijo v orožju.
Ravnokar je bil Stransky pri meni. Boji se, da ne bukne ustanek. Vprašal me je, kaj mu je stoiiti, da ne pride ob imetje svoje. Ima tu domovanje vredno naj-manje 1000 liber šterlingov. Težava je svetovati.
Govore, da pride vojna s Kapskega Mesta. Angleška bi pametnejše storila, ako bi z lepo red napravila, ne pa z grdo. Ako pride vojna, navalili bodo novo breme ljudstvu, ki uže sedaj zelo|toži radi visokih plačevanj. Stransky na primer je plačal lani 10 libe* šterlingov od svoje trgovine, a letos ima plačati 60 liber.
Mnogi ctaimi so na prodaji, ali nobeden jih noče kupiti. Tudi mene ne veseli več tu biti. Kedar poneha tropiško deževje, ki je letos izredno silno, hočem iti drugam. Sedaj so reke in pritoki v Transvaalu napeti. Mogoče, da Vam dalje časa ne bodem pisal. Na zdravje!
Vaš _______                     C P.
-----    20    -----