f^nssr uto ixi. m. m.
o Llabliani. v petek 13. mina 19Z8.
Cm Hf
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Dio« večji inserati petit vrsta 4.— Din* Popust po dogovora. Inseratni davek posebej.
aSloveoski Narod* velja letno ▼ Jugoslaviji 240.-. Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova nlica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Hadžićevi obiski pri političnih šefih
General Hadžič je imel danes kratke sestanke s predstavniki parlamentarnih skupin. - Definitivna lista novih ministrov še vedno ni
sestavljena. - Borba za značaj nove vlade.
-— Beograd, 13. julija. Odločitev, da se reši kriza s sestavo nevtralne uradniške vlade pod vodstvom generala Steve Hadžića, vje povzročila veliko vznemirjenost v vrstah dosedanjih vladnih skupin. Pogojni pristanek bivših koali ranih strank na nevtralno vlado, ki naj bi rešila še nekatere nujne zadeve v Narodni skupščini, predvsem pa" ratificirala nettunske konvencije, je povzročil za sestavo take vlade v prvem trenutku sicer težkoče, vendar pa razpleta krize v tem pravcu ni mogel več zaustaviti in je odločitev že padla. Prodrlo je prepričanje, da bi sklicanje Narodne skupščine v sedanjem trenutku značilo težko provckacijo prečan-skih skupin, ki so bile prisiljene, da iz k navili dogodkov dne 20. junija izvajajo znane konsekvence.
Stališče KDK
V krogih vodstva KDK povdarjajo, da bi KDK v nobenem slučaju ne mogla pristati na tako rešitev vladne krize. Če pa bi se vendarle zgodilo, da bi nevtralna vlada stopila pred Narodno skupščino, bi zavzela KDK napram tej vladi enako stališče, kakor proti vsaki drugi vladi, ki bi izšla iz okrvavljenega parlamenta. Treba pa je podčrtati tudi to. da so vsi Hrvati, ki prihajajo v poštev za sestavo nevtralne vlade kot resorni ministri, izjavili, da ne morejo sodelovati v vladi, ki bi nadaljevala delo s sedanjo Narodno skupščino.
Vlada brez parlamenta
Zdi se. da je bila včeraj razčiščena situacija tudi v tem pogledu. Mandatar krone general Hadžić je bil včeraj od 6. do 7. ponovno na dvoru, kjer je poročal kralju o svojem stališču ter izjavil, kakor se zatrjuje, svojo pripravljenost, da sestavi vlado, ki ne bo več skllicala Narodne skupščine. Pogoji predstavnikov dosedanje vladne koalicije so brez vpliva na sestavo vlade. Težnja je. da se ugodi minimalnim zahtevam KDK. ki absolutno izključujejo vsako sodelovanje z okrvavljeno Narodno skupščino. Vsaka drugačna rešitev vladne krize bi značila samo poslabšanje notranjih prilik v državi, česar pa nihče ne more želeti.
Kdo bo v vladi
Nova vlada bo štela po informacijah v poučenih krogih mesto dosedanjih 18, samo 12 ministrov. Resori bodo razdeljeni tako, da bodo imeli Srbi štiri, prečani pa osem ministrstev, od tega dobe Hrvatska 3, Dalmacija 1, Vojvodina 1, Bosna 1, Crna gora 1 in Slovenija L Za vse te resore se navaja v raznih kombinacijah nad sto imen, raznih strokovnjakov, znanstvenikov in priznanih vodilnih uradnikov, med njimi tudi cela vrsta Slovencev.
Hadžiceve konference s parlamentarnimi šefi
— Beograd, 13. julija. Mandatar krone general Hadžić je izrabil današnji dopoldan za to, da stopi v stike s predstavniki parlamentarnih skupin, da sliši njihovo mnenje glede sestave njegovega kabineta. Zjutraj je najprvo posetil Veljo Vukičeviča v ministrskem predsedstvu. Njuna konferenca pa je bila zelo kratka. General Hadžić je nato šel v svoj kabinet, kjer ga je že pričakoval dr. Korošec. Ta sestanek je trajal komaj pet minut in se zato zatrjuje, da je dr. Korošec generala Hadžića obvestil, da bo v imenu SLS tudi tokrat nastopal g. Vukičevič.
Ob 11. je posetil generala Hadžića Aca Stanojević. Za njim pa se je general Hadžić ob pol 12. sestal z Ljubo Davidovićem. Opoldne je generala Hadžića posetil predsednik KDK Sve-tozar Pribičevič.
Aca Stanojević odhaja
Ob 9. do 10. se je mudil na dvoru g. Aca Stanojević. Odhajajoč z dvora, je vašemu dopisniku izjavil, da je bil
v avdijenci pri kralju, da se mu za* hvali za pozornost, ki mu jo je izkazal zadnje dni, ter se poslovi, ker se že ju* tri vrača domov v Knjaževac. Dostavil je, da je vprašanje vlade, odnosno kri* ze rešeno ter da njegova navzočnost v Beogradu ni več potrebna.
Ljuba Davidovič je imel pred svo» jim sestankom dolgotrajno konferenco s prvaki svoje stranke v demokrat* skem klubu. Tudi po sestanku z gene*
ralom Hadžićem je takoj odšel v demokratski klub, kjer se posvetovanja ob 13. še nadaljujejo. Novinarjem je odklonil vsako izjavo in je bil videti zelo slabe volje.
Nervoznost v ministrstvih
Tudi v poedinih ministrstvih se opaža, da se bližamo koncu vladne kri* ze ter da povsod računajo s skoraj* šnjim imenovanjem nove vlade. V vseh resorih, zlasti pa v notranjem mi* nistrstvu in v vladnem predsedstvu so začeli pridno pospravljati mize in pre* gledovati spise ter se pripravljati za odhod. Tudi med uradništvom je opažati splošno nervoznost, ker instinktivno čuti, da prihaja nov veter.
Danes popoldne se bo, kakor se za* trjujc, nadaljevalo sondiranje terena
in izbiranje kandidatov za poedine re» šore. Definitivna sestava vlade bo iz* vršena šele jutri alz v nedeljo, tako da bomo morda šele v ponedeljek dobili novo vlado.
o svoji misiji
— Beograd, 13. julija. Razgovor med Svetozarjem Pribičevićem in generalom Hadžićem je trajal do pol 1. Odhajajoč s te konference, je Pribičevič novinarjem izjavil, da ga je mandatar krone vprašal, ali bi KDK podpirala njegovo vlado za slučaj, da bi ta vlada stopila pred Narodno skupščino. G. Pribičevič mu je pojasnil znano stališče KDK, ki smatra vsako nadaljno delovanje okrvavljene sik'up-ščine za absolutno nemogoče.
General Hadžić je nato odšel v av-dijenco, kjer je ostal do 1.45. Odhajajoč z dvora je novinarjem izjavil: »Poročal sem kralju o svojih dosedanjih razgovorih z voditelji parlamentarnih skupin. Popoldne se bom sestail še z dr. Spahom in Joco Jovanovićem. Jutri vam bo lahko povedal kaj več.«
»Ali upate, da bo vaša misija uspela?«
»Zdi se mi, da bomo nekaj napravili.«
Revolverski atentat v notranjem ministrstvu
Danes opoldne je neznan storilec nevarno ranil šefa javne varnosti Žiko Laziča in nato usmrtil sebe,
Beograd, 13. julija. Danes opoldne je bil izvršen atentat na šefa oddelka javne varnosti notranjega ministrstva Žiko Laziča. Opoldne, ko se je Žika Lazić že odpravljal domov, je prišel v ministrstvo okrog 30 let star, čedno oblečen moški ter zahteval, da ga Žika Lazić sprejme. Ko je stopil v Lazićev kabinet je izjavil, da prihaja iz Štipa ter izročil Lazić u neko listino. Med tel ko je Žika Lazić stopil k svoji mizi ter začel pregledovati izročeno mu listino, je atentator za njegovim hrbtom potegnil samokres in oddal na Laziča tri strele. Že prvi strel je pogodil Laziča v desno sence, tako da se je takoj zgrudil okrvavljen pod mizo. Misleč, da je Laziča ubil, je atentator nato naperil samokres proti sebi in si pognal kroglo skozi gjavo.
Na streljanje so takoj prihiteli z vseh strani uradniki. Ko so stopili v sobo, so našli oba v mlaki krvi. PoMi-cana zdravnika sta Žiko Laziča kmalu zopet obudila k zavesti ter ugotovila,
da njegova rana ni smrtno nevarna. Atentator je bil v nezavesti.    Oba so
takoj pripeljali v bolnico, kjer je bil Lazić takoj operiran. Atentator se ni več zbudil ter je podlegel rani.
Identiteta atentatorja, kakor tudi motiv njegovega dejanja še nista ugotovljena. Ob Lazićevi mizi so našli neko objavo, o kateri mislijo, da jo je izročil atentator pred napadom svoji žrtvi. Po tej objavi se da sklepati, da se zove atentator Halil Begović. Po nekem pismu, \A so ga našli pri njem, pa bi se mogel zvati tudi Momčilo Ivančević. Drugih dokumentov pri njem niso našli.
Vest o atentatu se je bliskovito razširila po mestu in je vzbudila ogromno razburjenje. Domneva se, da gre za maščevanje makedonstvujuščih. Žika Lazić je pred prevozom v bolnico še sam odredil vse potrebno, da se takoj izvrši najstrožja preiskava.
Obrambna zveza med Malo antanto in Poljsko?
Senzacijonalne vesti o sinočni vojaški Obrambni zvezi. — Potovanja generalov. — Veliko vznemirjenje v fašističnem Rimu
vojske Madaresca v Varšavo.
— Rim, 13. julija. V tukajšnjih krogih vzbuja veliko nervoznost vest, da se snuje med Poljsko, Jugoslavijo in Rumunijo defenzivna zveza, katero smatrajo v Rimu v prvi vrsti naperjeno proti Italiji. V mero-dajnih krogih razmišljajo o tem. kako bi mogli paralelizirati to akcijo.
— Berlin, 13. julija. Borsenztg.« poroča, da gre francoska politika za tem, da se ustvari čim tesnejša vojaška kooperacija med Poljsko, Jugoslavijo in Rumunijo. Poljska in Rumunija bi se obvezali, da branita Jugoslavijo v slučaju vojnega konflikta med Jugoslavijo in Italijo pred vsakim napadom od druge strani. Poljska in Rumunija bi se Tazuntega obvezali, da se medsebojno podpirata v slučaju konflikta z Rusijo.
— Bukarešta, 13. julija. Prihod francoskega generala Leronda je vzbudil v tukajšnjih krogih veliko pozornost. O njegovem prihodu vidijo potrdilo vesti, da se že delj časa vrše po prizadevanju Francije pogajanja med državami Male antante in med Malo antanto in Poljsko v svrho dogovora glede tesnejše vojne zveze. Zatrjuje se. da ie na skrivnem prišel v Bukarešto tudi maršal Pilsudski ter da so v zveze s tem načrtom tudi česta potovanja poljskih vojnih misij v Bukarešto in nedavno potovanje  generalnega  inšpektorja rumirnske
PREISKAVA O LOEWENSTEI-NOVI SMRTI
— London, 13. julija. Danes so poskušali major Coper in drugi uradniki letalskega ministrstva letalo, s katerim je našel Loewenstein 4. julija smrt. Akoravno ni bilo o tem poskusu izdano uradno poročilo, je komisija dognala, da so bila vrata otvorjena le z največjo težavo in takoj nato s silo zaprta od hudega vetra. Eksperiment je bil napravljen v višini 350 m.
Rusi so rešili vse še živeče Nobilove spremljevalce
Orjaško delo rušilca ledu „Krasina" - Strašne tragedije v večnem ledu - Samo o Amundsenu ni sledu
Rim, 13. julija. Uradno se poroča, da je ruski rušilec ledu «Krasin» sinoči ob devetih prodrl do taborišča Viglierijeve skupine ter rešil vso preostalo posadko Nobilove skupine in sicer mornariškega poročnika V iglieria, višjega strojnika Ceconia, profesorja Behouneka, krmi-larja Troano in telegrafista Piazzia.
Moskva, 13. julija. Rušilec ledu «Kra-sin» je nocoj ponoči poslal sledečo kratko radio-brzojavko:
Posrečilo se nam je najti pot skozi led in smo ob 9. zvečer prodrli tako daleč, da smo ugledali rdeči šotor Nobilove skupine. Izkrcani mornarji so na ledu prodrli do taborišča ter z velikim naporom prenesli vse preostale člane ekspedicije na krov.
Oslo, 13. julija. Z ladje «Citta di Milano« potrjujejo vest, da je bila rešena Viglierijeva skupina. Vest dostavlja, da se je italijanski poslanik zahvalil sovjetskim oblastem za rešitev ostanka Nobilove ekspedicije.
«Krasin» poroča, da je spotoma opazil skupino ljudi. Profesor Sampilovič, ki se je izkrcal, da bi preiskal teren, je naletel na skupino italijanskih alpi-nov, ki so bili odposlani na pomoč generalu Nobilu. «Krasin» je tudi te ljudi rešil in jih vzel na krov.
Podrobnosti o rešitvi zadnjih ostankov Nobik>ve ekspedicije še niso znane. V tukajšnjih krogih je nad uspelo rešitvijo zavladalo veliko zadovoljstvo, povečala pa se je žalost, da o junaškem Amundsenu še vedno ni nikakega sledu.
Oslo, 13. julija. Ruski rušilec ledu «Krasin» je včeraj prodrl tudi do Malm-
Iz pestre policijske kronike
2. Antonija, vrtnarjeva žena, stanujoča v baraki bivše milarne v Spodnji Šiški, je prijavila na policiji, da jo je pred dnevi napadla njena soseda N. Neža, delavčeva žena, stanujoča istotam, v veži pred njenim stanovanjem in jo po kratkem prerekanju udarila z roko po ustih tako močno, da ji je prizadejala na ustnici 3 cm dolgo in I cm široko krvno podplutbo, kar je pri zdravniškem pregledu ugotovil tudi policijski zdravnik. Vrhu tega jo je še krepko udarila s stolom po hrbtu. Poškodba je lahkega značaja in bo za njo prejela N. nagrado na sodišču.
Na policiji se je zglasil tudi skesan grešnik T. Gregor, lSletni kolarski pomočnik s Tržaške ceste št. 17, in izpovedal, da je dne 29. junija ob pol 20. uri po nesreči ob-strelil s flobert - pištolo kolarskega vajenca Franca J. in ga ranil na levi roki pod komolcem. Mala svinčena kroglica je obtičala v roki J. je bil pet dni v bolnici, kjer mu pa krogle niso mogli odstraniti. Skesani T. je prinesel na policijo tudi pištolo, v kateri se je nahajalo še pet nabojev.
Nekako pred 14 dnevi je izvršil na Vodnikovi cesti št. 8 t71etni delavec Jeran Franc večjo tatvino. Zaposlen je bil med drugimi delavci pri neki sosedni stavbi in je večkrat zahajal k sosedni posestnici Je-ri Sitar. Jera Sitar ima za stara leta shranjenega nekaj denarja, ljudje govore o 15 »Jurjih«. Sitarjeva je svoj zaklad skrbno skrivala v peči, kjer kuha hrano za prašiče. Nekega dne je prišel Jeran k njej in jo prosil, naj mu posodi nekaj denarja za cigarete. Sitarjeva je neprevidno denar izvlekla iz peči in ga pred mladim delavcem preštevala. Rekla mu je, da nima nič drobiža in je denar nato zopet shranila. Jeran si je pa zlato jamo dobro zapomnil in jo ob prvi priliki olajšal za enega »Jurja«. Denar je pričel takoj širokopotezno razsipati, kar ni ostalo prikrito njegovim tovarišem, ki so ga začeli vpraševati, od kod naenkrat razpolaga s takim bogastvom. Rekel jim je, da bb, če mu bo zmanjkalo tega denarja, preskrbel takoj dosti novega.
2e naslednji dan pa je nenadoma izginil iz Ljubljane in se odpeljal v Celje, kjer je nekaj dni prav razkošno in prijetno živel. Ko mu je iz žepa pogledala kača, se je vrnil v Ljubljano in ravno ob pravem času padel v roke policiji, ki ga je po temeljitem zaslišanju izročila sodišču.
Invalid Josip K., čevljarski pomočnik iz Vodmata, je na policijski stražnici prijavil, da ga je prejšnji teden v ulici Pod ježami v Vodmatu ponoči, okrog 23. ure, ko se je vračal s poseta pri nekem prijatelju domov, nenadoma brez vsakega vzroka napadel prej neznani mu KarpI $., zidar pri stavij-
greenove skupine ter sprejel na krov oba še živeča člana te skupine Mariana in Zappija. Malmgreen sam je umrl že pred enim mesecem. Zappi in Mariani sta bila napol zmrznjena in od lakote popolnoma onemogla. Marianu je od-mrznila desna noga. Ko sta si po prvi zdravniški pomoči nekoliko opomogla, sta pripovedovala strahovite doživljaje in orisala nadčloveške napore, katerim je bila izpostavljena skupina v večnem ledu. Malmgreen je omagal kmalu po ločitvi od Nobilove skupine in sta ga že pred enim mesecem na njegovo lastno željo zapustila na ozemlju Broch. Imel je radi padca iz zrakoplova zlomljeno roko. noga pa mu je že spotoma zmrznila, tako da se ni mogel več gibati. Kakor se da sklepati iz te izjave, Malgree-novo truplo še ni bilo najdeno.
— Oslo, 13. julija. Vest o smrti švedskega učenjaka Malmgreena je po vsej Švedski vzbudila veliko žalost in še poslabšala razpoloženje, ki je vladalo med prebivalstvom proti italijanski polarni ekspediciji. Malmgreen j< bi( eden izmed odličnih polarnih raziskovalcev ter na polju meterologije eden izmed onih učenjakov, ki je imel za polarne kraje izredno mnogo skušenj. Malmgreen se je med drugim udeležil ekspedicije z ladjo »Maud« in polarnega poleta »Norge«. Posebno se po-vdarja dejsS'o, da je Malmgreen radi slabih vremenskih razmer najodločneje odsvetoval Nobilu letošnji polet, končno pa se ie udal, kfcr se je hotefl v metereološke študije na vsak način udeležiti ekspedicije.
niku Zupanu v Ljubljani. Š. ga je nahrulil z besedami: »Hudič, ti bom že dal«, nakar ga je pričel obmetavati z debelimi kamni, ki so ga večkrat zadeli v hrbet in v glavo Napadeni invalid je skušal zbežati, kar s» mu pa radi pokvarjene noge ni posrečilo in ga je Š. kmalu dohitel. Zgrabil ga je za vrat in ga vrgel na vso moč ob tla, pri čemur se je K. poškodoval na komolcu leve roke. Se na tleh ležečega ga je S. pretepal z roko. K. čuti v pasu na levi strani telesa občutne notranje bolečine, ki jih ja najbrže zadobil pri padcu. K. je glasno klical na pomoč, nakar so prihiteli na mesto bližnji pasanti, ki so preprečili nadaljnje nasilje in pretepanje. Napadalec, ki je bil v družbi dveh prijateljev, je urno pobegnil proti Zeleni jami. Policija ga je pa kljub temu izsledila. Pri konfrotaciji je tepeni K. razločno spoznal Š.-a kot nočnega napadalca. Š. se zagovarja, da je sicer res Šel ob tistem času po omenjeni ulici precej vinjen iz neke dalmatinske gostilne domov, zanika pa vsak napad in pretep.
UNIFIKACIJA UPRAVE OZKOTIRNIH ŽELEZNIC
— Sarajevo, 13. j,nlija. Danes se je vrnil iz Beograda direktor tukajšnje direkcije ing. Matko Š n e 1 e r, ki se je udeležil konference prometnega ministrstva. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se vs« ozkotirne železnice v državi podrede sarajevski oblastni železniški direkciji.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0 — 22.9025, Bor km 13.535 — 13.565 (1355). Bruselj 0 — 7.3265. Budimpešta 0 — 9.9163, Curin 1094.1 — 1097.1 (1095.6) Dunaj 8.005 — 8.035 (8.02), London 276.31 — 277.11 (276.71), Newyork 56.78—56.98 (56.88). Pariz 2215 - 223.5 (2225). Prajta 168.3 — 169.1 (168.7), Trst 0 — 298.
Efekti: Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 den.. Kreditni zavod 170 — 175, Vevče 105 den.. Kranjska rndu-stiriiska 290 — 290 (290), Ruše 265 — 285, Stavbna 56 dem.. Šešir 105 den.
Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona desk, smreka - jelka, 18 m 24 m, fco vag. meja po 520. Iščejo se hrastovi plohi (60 — 100 mm, od 3 m naprej) ter deske (12, 18, 24 in 48 m, m).
Deželni pridelki: Tendenca slaba. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Dunaj 802, Berlin 13.56, Milan 297.50, London 276.71,   Pariz 222.50, Praga 168.70, Curih 1005.60. Newyork 56.88 Efekti: Voina Skoda 442.
INOZEMSKE BORZE. Curih, 13. julija. Zagreb 9.1275, Dunaj 73.18, Berlin 123.65, Milan 27.20, London 25.245, Pariz 30.23, Praga 15.38, Newyoffk 519.30, Budimpešta 90.90.
Stran X
■SLOVFNSK1   N A R O »D dne 13. julija 1928.
Stev 158.
Zagovorniki Punče Račića m njegovih
zaveznikov
Klerikalci ie vedno opravičujejo morilca Pumio Racica, — Ali se res duhovščina identificira z ministrom policije, ki je odgovoren za prelivanje krvi v Beogradu in Zagreba?
Klerikalni tisk besni in £ njim besne vti, ki se čutijo za njegovega duševnega očeta, za krive in obtožene. S kričanjem bi redi prevpili glas svoje vesti, odgovornosti se sodelovanje v režimu, čegar obeležje je bi« lo nasilje in ki se je moral ifmakniti pod pritiskom sodbe ne samo jugoslovenske javnosti, ampak tudi inozemske, ker se je omadeževal s prelivanjem krvi.
Po smešnih izjavah ljubljanskega in ma» riborskega oblastnega odbora, ki se izpo* stavljata za ministra policije in ga skušata obraniti odgovornosti za prelivanje krvi ne beograjskih in zagrebških ulicah ter ze najtesnejše prijateljstvo in zavezništvo s stranko, iz katere je izšel morilec v Nt* rodni skupščini, objavlja sedaj «51ovenec» tudi nekašno izjavo duhovnikov braslovške in celjske dekanije, ki obsoja gonjo proti ministru policije dr. Korošcu ter mu izre* ka «najprisrčnejše simpatije in popolno za« upanje*. Nam je tudi to prav. Toda ta du» hovščina naj ne pozabi na to svojo izjavo, če jo bomo označili kot moralno soodgo« vorno za vse, kar se je zgodilo v času Vu* kičevičeve in dr. Korošćeve vlade, ki nosi politično in moralno odgovornost ze k rva* ve žrtve v Beogradu in Zagrebu. Prav ta izjava dokazuje, kako upravičena je bile karikatura »Jutra*, ki opozarja na razliko v delovanju, požrtvovalnosti in trpljenju božjega sina in božjega namestnika. Raz* umljivo je, če ta duhovščina doslej ni ob« čutila potrebe obsoditi zločin Puniše Rači» ća javno in s svojim podpisom.
Spričo te izjave ugotavljamo, da na* sprotno smatra klerikalni tisk še vedno potrebno in umestno zagovarjati zločin Pu* niše Račića, če ne direktno, pa indirektno, namesto da bi ga obsodil brez vsakega pri« držka. To je seveda samo dokaz več za moralno in politično soodgovornost kleru kalcev za ta zločin. Tako piše «51ovenec», da bi se Račić ne i/pozabil, ako bi poznali poslanci KDK, kako mero dostojnosti, in klerikalni poslanec Žebot piie v zadnjem »Domoljubu**, da je opozicija s svojim lahkomiselnim delom povzročila, da je za« vrela Črnogorcu Račiću kri in je potem prišlo do znanega žalostnega dogodka.
Ugotavljamo, kar je bilo že ponovno ugotovljeno in kar je vsakomur znano, da se je opozicja borila samo s parlamentar-nizni sredstvi, da je imela večina po skup» ščinskem poslovniku vsa sredstva v rokah, s katerim bi jo lahko zavrnila na pravo pot ako je morda prekoračila meje parla* men tam ih običajev, da se je nasilje lipo* rahljalo od strani večine proti manjšini in ne nasprotno. Čeprav bi bili očitki opozi« cije napram Puniši Račiću še tako krivični, kar pa niso bili, ker je dokazano, de je ▼ resnici pljačkal ne samo bege, ampak tudi kmete, ne more biti zanj nobenega opravi*
čile« češ da ga je opozicija lahkomiselno izživela in da mu je pač kot Crnogorcu za* vrela kri. Taki izgovori in zagovori moril* ca samo dokazuje je vso moralno propad* loti naših klerikalnih voditeljev in po pra, vid Jth lahko označimo kot moralno sood? govorne za zločin, ki ga opravičujejo kljub temu, de ga je brezpogojno obsodil ves
kulturni svet.
In če prinaša taka opravičila tisk, ki se proglaša samovoljno za «krščanskega» in «katoIiškega», pod katerim so kot odgovor« ni činitelji podpisani duhovniki, ni potem pač nič čudnega, če ima poštena javnost vtis, de sta omadeževane duhovniški talar in duhovniška srajca. Ta vtis je še tem bolj razumljiv, ker se nihče izmed slovenske duhovščine, — čeprav dobro vemo, da se ne more vseh njenih pripadnikov meriti z istim merilom, — ni oglasil proti zločinu javno, pač pa se nasprotno na oficijelnih duhovniških sestankih, torej na konferen* cah predstavnikov cerkvene hierarhije, iz* tekajo zaupnice odgovornemu ministru po* lici je, ki se je zvezal na življenje in smrt s stranko, iz katere je izšel morilec in po Čegar navodilih se je prelivala kri na beo* grajskih in zagrebških ulicah.
Prav malo ima ta duhovščina povoda, da se v svojem farizejstvu zgraža nad ka« rikaturami dr. Korošca, ki nazorne j še pred« stavljajo izvrševanje njegove krščanske in politične misije, kakor pa tiskana beseda. In če klerikalci sami naglasa jo, da zahteva krščanstvo isto moralo za javno kakor za zasebno življenje, potem je tem lažje ugo* toviti veliko razliko med pravim poklicem dr, Korošca in njegovim delom kot mini* str a policije.
Ako primerja «Slovenec» zločin Puniše Račića z dejanjem Gavrila Principa v Sa» rajevu ter ju postavlja v isto vrsto, potem moremo samo reči, da je nesramnost naših klerikalcev še tem večja. Punica Račić je streljal v obrambi svoje osebne časti, kakor pravijo klerikalci sami, Gavrilo Princip pa je izvršil svoje dejanje iz Čistega nacijo« nalnega idealizma, ker je hotel odstraniti človeka, ki je bil predstavnik nasilnega av« strijskga režima v Bosni in Hercegovini. Zgodovina je tudi opravičila Principov čin.
S početjem naših klerikalcev se sram o* tirno Slovenci pred vsem kulturnim s ve* tom, kakor so nas sramotili njihovi junaki iz 1. 1914, ki so pozivali na vojno proti Srbiji s prižnic, priporočali podpisovanje av# strijskega vojnega posojila, vršili rekvizi* cije za avstrijsko armado ter bogateli v za« ledju.
V ostalem pa naj dr. Korošec dokaže, da ni bil minister policije v Vukičevičevt vladi, pa bomo preklicali prav drage volje vse svoje ugotovitve.
Žalostna slika „kršćanske ljubezni do
bližnjega
V Retečah ob Sori prebiva pod skalo 66-letna starka Marjana Požar, ki so jo vrgli celo iz svisli, kamor so morali spraviti seno. — Kje je domači župnik, dokaže z dejanjem ljubezen do
bližnjega?
Pisane zgodbe iz naših krajev
Razbojnika oropala kmeta. — Strašna smrt pod vlakom. — Letalska nesreča v Novem Sadu. — Tragedija v zagrebškem
predmestju. — Po 12 letih iz Rusije.
2e ves ta teden vidijo stoteri ljubljanski kopalci, ki se vozijo h kopanju v toplo Šoto pri Retečah, prežalostno sliko poosebljene bede in neodpustljive krutosti gotovih ljudi v tem idiličnem kraju in romantičnem kotičku našega sorskega polja. Človek ne more razumeti, kako je mogoče, da se zgodi v Gospodovem letu 1928 v kulturni slovenski vasi, ki se diči s ponosno cerkvijo, katoliškim društvenim domom in mogočnim župniščem, tak kulturen škandal, kot se je zgodil ta teden v Retečah.
Že takoj pri vstopu v vas te pozdravi od vsel strani množica visokih, vitkih mlajev in rodveden povprašaš po vzroku te svečane vaške okrasitve. »Novo mašo smo imeli v nedeljo«, samozavestno pojasnjujejo vaščani. Ko pa pustiš vas za seboj in se spustiš po klancu proti Sori, te naenkrat zbode v oči in pa globoko v srce žalosten in vse obsodbe vreden prizor:
Na levi strani proti, pod mogočno peščeno skalo prebiva v popolni samoti, ki jo samo tekom dneva motijo številni ljubljanski kopalci, od boga in ljudi zapuščena 66-letna, popolnoma onemogla in napol hroma straka Marjana Požar. Ob koncu svojega trudapolnega življenja, ko ne more več delati in si svojimi velimi, žu^javiml rokami služiti vsakdanjega kruha* brez svojcev, jo je okamenelo človeško srce vrglo izpod strehe, za katero je dolga leta garala in se trudila za blagostanje njenih gospodarjev. V tisočerih znojnih kapljah Je med trdim ©oljskim de4om skozi desetletja izhla svoje življenske in delavne moči v ljubljeno domačo zemljo. Do najskrajnejše mere je plačala svoj davek trdemu, neizprosnemu pravilu, da brez dela ni jela.
Težko je bik* njeno dolgo življenje, brez lepote in sladkosti, in le redko, mačehovsko odmerjene so bile kaplje veselja, ki so kanile v njeno življensko kupo. Toda uboga starka kljub temu ne obupuje in z globoko vero v srcu z irtrujenfmi, vendar še dovolj živahnim glasom pripovedtrje:
> Dom a sem pravzaprav Iz Bodove 1 j nad Škofjo Loko v Poljanski dolini. Tam sem bila rojena leta 1862. It tretjemu križu sem se bližala, ko sem se poročila s svojim pokojnim možem, s katerim sem živela cetih 32 let v prav zadovoljnem in srečnem zagonu. Otrok nisva imela, ker se Je nama zmeraj ponesrečffo. Pridna sva
bila oba in zato nama nikoli ni manjkalo ne jedi ne drugega. Mož je bil pleskar in je dobro zaslužil, saj je pa tudi tako delal, da so ga bili vsi gospodarji veseli. Skoda, da nimam zdajle pri sebi njegovih »bukvić«, bi vam jih koj pokazala, kako lepa spričevala so mu zapisali noter njegovi gospodarji. Nekaj let sva prebivala po raznih krajih na Gorenjskem, kjer Je on dela* po tovarnah, jaz sem pa hodila v »tabrh«.
No, pred vojno sva pa prišla v Goriča-ne, kjer je on delal v papirnici kot pleskar in delavec pri stroju celih 14 let. Stanovala sva pri posestniku Lovrencu Jenku v Gorenji vasi in sicer v njegovi bajti. Jaz sem delala na polju in si s tem zaslužila hrano in pa stanovanje. Mož je bil v začetku vojne nekaj časa pri vojakih, vendar so ga pa kmalu superarbitrirali, ker je bil precej naglušen. Pozneje sva se preselila v Go-dešiče, kler sva bila 15 mesecev, nato pa sva bila v Sori tri leta in pol.
Kmalu potem je prišel po naju zopet posestnik Jenko iz Gorenje vasi in naju odpeljal v svojo bajto, kjer sva stanovala že prejšnje čase. Bila sva že stara, mož ni mogel več delati, jaz pa tudi le kaj malega za silo. Tudi močen revmatizem me je priče! nadlegovati, toda Jenko naju je vseeno sprejel pod streho in nama obljubil, da nama ne bo treba veliko plačevati. Moj mož je že čez eno leto umrl, star 59 let in ostala sem sama. Se celih šest let me je Jenko brezplačno trpel v bajti in tudi od mojega župana ni zame dobival nobenega denarja.
Letos pa je prišel gospodar Jenko k meni in mi dejal:
»Vidiš, Marjana, dofgo sem te trpel pod svojo streho Zastonj si imela »kvartir« in tudi za hrano te nisem nikoli terjal. Zdaj te pa res ne morem več imeti, ker bom jaz djal v bajto mlade ljudi, ki mi bodo delali In si vse z delom zaslužili.«
Kaj sem hotela, pobrat! sem morala svoje beraske stvari in zapustiti bajto. Teden po veliki noči sem šla ven, ko so prišli zidarji bajto pobelit. Nekaj časa sem prebivala na vasi v nekih svislih, ki so mi jih ponudili dobri ljudje, dve sestri sta, pa en brat, pa so tako dobri, nikoli se ne kregajo in zelo radi se imajo. Tudi jesti so mi dajali zmeraj. V ponedeljek sem morala pa   ap istlti   udi svx i. te so ta tu pro-
ta ponedeljek mojo ropotijo v tole jamo, da sem vsaj za prvo silo pod streho. Bo že bog kako preložil, kaj pa hočem napraviti, ko sem beračica: zaključi starka svojo povest.
Uboga starka stoji pred jamo, oprta z levico na leseno berglo, z desnico pa sloni na kljukasti leskovi palici. V notranjosti jame, ki se proti koncu vedno bolj zožuje, je spravljeno njeno skromno imetje: nizka obrabljena mizica, črviva kuhinjska omara, stara podolgovata skrinja, dvopredalna poličica, beraška postelja in nekaj z žico povezanih lončenih skled in železnih loncev. Postel-ja leži na golih tleh, napravljena iz tenke slamnice s suho travo, ki si jo je sirota nažela v gmajni, drugo slamnico ima napolnjeno z ovsenimi plevami, za zglavje ji služita dve vreči, natlačeni s starimi, pestrimi cunjami, pokriva se pa z živordečo odejo, na kateri je pustil tok časa številne temne madeže. Edina njena druščina sta dve kokoši, ki se dolgočasita v kurniku v kotu jame in pa mala rjava psička Pudeljca, ki jo ima starka za druščino in za ,vahto\ kakor pravi sama.
Staro siroto obiskujejo v Tflhovi jami Številni Ljubljančani, ki ji prinašajo od doma eno ali drugo jed. da ji olajšajo njeno težko usodo. »Prejle mi je dal neki gospod štrudla,* pripoveduje starka, »pa sem ga kar precej pomahala.«
Zvečer, ko se kopalci pos-lavljajo od priljubljene Sore, se postavi-nesrečna reva ob poti pod svojo »hišo« in proseče zre na mimoidoče. Tupatam se iztegne usmiljena roka v starkino naročje in ne ve levica, kaj dela desnica.
Kaj bo z nesrečiiico, kadar prične deževati in bo močilo njo in njene stvari, nas
Seljak Nikola Krajačič se jc včeraj vračal s samoborskim vlakom iz Za* greba domov v vas Marija Gorica. V vlaku sta se mu pridružila dva neznan* ca. Izstopila sta tudi na postaji Sv. Ne* delja in sta povabila Nikolo v gostil* no. Plačala sta vino in pod večer so krenili vsi proti vasi Mariji Gorica. Ko so prišli na osamljeni kraj, sta neznan* ca pograbila seljaka in mu potegnila • iz žepa listnico s 500 Din in žepno uro. Seljak se je vrnil v gostilno, kjer je popival z neznancema in zvedel, da se eden piše Jure Filipovič. Ljudje so ga poznali, ker je večkrat prišel v gostil* no in je imel v vasi ljubico Zoro Or> Šiček. Seljak je prijavil napad zagreb* škemu redarstvu. V sliki, ki jo je vi* del v kriminalnem albumu, je tudi spo» znal enega napadalca. Policija je takoj aretirala Filipčiča. Sprva je mož trdil, da ni bil na dan napada v Sv. Nedelji. Potem je pa priznal, da se je ta dan vozil z Ivanom Boričem iz Vrapč od Sv. Nedelje. Ko so zapustili gostilno, se je on odstranil in ne ve ničesar o roparskem napadu na seljaka. Policija je zaslišala nato Ivana Boriča. Tudi ta je sprva vse tajil. Trdil je celo, da Fi* lipčiča sploh ne pozna. Ko so zlikovca konfrontirali, sta slednjič priznala, da sta okradla seljaka Krajačiča. Sestala gta se v Ilici in se odpeljala z avtobu* som v Vrabce. Tam sta sedla v som* borski vlak in naletela na Krajačiča. Na poti v Sv. Nedeljo so vsi trije legli v travo in zaspali. Tedaj ie Borič iz* maknil seljaku listnico z denarjem in žepno uro. Seljak je najprej smrčal, zlikovca sta pa odšla v Zagreb in si razdelila plen. Filipčič je izgnan iz Za» greba za 3 leta. Bil je že večkrat ka* znovan radi prevare in roparskega na* pada. Tudi Borič je bil že predkazno* van. Oba je policija izročila sodišču.
*
Iz Osijeka poročajo, da je včeraj neki železničar našel na progi pri tovarni sladkorja moško truplo, ki je bilo strahovito razmesarjeno in spače* no. Na njed so bili znaki tragične in strašne smrti. Prijavil je zadevo poli* ciji, ki je ugotovila, da je ponesreče* nec delavec Fran Volanič, 26 let star, nameščen pri špediterju Freundu. De* lavec je pil v neki predmestni gostilni, ki se nahaja v bližini proge. Najbrž se je vračal pijan domov in ga je povozil vlak, ko je hotel prekoračiti progo. De* lavčevo truplo je popolnoma razme* sarjeno. Lobanja je zdrobljena in mo* žgani so ležali daleč okoli. Truplo so odpeljali v mrtvašnico. Delavec je bil oženjen in oče sedmih otrok.
Kakor vsak dan, so se tudi v torek vežbali na letališču v Novem Sadu le* talci, med katerimi je bil tudi poročnik Kostič. Letalski poročnik se je dvignil s svojim letalom in ko je dospel v vi* šino kakih 200 m, se je letalo začelo nagibati na stran in je treščilo na tla. Motor je še vedno ropotal v razbitem letalu na zemlji in bencin je tekel iz rezervoarja. K sreči se pa ni vnel, kar bi povzročilo težko nesrečo.
Na kraj nesreče je takoj prihitelo rešilno moštvo in je potegnilo poročni* ka izpod razbitega letala. Kostič ima poškodbe na glavi, ki pa niso smrtno nevarne. Odpeljali so ga v petrovara* dirrsko vojaško bolnico. Po mnenju zdravnikov bo ponesrečeni poročnik kmalu okreval. Letalo je bilo tipa «De* voitm» in je bilo še novo. Posebna komisja proučuje vzroke letalske ne* sreče, ki k sreči ni zahtevala človeške žrtve.
Poročali smo že o strašni smrti Marije Bošnjakove iz Černomerca. Ko jo je rešilni voz pripeljal v bofmico, je kmalu umrla. Zdravniki so mislili, da
je strah pomisliti. Ženska spada po možu v gosteško občino, ki ie dolžna skrbeti za njo. Vendar pa tamošnji župan te svoje dolžnosti ne vrši, kar žalostno izpričuje dejstvo, da ji je vse letošnje leto naklonil visoko podporo 145 Din, in sicer 2. januarja 100 Din, 19. marca 25 Din in 29. junija 20 Din. Napram drugim ljudem se je Že ponovno izrazil, da od zdai naprej njega starka nič več ne briga.
V Retečah morete brati na nekaterih izmed 27-tib mlajev prav iepe izreke, pogrešali smo pa enega, ki bi bil najbolj na mestu in sicer: »Odpri roke, odpri srce, o tiraj bratovske so4ze!«
Ko so sinoči odhajali kopalci s Sore, je starka solznih oči pripovedovala: »Zdajle popoldne so bili žandar j i pri meni in so mi rekli, da tudi v tejle jami ne smem biti Kam naj pa zdaj reva grem?«
bi zopet se ponavlja Cankarjeva žalostna zsodbo c širrrnu Sirotniku...
V Retečah imajo župnika, ki ima lepo posestvo in gotovo dovolj prostora v svojem župnišču, da bi sprejel ubogo starko zadnje trenutke njenega življenja pod streho. Toda gospod pozna očividno Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega samo na jeziku. Tu bi bilo župnikovo delovanje umestno, toda njegovo srce ne pozna krščanskega usmiljenja. In tu se nudi klerikalnemu časopisju na čelu s »Slovencem« najlepša prilika, da z dejanji dokaže ljubezen in skrb za slovensko ljudstvo, ne pa da huj-ska proti naprednemu časopisju in zagovarja morilca Punišo Račića. Kje je »največji Slovenec* dr. Korošec, da pozove svojo duhovščino, naj stori dolžnost, ki ji jo. nalaga krščanska morala?
je vzrok njene smrti jetika, na kateri je bolehala že dolgo let. Isti dan je pa orožništvo dobilo prijavo, da je mož pokojnice trpinčil ženo in jo z gladom počasi umoril, da bi se je znebil ter nemoteno mogel živeti s svojo ljubico. Za pokop nesrečne žene se ni nihče pobrigal in tako je bila pokopana brez svečenika in spremstva. Tudi moža in otrok ni bilo pri pogrebu. Marija je imela dva otroka, 14-letno Ivico, k* hodi v 3. razred gimnazije, in 4-letnega Branka. Oba je po Bošnjakovi izjavi vzela njegova mati na dom v Kloštar Podravski. Po Pustošiji in Černomercu se je govorilo, da je Bošnjak vedno pretil svoji bolni ženi, da jo bo ubil, če ne bo v kratkem umria. Dva dni pred smrtjo matere je izginil tudi Ivico. Oče, ki je hud alkoholik, ga je pretepal in deček je zaradi tega pobegnil. Orožniki so včeraj aretirali Bošnjaka in njegovo ljubico Marijo Šiljkovičevo, ki je služkinja po poklicu. Sedela sta v gostilni in pila žganje. Bošnjak se je udal orožnikom brez odpora, Šiljoko-vićeva je pa začela krčevito jokati. Oba je orožništvo izročilo državnemu pravdniku. Zagonetno je tudi, kam je pobegnil mali Ivica. Sodi se, da je tudi on postal žrtev zverinskega očeta, ki je umoril premišljeno s stradanjem svojo bolno ženo.
★
Te dni se je vrnil iz Rusije Sveti-slav Mandič, ki je bil 1. 1916 ujet na ruski fronti in se mu je posrečilo vrniti se v svoj rojstni kraj Vršeč. Izpovedal je novinarjem, da je v Rusiji še kakih 10.000 ujetnikov iz Jugoslavije. Žive večinoma v Sibiriji in ne morejo domov, ker jim ruske oblasti ne dajo dovoljenja. Mandič je delal zadnji čas pri neki angleški tvrdki. Dobil je stike s poljskimi diplomatskimi predstavniki, ki so mu izdali poljski potni list, Na ta način mu je uspelo priti v domovino. Naši ljudje žive v Rusiji zelo slabo, ker so nasprotniki komunistov in ne dobe dela. 2ive od beračenja. Vso pošto, ki jo dobe iz domovine, komunisti zaplenijo ali jo pošljejo nazaj. V Rusiji je dosti emigrantov komunistov, ki ne morejo dobiti zaslužka in stradajo. So pa tudi emigranti, ki zavzemajo zlasti v vojski visoke položaje. Stanje ruskega seljaka je precej obupno, ker primanjkuje semena za setev. Seljaki tudi nočejo pridelovati več, kakor jim je za življenje potrebno, ker jim ostanek poberejo komunistične oblasti in morajo z njim plačati davke. Država sprejema od seljakov samo deželne pridelke in ne mara denarja. Zato je nastalo veliko pomanjkanje kruha in morajo delavci stradati. Moka se more kupiti samo v državnih skladiščih po zelo visoki ceni. Delavci so zelo ogorčeni in kričijo po ulicah in razširjajo letake z napisi: Dajte nam carja in kruha! Belega kruha sploh ni, prodaja in peče se samo črni kruh. Zanimivo je, da se v Rusiji naseljujejo 2idje iz Palestine. Ti se prilagode tamošnjemu komunističnemu sistemu in dobe od države zemljišče in podporo. Ruski časopisi so polni fantastičnih vesti o revoluciji v Jugoslaviji. Posebno veliko so pisali o veliki »majski revoluciji« v naši državi. Te vesti so potrebne za vzdrževanje komunističnega duha pri delavcih, med katerimi je vedno več brezposelnih.
Za veselice, plese in stične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesne rede itd. okusno in po najnižji ceni
Narodna tiskarna v Ljubljani
£Beležmca
KOLEDAR.
Petek, 13. julija. Katoličani: Marjeta; pravoslavni: 30. juna: Pavlov dan, Dragan.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Ljudski kino (Matica): Pet parov čevljev (Lya MaTa).
Kino Ideal: Človek z bičem (Douglas Fairbanks).
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczy, Mestni trg in Ramor, Mikloiičeva cesta.
Sport
Lahkoatletsko državno prvenstvo v Ljubljani
Lahkoatletsko državno prvenstvo se vrši
14. in 15. t. m. ob 15. na igrišču Primorja, Dunajska cesta.
To prvenstvo bo vsekakor najbolj zani* mivo in napeto tekmovanje sezone. — Na startu bomo videli atlete iz cele naše pro» strane domovine. — Prijavljeni so atleti iz Subotice, Beograda, Pančeva, Zagreba, Ptuja in Ljubljane. — Vsega skupaj je pri» javljenih nad 100 atletov. Pančevo pošlje 10 atletov. — V Pančevu trenira atlete on* dotnega športnega kluba g. Telesko, Voj* vodinec, ki nam je znan iz tekmovanja le* ta 1924. — Sedaj se nahaja v izvanredni formi. Na zadnjem tekmovanju je skočil v višino bolje od jugoslovenskega rekorda. — Od beograjskih atletov se pričakuje z veliko radovednostjo start g. Rajza. — Nje* govi dobri rezultati so nam znani iz raznih Časopisnih kritik. On bo trd oreh vsem našim sprinterjem. — Atlet Novaković iz Su* botice je tudi v dobri formi. — Mlad in ši« bak atlet, letos je maturiral, na predvče* rašnjem treningu je metal kroglo preko 11 metrov. Ima zelo lep stil. Starta tudi na 100 in 200 m ter v skoku v daljavo. Pred 14 dnevi je zmagal v Pančevu s 6.38 m. V prihodnji številki priobčimo kratek pre» gled do sedaj doseženih rezultatov startu* jočih atletov.
Da se to tekmovanje vrši v Ljubljani, je dosegel ljubljanski lahkoatletski podsa* vez s težkimi materijelnimi žrtvami in po
dolgem prizadevanju. Nabaviti je moral v to svrho 40 zaprek. Zavedajoč se naloge, katero ima ljubljanski lahkoatletski podsa* vez, t. j. podpirati in propagirati najbolj zdravo in najbolj harmonično metodo te* lesne vzgoje, se bo potrudil, da se tekmo* vanje vrši v največjem redu in hitro, da bo občinstvo zadovoljno s tekmovanjem. — Vstopnina je nizka, da se vsem omogoči prisostvovanje.
— ASK Primorje. Lahkoatletsko sekci* ja. Tekmovanje za državno prvenstvo se vrši v soboto in nedeljo ob 15. uri na na* sem igrišču. — Gg. atleti dr. Perpar, Puc, Perović, Zorga, Furlan, Slapničar, Medica, Korče. Stolfa, Gasperšič, Slamič, Petkov* šek, morajo biti na igrišču že ob 14.30. — Start bo natančno ob 15. uri. — S seboj naj vsak prinese športne rekvizite- — Načelnik.
— Ilirija : Primorje. V nedeljo ob 11. dopoldne se vrši na igrišču Primorja ha* ženska prvenstvena telcma rezervnih družin Ilirije in Primorja. Tokrat se bodo bo* rile za prvenstvo najmlajše pristašice obeh naših športnih rivalov in njih igra bo ne* dvomno zelo lepa in učinkovita, saj jo bo* do igrale mlade, talentirane in nadvse am» biciozne igralke, ki jim je «primadojstvo», ki ga tako pogosto opažamo pri starej ših hazenašicah, Še povsem tuje. Cene vstop* nicam so zelo nizke.
— Službeno iz LHP. Citajo se z dnem 7. VIL za ASK Primorje Šmus Špela, Vida Kononenko, Errath Valerija; za SK Ilirijo Godler Kristina, vse s pravom nastopa dne
15. VIL Delegirajo se sledeči sodniki: za tekme ASK Primorje — SK Mura dne 14. in 15. VIL v Murski Soboti g. Peterka, za prvenstveno tekmo SK Ilirja rez. — ASK Primorje rez. 15. VIL g. Doberlet, namest* nik g. Vončina. — Tajnica.
Preskrba Slovenije z vagoni
Iz trgovskih krogov rvam poročajo:
V časopisju in v raznih okrožnicah se v zadnjem času opozarja vse trgovce in izvoznike, naj si zasigurajo vagone za izvozno sezono. Zelo s« čudimo tem vestern, da nas gotovi krogi na to opozarjajo po časopism, ker so naši rz-vozoišiki krogi že svoječasno opozarjala po časopisih, kakor tuđi po raznih korporacija h na to, da trpi Slovenija ne samo letos, ampak že več let na pomanjkanju vagonov. Koliko vagonov potrebuje slovenska trgovina, je merodaj-nim krogom zelo dobro znano in se nam zde ti različni pozivi zadnjih dni zelo neumestni. Ge-nerama direkcija za podelu kola v Beogradu je dobro poučena, koliko vagonov se v Sloveniji dnevno naroča m koliko se jih od strani že tehniške uprave dostavlja.
Z oz-irom na ta dejstva, in pa z o žirom na uradno statistiko, ki kaže točno stanje vagonov, ki lansko leto, kakor tudi letos niso bili redno dostavljeni, lahko železniška uprava dobi zadostno sliko, koliko vagonov in kakšnih se v SkrveniM rabi in si bo s tem prihranila čas in nepotrebno pisare nje po časopisih ki raznih okrožnicah. Javnost dobiva iz teh objav vtis, da je biilo dosedaj stovenski trgovini vedno dovolj vago nO v na razpolago, kar pa niti od daleč ne odgovarja resnici.
Kar se tiče jesenske kampanje, vidimo vsako teto isii pojav, namreč da se kar lepega dne železniška »prava prične izgovarjati, da vagonov za fczvoc drv in stavbnega lesa nama na razpolago, ker iste rairi za prevoz sladkorne pese. Z ozirom na vsa ta dejstva zahtevamo od merodarnih krogov, da preskrbe ob pravem času vagone za jesensko kampanjo, da ne bo kljub raznim smeinim pozivom od njene strani letos 5e hujšega pomanjkanja v^so^^', kakor pa smo ga občutiti prejšnda leta.
H dnevne statistike ra iz raznih gospodarskih revij hi časopisov je razvidno, da je »*5 izvoiz visoko pasiven. Glavna krivda pa leži ravno v gori omenjenih nedostatkiih Železniška uprarva naj preskrbi izvoznikom lesa zadostno števdio potTeforuh vagonov, kajti vsi merodajni krogi vedo, da igra stavbni les glajvno vlogo kot eksportni faktor v naša trgovski bilanci.
Ali ste se že naročili na »Ponedeljek"?
Stev 158
•SLOVENSKI   N A R O »D dne 13. julija 1928.
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Telefonski  promet z inozemstvom.
Naša država je imela doslej telefonske zveze z Dunajem, Berlinom, Prago, Leipzigom, Budimpešto in Bukarešto. Od 5. tm. imamo tudi telefonsko zvezo s Parizom. Do Gradca vodi zračna proga, od Gradca dalje pa podzemni kabli. Naša država, ki hoče čimprej dobiti telefonske zveze z ori-jenrom, je dobila že nad 30 ponudb raznih držav, ki rezervirajo zase kabelske proge. Zavedajoč se važnosti kabljov, je razpisala naša država licitacijo in s ponudbami se je javilo 5 tvrdk iz Amerike, Anglije, Češkoslovaške, Nemčije in Madžarske. Vse tvrd-ke so pristale na pogoj, da bi se jim kabli plačali v 12 letih z dohodki od telefonskega prometa. Prvo polaganje kablov bi se vršilo v dveh letih od avstrijske in madžarske meje do Niša. Od Maribora do Beograda bi bilo 55 prog, od Hodoša do Beograda 52, od Beograda do Niša pa 84. Drugo polaganje bi šlo od Niša do grške in od Niša do bolgarske meje. Tako bi dobili zvezo z odjemom preko Bolgarije. Ponudbe teh tvrdk je proučila posebna komisija, v kateri so bili veučiliški profesorji in sicer po eden iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Njihovo poročilo je zdaj v poštnem ministrstvu. Telefonski pogovori s Parizom so precej dragi. Tri minute trajajoč pogovor med Beogradom in Parizom stane 11.7 zlatih frankov ali 128.73 Din. Ta pristojbina se razdeli tako, da dobi naša država 2.10, Madžarska 1.10, Avstrija 3.60, Švica 1.20, Francija pa 3 zlate franke. Telefonski promet s Parizom, imajo Zagreb, Beograd, Ljubljana, Subotica in Novi Sad. Prihodnji mesec dobimo tudi telefonsko zvezo z Londonom.
— Eldorado Ljubljančanov. Čimbolj pri-bolj pritiska vročina in čim lepše je vreme, tem bolj so veseli oni Ljubljančani, ki ne morejo preživeti počitnic ob morju. Vsako popoldne romajo cele procesije Ljubljančanov in Ljubljančank v Reteče, kjer se je razvila nekaka domača rivijera. Kopanje v Sori pri Retečah ie zelo prijetno, ker je voda izdredno topla, a okolica tako romantična, da imajo kopalci dvojni užitek. Dolina ob Sori pod Retečami je vsako popoldne poma kopalcev in kopalk. Tu kar mrgoli Ljubljančanov vseh stanov in poklicev. Prihajajo poedinci in rodbine z dcco, ki tabore v gozdu ob Sori, srečni in veseli, da si lalko privoščijo vsaj ta skromni užitek. Eni bijejo žogo, drugi prirejajo razne igre, tretji čepe v vodi in grade iz kamenja jez, četrti se hlade v senci in kramljajo, peti se urijo v plavanju v vodi, ki nikjer ne sega do vratu itd. Reteče so oživele, odkar so med Ljubljančani tako priljubljene. Tik pri postajališču grade z vso naglico večje poslopje, v katerem bo najbrž gostilna. Ce pojde tako dalje, se bodo razvile Reteče v pravo kopališče, kamor bodo zahajali vsi oni Ljubljančani, ki nimajo dovolj cvenka, da bi preživeli vroče poletne dni v letovišču ob morju.
— Iz državne službe. Za stalnega davčnega pripravnika pri davčnem uradu v Ptuju je imenovan davčni pripravnik Ivan Bolak.
— Naša emigracija v maju. Po statistiki Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je izselilo letos v maju v prekmorske države 1564 oseb, t. j. 184 mani, v maju lanskega leta. Celokupno število izseljencev od 1. januarja do konca maja ie znašalo 9432, lani v istem času pa za 149 manj. Iz Hrvatske in Slavonije se je izselilo v maju 647, iz Vojvodine 366, iz Slovenije 224, iz Dalmacije 150, iz Srbije 87, iz Bosne in Hercegovine 65, iz Črne gore 25. Od teh je bilo 68% poljedelcev. V Kanado je šlo 624 naših izselejencev, v Zedinjene države 334, v Urugvaj 250, v Argentino 236, v Avstralijo 57 Hd. Vrnilo se jih je v maju 705, od 1. januaTja do konca maja 3067.
— Hrvatski planinci na Stolu. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priradi v nedeljo 15. tm. za svoje člane skupni izlet na Stol, kjer bodo hrvatski planinci z našimi proslavili preureditev Prešernove koče.
— Deložacija osiješkega gledalfšča. V sredo popoldne je bilo deložirano osiješko gledališče. Sodne oblasti so deložirale pisarne tajnika in intendanta, gledališče so pa zaprle. Prosvetno ministrstvo je baje odredilo, naj gledališče plača 500.000 Din, ki jih dolguje za najemnino. Finančno ministrstvo pa denaTJa še ni nakazalo in zato je dalo lastništvo poslopja gledališče delo-žirati.
— Gradnja drugega Ura na progi Zagreb - Beograd. Gradnja drugega tira na progi ZagTeb - Beograd je zadnje čase nekoliko zastala, ker država ne izplačuje redno delavskih plač. Zgodilo se je celo, da nekateri delavci za cel mesec niso dobili plače. Poleg tega je zdaj čas žetve in mnogi delavci so zaposleni pri večjih posestnikih. Po načrtu bi moral biti letos izdelan drugi tir med Beogradom in Brodom na Savi. Na tem delu proge že polagajo tračnice in grade mostove.
— Pod Triglavom. Tam na Gorenjskem stoji ponosni naš Triglav tiho gleda v svet, zre na svoj narod — Slovence. — Veliko je moz, ki obožujejo to goro, toda da bi ga še kdo ljubil in razumel tako, kakor pokojni duhovni svetnik, župnik Aljaž iz Dov-jega — tega ne bo. Ljubil je Triglav in vedel je zakaj. Ko stopiš v Mojstrani iz vlaka in se napotiš po dolini Vrat proti Aljaževemu domu ob Sumeči Bistrici, te vodi pot sprva po gozdu. Ko pa prideš pod veličasui slap, katerega bobnenje te že od daleč pozdravlja, obstojiš nehote in oko se ustavi na bajni sliki, ki se ti tod nudi. Čim bližje prideš Aljaževemu domu, tembolj se odpira pravi planinski svet pred teboj in pogled se ustavi na gorskih kolesih CmiTa in Stenarja, nemo, vabeče zro v dolino na one majhne ljudi, ki hodijo tam doli — zakaj? In pred seboj vidiš Triglav, kako je velik, koliko pomeni ta beseda za turista, pogled ti zadrkne od vrha navzdol — severna stena — nema stva je in vendar tako mična, tam, da tam je izdihnilo svojo
velikn dušo nekaj mladih nadebudnih ljudi — Triglav je vzel najboljše, vzel je, kar je bilo njegovega. Ko prideš do Aljaževega doma in greš proti »Malemu Triglavu« v Vratih, zagledaš tam pred smrekami skrito krasno novo kapelico; da hribolazec, želja pok. župnika Aljaža se je spolnila, tam med tihimi smrekami v dolini med gorskimi velikani stoji sedaj kapelica o kateri je sanjal župnik Aljaž že davno. Ni bil tako srečen, da bi bil doživel preje ga je bog poklical k sebi; vendar pa je želja ostala živa in dne 29. julija bo mrva kapelica posvečena in se bo darovala služba božja prvič. Vabimo vse tiste, ki so bili že v Vratih, še bolj pa one, ki Še niso bili. Planinci, naša sveta dolžnost je, da se bomo ta dan zbrani pred kapelico spomnili njega, ki je šel prezgodaj od nas, sina Triglava, župnika Aljaža.
Slovenski stipendisti v Franciji. Francoska vlada je za šolsko leto 1928-29 podelila stipendije tem-le kandidatom: s strani ministrstva zunanjih poskrv gg. Ivanu Tomšiču, pravniku v Parizu; Slavku Gorju pu, slušatelju elektrotehničnega instituta v Grenoblu: s strani prosvetnega ministrstva gg. Alfonzu Gspanu, filozofu v Parizu; Milici Schaupovi, filozofki v Aixu; Borisu Kermavnerju, pravniku v Lyomi; Franju Sijancu, filozofu v Parizu, in Mirku Puglju, filozofu v Parizu.
— Sokolski zlet v Skoplju. Glasom sklepa starešinstva JSS se vrši pokrajinski zlet Sokolstva v Skoplju dne 6. septembra 1928 v obsegu, kakor ie bil določen za Vidovdan. Tozadevni proglas izdeluje starešinstvo JSS in izide tekom prihodnjih dni. Vsled ugodnosti vožnje je pričakovati tudi iz naših krajev večje udeležbe.
— Kje se naročajo knjige »Goriške Matice« v Gorici? Književno podjetje »Goriška Matica« v Gorici izda letos v desetič svoje knjige. Ob desetletnici svojega obstoja izda sledeče obvezne knjige: 1. Koledar za leto 1929. v opremi slikarja Toneta Kralja; 2. Dr. Just Bačar: Zdravje in bolezen v domači hiši. 3. zvezek, vzroki, bistvo in zdravljenje bolezni; 3. Vladislav Stanislav Reymont: Pravica. Roman iz življenja poljskih kmetov; 4. Janko Furlan: Danska in Danci. Fakultativne knjige: 1. France Beuk: Črni bratje in sestre. Zgodovinski roman; 2. Just Ušaj: Kmečko branje. Zbirka osnovnih gospodarskih naukov. Poleg tega v drugi izdaji Beukov roman »Krvavi Jezdeci«, ker je prva izdaja pošla že v treh tednih. Cena obveznim knjigam znaša za Jugoslavijo Din 20, posameznim fakultativnim knjigam pa po deset dinarjev. Doplačajo se še poštni stroški, ki znašajo za eno serijo knjig Din 10. Knjige se naročajo naravnost pri Goriški Matici v Gorici v ulici Sv. Ivana (Gorizia Via San Giovanni 6/1) Italija. V krajih, kjer bi bilo več naročnikov knjig Goriške Matice, naj se skušajo naročiti skupno.
— Iščejo se nasledniki nekega Martina Zgonca, rodom Slovenca, ki je utonil dne 1./7. 1921 v reki Ohio blizu mesta VVheeling W. Va. Pozivajo se vsi, ki so jim znani podatki o pokojniku ali njegovih sorodnikih, naj to s por oče izšel jeni škemu komisari jatu v Zagrebu, Kamenička ul. 15.
— Za žrtve potresa v Bolgariji so poslali v roke ljubljanskega odbora Rdečega križa-. Krajevni odbor Rdečega križa v Ribnici Din 2810; Krajevni odbor Rdečega križa v Kamniku Din 1159.50; Krajevni odbor Rdečega križa v Šmarju pri Jelšah Din 369; Županstvo občine Devica Marija v Polju Din 200. Iskrena hvala!
— Znižana vožnja za izletnike na državnih parnikih. Prometni minister je odredil, da imajo izletniki ob nedeljah in praznikih na državnih parnikih brezplačen po-vratek, če se vračajo z izleta istega dne, ko so odpotovali. Polovična vožnja velja za vse potniške parnike, izvzemši lokalne.
— Dovoljenja za zaposlitev inozemskih delavcev. Ministrstvo socijalne politike je odredilo, da se smejo dovoljenja za zaposlitev inozemskih delavcev v naših podjetjih izjemoma podaljšati do 31. decembra, za kar niso potrebne nobene formalnosti.
— Vreme. Lepo vreme traja dalje in vse kaže, da bodo imeli prav oni. ki so napovedovali sušo. V nekaterih, zlasti hribo-vitih krajih, je suša že uničila fižol in zelenjavo, pa tudi krompir in drugi poljski pridelki zelo trpe. Celo ob gorenjski železnici je pripekajoče solnce travo tako požgalo, da se je od isker, ki padajo iz lokomotiv, vnela in zgorela. Dež bi bil nujno potreben, toda barometer kaže, da ga še ne bo. Danes zjutraj je kazal barometer 769 mm, kar priča da je računati s stanovitnim lepim vremenom. Temperatura je znašala 19 stopinj. Včeraj je bilo lepo po vsej državi. Najvišjo temperaturo so imeli v Dubrovniku in sicer 34 stopinj. V Splitu ie bilo 33, v Skoplju 31, v Zagrebu in v Beogradu 30, v Ljubljani 28.4, v Sarajevu 28, v Mariboru 27 stopinj. Vročine in lepega vremena so veseli samo turisti in kopalci, ki se ves dan kopljejo in solnčijo.
— Jutri vsi na proslavo 1701etnice rojstva prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, ki se vrši na pesnikovem rojstnem domu v Zg. Šiški pri »Kamniti mizi«!
— Zidani most Pretekli teden je aretiralo orožništvo v Razfoorju pri Loki 261et-no posestnikovo hčer Jožefo Beci, ki je rodila nezakonskega otroka ženskega spola ter ga po porodu zadavila in naslednjega dne, ko so šli domači k maši 300 korakov daleč od hiše pri mimo tekočem potoku zakopala. Ko jo ie OTožniŠka patrulja prijela, je sprva tajila svoj zločin, pozneje ga je pa priznala, češ, da ga je izvršila v bojazni pred materjo. Izročili so jo sodišču v Laškem. Sodna komisija je ugotovila, da otrok še ni drhal, ko ga je zadavila. Detomoril-ka je iz zelo pobožne katoliške rodbine in je zelo pogosto zahajala v cerkev.
Prispevajte v fond Akademije znanosti in Narodne galerije! i
Zobozdravnik DR. PUHER
ne ordinira do 15. avgusta
Iz Ljubljane
—U Dolenjska cesta je zaprta  že dva
dni med vogalom Babičeve hiše onstran Hradeckega mostu in vogalom one hiše nasproti Marenčetove gostilne, v kateri se nahaja policijska stražnica. Cesto so zaprli zato, ker se popravlja tramvajski tir preko železniškega prehoda. Ta del ceste je zaprt za ves vozni promet, samo tramvaj vozi mimo pregraje pri Babičevi hiši do železniškega prehoda. Vsa ostala vozila pa vozijo po ovinku: po Ižannski cesti in OrJovi ulici. Kakor je bik) napovedano v Ustih, je treba za popravilo tramvajskega tira na označenem kraju tri dni dela, in ostane torej Dolenjska cesta tamkaj zaprta tudi še jutri. — Da je stvar sama po sebi kolikor-tolfko ne v sečna za promet, ki je na Dolenjski cesti precej velik, je unrijivo, toda v tem pogledu menda ni bilo in tudi ne bo pritožb. Vse nekaj drugega pa pomeni ta, četudi samo tridnevna preložitev prometa z Dolenjske ceste v Orlovo ulico in na Ižansko cesto za prebivalstvo teh dveh ulic, za kateri naš mestni urad že itak skrbi več ko po mačehovsko. Dočhn se namreč n. pr. Florijanska ulica ter Kar-lovška in Dolenjska cesta škrope tako obilno, da vkljub sedanji veliki vročini od jutra do večera gazite tamkaj po blatu, se Orlova ulica in Ižanska cesta poškropita v zgodnji Jutranji uri in še to tako skopo, da sta v petih minutah po škropljenju zopet popolnoma suhi. Avtoškropilec, ki si vzame vodo v Orlovi ulici pred čemičevo hišo, vozi potem na desno ali levo kolikor mogoče hitro, da potroši čim manj vode, obe ulici pa ostaneta prašni, kakor sta bili. Tako se dela redno, a ravno tako pa tudi sedaj, ko gre ves promet Dolenjske ceste po teh dveh ulicah: voz za vozom, motorno koio za motornim kolesom, avto za avtom. In s kako hitrostjo se vozi tu, ko ni tramvaja in drugih ovir, si je lahko misliti. Pa se potem za vsakim vozilom dvigajo ogromni oblaki pralu, da ni mogoče videti niti par korakov daleč, a če imaš le pet minut odprta odkna, se ti vleže v stanovanju prah za prst na debelo. Stanovalci v Orlovi ulici in na Ižanski cesti so sicer res že precej »na kmetih«, pa so vendar tudi Še ljubljanski meščani z enakimi dolžnostmi in enakimi pravicami, kakor vse ostalo mestno prebivalstvo, In menijo, da bi bil mestni urad, ki je odredil prenos prometa z Dolenjske ceste v te dve ulici, obenem moral poskrbeti tudi za to, da bi bili te dve ulici vsaj za čas, ko gre vse promet Do-lenske ceste po njih, deležni tiste dobrote ki io redno uživajo Florijanska ulica ter Karlovška in Dolenjska cesta, namreč da bi- ju toliko in tolikokrat poškropili, da bi se stanovalci ne zadušili v prahu! — Eden ki se duši v prahu, za vse ostale sotrpme.
11 Zveza slovenskih vojakov Moste pri Ljubljani, vljudno vabi vse svoje člane, da se sigurno udeleže sestanka v soboto, dne 14. tm. ob pol 9. uri zvečer pri štoru v Vodmatu, kjer se bo razpravljalo o proslavi desetletnice konca vojne, ki se bo vršila začetkom meseca septembra t. 1. z vprizo-ritvijo drame Kalvarije na prostem. Pridite prav vsi — Predsednik. 556-n
—Ij Krasne dunajske otroške oblekce od 34 Din dalje le pri Krištofič-Bučar, Stari trg, Ljubljana. 46T
—lj Policijske prijave in aretacije. V
zadnjih 24-tih urah so bili prijavljeni policiji sledeči prestopki: 1 tatvina, 1 telesna poškodba. 1 streljanje s flobert puško in s tem združena telesna poškodba, 2 kaljenja nočnega miru, 1 prestopek obrtnega reda. — Izvršenih je bilo več aretacij in sicer so spravili na varno: C. Pavla radi telesne poškodbe, K. Franca radi poneverbe 4732 Din na škodo Kalin Savla, K. Ivana radi tavine 2100 Din v škodo tvrdke Schneider & Verovšek, B. Franca radi izgreda, S. Jožeta, ker je bil zasledovan v Policijskem dnevniku in pa B. Martina radi beračenja.
Mravlje so muzikalične
O mravljah imamo že celo literaturo, iz katere je razvidno, kako sijajno so organizirana mravljišča. Toda doslej ni še noben prirodoslovec ocenil nadarjenosti mravelj za glasbo. Nekatere mravlje imajo na telesu izrastek, s katerim gibljejo in proizvajajo zelo visoke in nežne tone. Nemški prirodoslovec dr. Staeger poroča o velikih črnih mravljah, pri katerih ga je naravnost presenetila muzikaličnost. Ko je zaslišal trni ton, ki ga proizvajajo te mravlje, se je spomnil, da je nekdo napisal, da izražajo velike mravlje v Južni Ameriki svojo ginjenost s tem, da tolčejo z glavami po mravljišču in muzicirajo. Mislil je torej, da je naletel pri Črnih mravljah na isti pojav. Deblo je bilo prepreženo s hodniki in sobicami. Prirodoslovec je ravnal zelo previdno, vendar so pa mravlje hitro pobrale svoje ličinke in pobegnile.
Dr. Staeger je ugotovil, da je vsak begunec večkrat potrkal z zadnico na bližnjo tenko steno in da je nastal pri tem hreščeč zvok1. To je bilo ocividno znamenje za druge mravlje, ki niso slutile, da jim preti nevarnost.
Toda mravlje znajo res proizvajati instrumentalno glasbo v doslavnem pomenu besede. Seveda ne velja to za vse vrste mravelj. Rdeče mravlje so zelo dobri muzikanti, pa tudi nekatere druge se odflikujejo po glasbi višjih ali nižjih tonov. Glasbeni instrument je pri vseh mravljah isti, samo da so zvoki pri nekaterih višji, pri drugih pa nižji. Instrumente Imajo mravlje na zadnjem delu telesa in sicer v obliki mikroskopi čnih luknjic
I Iz Celja
—c Kapucinski most je v tako desotat-nem stanju, da ga pričnejo te dni zopet popravljati. Bil je popravljen šele pred par leti in je takrat popravilo stalo precej denarja. Ali se ne bi kazalo že enkrat odločiti za novi most. Ce se bo most popravljal še paTkrat, bodo popravila že menda toliko stala, kolikor bi stal novi. V času popravila bo most zaprt za vozila in sicer od 20. ure zvečer do 5. ure zjutraj, od 5. do 20. ure pa se bo vozilom skušala omogočiti pasaža.
—c Regulacija Savinje. V zadnji anketi, katerih je bilo že brez števila, glede regulacije Savinje je bilo slišati, da se prične z regulacijskimi deli koncem junija ali začetkom julija. Sedaj je že sredi julija, pa se še ni začelo. Treba bo še par anket in ne škodilo bi tudi za pospeševanje stvari, par izdatnih poplav.
—c Cesta na Jožefov hrib je prav zelo potrebna. Ce je že obe interesirani občini ne privoščita novim stanovalcem na hribu, pa se mora ista zgraditi že v interesu olep-šanja okolice. Tako kakor sedaj zgleda okolica pri novih vilah ni nobeni občini v čast. Mestna občina pravi, da ni dolžna graditi na teritoriju okoliške občine te ceste, okoliška pa pravi, da tudi ne, ker je to baje sklenila svoječasno mestna občina in je okoliška občina le pod tem pogojem dovolila zidanje hiš na hribu. V zadnji seji je mestni občinski svet sklenil vendarle prispevati h gradnji ceste. Če se bo našla sedaj še dobra volja pri okoliški občini, bo cesta kmalu lahko zgrajena.
Modernizacia Afganistana
Afganistanski kralj Amanula je po povratku iz Evrope iakoj ukrenil vse potrebno, da modernizira svojo državo po izkušnjah, ki jih je imel v Evropi. Sestavil je obsežen program o izkoriščanju pomožnih virov in zboljšanju prometa. Pozval je nemške, francoske in ameriške strokovnjake, da mu sestavijo načrt cestnega in železniškega omrežja. Med prvimi strokovnjaki je prispel v Afganistan nečak francoskega državnik© Clemenceau s tremi pomočniki in je začel takoj meriti teren za razširjenje železniškega omrežja, ki bo segalo do mej angleške Indije. Edina dosedanja železniška proga v Afganistanu je ona med Kabulom in Darul-amanom in meri samo 8 km.
Zaklad maroškega sultana ukraden
Novi maroški sultan je napravil zelo kisel obraz, ko je zvedel, da so bile iz njegove zakladnice ukradene največje dragocenosti. Še bolj je bil pa presenečen, ko se je ugotovilo, da je tat veliki vezir in vrhovni dvorni cere-monijar bivšega sultana Sidi Mohameda Fajih Tahar Abbabu, eden njegovih intimnih svetovalcev. Tatvino in tatu so odkrili slučajno. Nedavno je hotel novi sultan prirediti veliko dvorno svečanost, na katero so bili povabljeni poleg domačih dostojanstvenikov tudi člani francoske armade, zastopniki vlade in člani diplomatskega zbora.
Novi sultan se je hotel pojaviti v odlični družbi okrašen z vsemi dragocenostmi. Zato je bil zelo neprijetno presenečen, ko se je izkazalo, da so vsi zlati in srebrni nakiti izginili. Takoj so bili zaslišani vsi služabniki, kfi so soglasno trdili, da je dragocenosti odnesel domov Fajih Tahar Abbabu. Slutan je takoj odredil pri osumljenem dvornem dostojanstveniku hišno preiskavo in res so našli pri njem vse pogrešane dragocenosti. Bivši dvorni ceremonijal je namreč navdušeno zbiral dragocene starinske predmete in je
sije na nočnem nebu in teko tvori celoto.
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima
izrabil svoj vpliv na sultana Sidi Mohameda, da je ustanovil krasno zbirko starih novčičev. Po sultanovi smrti je Abbabu to zbirko mirno odnesel domov.
Pri hišni preiskavi so našli dva metrska stola zlatih, srebrnnib in bronastih novčičev, med katerimi je bilo mnogo takih, ki se z denarjem sploh ne dajo plačati. Poleg te zbirke je našla policija 80 kg srebrnega jedilnega orodja, 4 kg zlate posode in-80 dragocenih zlatih ur. Najdragocenejši so pa bili orijentalski nakiti, ogrlice, prstani in uhani iz sultanovega harema. Dvornega dostojanstvenika so seveda takoj aretirali.
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše!
Najboljša ženska
Pred graškim okrožnim sodiščem so razpravljali o tožbi zaradi razžaljenja časti, ki jo je vložila neka šele pred kratkim poročena žena. Nje mož je bil pred poroko član kluba iz samcev, ki so se bili obvezali, da se ne bodo nikoli poročilL Na dan poroke je prejel od strani klubskega predsednika čudno darilo: mrtvaško krsto in listek, na katerem je bilo zapisano: «Želimo ti najboljše, zato vedi: samo mrtva žena ie dobra žena.» Zaradi teh besed se je čutila žena užaljena Sodišče pa je tožbo zavrnilo, češ da je bilo vedenje klubskega predsednika samo neokusno, nikakor pa ne žaljivo, vsaj ne žaljivo v smislu zakona
Konferenca zastopnikov petih zapadnih oblasti
Enotno financiranje oblasti za L 1929» — Tihotapstvo iz posameznih oblasti v druge« — Priznanje  opoziciji v ljubljanski in
mariborski oblastni skupščini.
Zagreb, 12. julija.
Včeraj dopoldne se je vršila v predsed* ništvu oblastne skupščine konferenca za* stopnikov oblastnih odborov primorsko* krajiške, osiješke, ljubljanske, mariborske in zagrebške oblasti. Namen konference je bil, da bi se teh pet velikih oblasti sporaz* umelo v enotni sestavi oblastnih proraču* nov za leto 1926. Znano je, koliko se v javs nosti ugovarja dosedanjemu načinu finan* ciranja oblasti, in v praksi se je tudi poka* zalo, da so neenake takse, zlasti neenake trošarine v posamejnih oblasti ustvarile ob* čutljive razlike v cenah posameznih proiz* vodov, tako, da se je pričelo pri nas tiho« tapiti gotove proizvode iz posameznih ob* lasti v druge. V zadnjem času je posebno narastlo tihotapstvo alkohola iz zagrebške in primo&koskrajiške oblasti v Slovenijo. To je tembolj razumljivo, ker je slovenskih oblastih trošarina na alkohol 17 Din od hI stopnje, dočim ima zagrebška oblast samo 5 Din. Nasprotno pa so tihotapili vino iz ljubljanske oblasti v primorsko*krajiško ob* last, ker znaša trošarina na vino v Ijubljan* ski oblasti 35 par, v primorsko=krajiŠki pa 1 Din.
Da bi se onemogočilo to tihotapstvo in da bi se uvedlo enotno plačevanje oblast* nih trošarin, je bilo sklenjeno, da se v vseh petih oblastnih skupščinah podvzamejo ko* raki za izenačenje trošarine na vino in pi* v o. Trošarina na pivo znaša n. pr. v zagreb* ški in osiješki oblasti 20 Din od hI, v ljub* ljanski, mariborski in primorsko*krajiški pa 62 Din. Še večja je razlika pri trošarini na vino. Dočim ima ljubljanska oblast 35 par besni.
na liter, ima osijeska 50 par, zagrebška 65 par itd.
Sklep o izenačenju trošarine v vseh pe* tih oblastih je bil sprejet samo v načelu, kakšen pa bo finančin efekt, se sedaj še ne more reči. O tem vprašnju imajo razprav* Ijati še posamezni oblastni odbori in na prihodnji konferenci, ki bo menda čez dva meseca, se bo trošarina bržkone za vseh pet oblasti točno fiskirala, da se bo lahko že uveljavila v proračunih za leto 1929.
Na tej konferenci se je tudi razpravlja* lo o povračilu stroškov za zdravljenje bol* nikov iz mariborske in ljubljanske oblasti v hrvatskih bolnicah.
Glede taks je bilo sklenjeno, da se ukl* nejo vse takse, ki se tičejo obrtnikov ter uvedejo nove takse za inozemske delavce in uradnike. Izdelava predlogov o tej novi taksi je prepuščena zastopnikom slovenskih, oblasti Istotako bodo uvedle ostale obla* sti nove takse, ki jih ima samo zagrebška oblast, kakor n. pr. za sekanje gozdov itd. Ljubljanska in mariborska oblasti bosta razširili plačevanje oblastnih doklad, kakor je to uvedeno v zagrebški oblasti.
Končno je bilo tudi sklenjeno, da se bo* dc v bodoče oblastni odbori vseh petih ob* lasti medsebojno obveščali o uredbah in pravilnikih, ki jih bodo projektirali in uva* j ali.
Iz navedenga je razvidno, kako prav je imela opozicija v ljubljanski in mariborski oblastni skupščini, ko je opozarjala na ne* dostatke raznih oblastnih davščin in ko je naletela pri klerikalni večini na gluha uše* sa. Sedaj prihajata tudi ljubljanski in mari* borski oblastni odbor do spoznanja, da je imela tedaj opozicija prav.
Stran 4.
.SCOVFNSKI   NAROD« dne 13. julija 1928.
Stev. 158
Edgar Wallace:
TRIJE PRAVIČNIKI
ROMAN.
Oberzohn je nedolžno zmajal z Slavo.
»To sega preko mojih možganov!«
»Ali gre dobro vaši sestri?« je pohlevno vprašal Manfred. Nevvton je zmignil z rameni.
»Seveda je nekoliko vznemirjena. Kdo bi tudi ne bil! Johana je zelo než-nočutno dekle.«
»Nu, taka je bila že pred leti,« je izzivalno menil Manfred. »Ali je dovoljeno puši ti?«
»Ali vam smem postreči s svojimi cigaretami?«
Resne Manfredove oči so se, zapi-čale v doktorjeve; na način, ki je njegovega starejšega protivnika proti volji prevzel.
»Ravno eno vaših cigaret (sem pokadil preveč,« je rekel Manfred. Njegove besede so udarjale nalik: hladnemu pišu. »Ne bi si želel nobtene več, gospod doktor, sicer utegnejo nastati vrzeli v vaši rodbini. Kdo ve, če se ne boste davno prej, ko bosrie zvarili svoj čudodelni eliksir, vrnili v normalno neumrljivost?«
Žolta barva Oberzohnovega obraza se je izpremenila v rdečico.
»Zdi se, Mr. Manfred, da veste o meni toliko kakor jaz sam,« je hripavo odgovoril Oberzohn.
Manfred je prikimal.
»Še več. Zakaj: med tem ko se vi borite s časom, da preprečite konec življenja, ki po vsem videzu tega ni vreden, in medtem ko vi ne veste, kateri dan in katero uro vam utegne priti konec, vam jaz lahko to povem natančno na minuto.«
Prst njegove orokavičene roke je podkrepil pretnjo.
Z obraza Montvja Newtona je izginil smehljaj. Njegove oči se niso odmaknile od Manfreda.
»Bodite tako dobri in mi povejte minuto!« Oberzohn se je Ie s težavo premagoval. Pograbil ga je bil bes in moral je zbrati vso svojo železno voljo, da ni vzkipel.
»Tisti dan, ko se Mirabeli Leice-strovi primeri kaj zalega, ste mrtvi! Vi in vsi oni, ki so z vami!«
»Pazite nekoliko, Manfred! V tej deželi še velja zakon!« je zasigal Mon-ti rVewton.
:    »"Zakon sem jaz!«
Te "besede so zvenele kakor mrtvaški zvorrec.
»V tej zadevi sem jaz sam sodnik, porota in krvnik. In prizanesel ne bom ne mladkn ne starim!« je mrzlo po-vdaril Manfred.
»Mar ste tudi vi neumrljivi?« se je rogal Montv.
Le za sekuyido je Manfred izpustil starega iz oči.
»Zakon je neumrljiv,« je rekel. »Ce si domišljate, da me boste na lokavo
zasnovan način spravili s poti, preden vam postanem nevaren, vam svetujem, da skrbno pazite, da od mene nič ne ostane.«
»Pa me vendar niste semkaj pozvali, da bom poslušal tak nezmisel?« je vprašal Newton. In čeprav so bile njegove besede predrzne in njegovo ponašanje izzivalno, so bile na njegovih licih sence, ki jih pred Manfredo-vim prihodom še ni bilo; sence pod očmi in votlost lic, ki so bila prej malone zabuhlo polna.
»Prišel sem sem zato, da vam povem, da ostavite Mis Leicestrovo v miru. Poganjate se za stvar, ki je ne morete doseči in ki vam je nihče ne more dati. Za kaj gre, ne vem ... S tem, da sem prišel, sem vam hotel napraviti veliko uslugo ... Toda to, po čemer stremite, je nekaj velikega — večje od vseh plenov, za katere ste se doslej pehali tekom svojega zločinskega življenja! In da to dosežete, ste pripravljeni — z vratolomnostjo za-pravijivcev. ki menijo, da denarnica nima dna —, ste pripravljeni žrtvovati življenje nedolžnih ljudi. Konec je blizu!«
Vstal je in je stopil k mizi; njegova postava je segala visoko nad sključenega dokitorja.
»Jaz vam seveda ne vem povedati, Mr. Oberzohn, kake ukrepe pripravlja policija proti tem od čudne usode vodenim kačjim pikom. Toda stavim vam ponudbo: jaz in moji prijatelji hočemo ostati ob strani in prepustiti Meado\vsu, da vas po svojih metodah dobi v pest. Mislite, da se vam bo potem posrečilo odnesti celo kožo? Ne! Ti policisti so kakor buldogi; kadar vas napadejo, vas nikoli več ne izpuste.«
»In kaj zahtevate za to zanimivo uslugo?«
Newton je mirno vtlekel svojo smot-ko, roke si je bil prekrižal na hrbtu in je stal široko razkoračen — prava slika zadovoljstva s samim seboj.
»Ostavite Mis Leicestrovo! Poiščite si drugih potov, da pridete do denarjev, ki so vam tako zelo potrebni!«
Nevvton se je zasmejal.
»Dragi moj, vaše klepetanje je prazno! Niti Oberzofon niti jaz nisva baš siromašna.«
»Bankerotna sta! Oba!« je pokojno odgovoril Manfred. »Zašla sta bila v položaj kvartačev, ki so dolgo imeli smolo pri igri. Nikakih rezerv nimata več, vajini izdatki so pa ogromni. Poiščite si drugih potov, Newton... in recite svoji sestri ..« — Manfred se je ustavil pri vratih in se je zagledal v belo podlogo svojega cilindra — »recite ji, da želim jutri ob desetih dopoldne govoriti ž njo na Curzonovi cesti.«
»Ali je to ukaz?« je sarkastično vprašal Nevvton.
Manfred je prikimal.
NAJELEGANTNEJSA NAJCENEJŠA IN NAJBOLJ ZANIMIVA
SLOVENSKA KNJIGA JE
ŽIVLJENJE SVET
Ta krasna knjiga, polna najrazličnejše zabavne in poljudno znanstvene vsebine, je kot izobraževalna knjiga potrebna vsaki slovenski hiši
Je pa s svojo krasno originalno vezavo kras sprejemnice, salona in knjižnice. Po tej knjigi bo vedno z veseljem segel vsakdo, ki hoče spoznavati svet, njega skrivnosti, napredek in lepo pripovedovanje.
ŽIVLJENJE IN SVET
se naroča pri upravi »JUTRA« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54.
in stane
vezana v barvotisku T. in TI. polletnikDin 130 vezana v zlatotisku I. in II. polletnikDin 140 poštnina Din 14.—       povzetje Din 18.—
Onim, ki so zbirali letnik in ga nameravajo dati sami vezati, nudimo originalne platnice po sledečih cenah:
v barvotisku.....Din 20.—
v zlatotisku.....Din 25.—
poštnina Din 4.— povzetje Din 7.—
Na razpolago so tudi kazala za I. polletje letnika 1928 po Din 1.— za izvod proti predplačilu.
Kdor želi hneti originalno vezavo, naj nam vpošlje kompleten letnik ali pa I. polletje letnika 1928. VrniK mu jih bomo vezane.
Vezava stane posebej v barvotisku Din 30.—
v zlatotisku Din 35.—
poštnina D bi M povzetje Din 18.—
Naročajte torej to najlepšo in najkoristnejšo slovensko knjigo
Zadnja nada še ni izgubljena
Malmgreen mrtev, njegova tovariša rešena. — Ur. Behounek je zdrav, — Nobile se sramuje svoje strahoptnosti. — Amundsen
še ni izgubljen?
Kakor smo že poročali, je ruski le* talec Cuhnovski našel 20 milj vzhodno od kraja kjer jc obtičal v ledu ledo* lomilec «Krasin» Malmgreenovo sku* pino. Dva člana te skupine sta mahala proti letalu z zastavicami, tretji je pa ležal nepremično na ledu. Cuhnovski je moral dolgo krožiti nad polarnim ledom, da je našel primeren kraj, kjer se je lahko spustil. Malmgreenovo sku» pino so smatrali vsi strokovnjaki žc davno za izgubljeno. Tem večja radost je zavladala, ko jo je junaški letalec našel. Toda radost ni popolna, kajti izkazalo se je, da je švedski učenjak Malmgreen že pred enim mesecem podlegel nepopisnim mukam, bedi, na» porom in pomanjkanju na poti proti Severnemu rtiču. Italijanska majorja Zappi in Mariano sta bila tako izmu* cena, prezebla in sestradana, da nista mogla več hoditi. Marianu je odmrzni* la noga. Na krovu ledolomilca <«Kr.i* sina» sta si za silo opomogla in pri» pevedovala o grozotah, ki sta jih pre* živela v večnem ledu. Ob Malmgree* novem truplu sta vsak hip čakala smr* ti. Truplo nesrečnega švedskega uče* njaka so tudi sprejeli na krov «Kra« sina».
O Viglierijevi skupini so govorila zadnja poročila, da je najbrž že izgub* Ijena, toda poročilo, ki ga je poslala dr. Behounkova sestra v Prago, priča, da zadnja nada še ni izgubljena. Behounkova je poslala nevesti svojega brata, Ljudmili Felixovi, 10. julija da* tirano brzojavko iz Nvalesunda na Spitzbergih, glasečo se:
ocSrečno sem prispela v Kingsbav. Lundborg mi je danes izročil za te bra* tovo pismo, ki ga pošiljam z ekspresno pošto. Fredi je zdrav. Pozdravlja te in pravi, da bodi brez skrbi.»
Iz tega poročila je razvidno, da po* ložaj Viglierijeve skupine ni tako brez* upen, kakor se je zadnje dni mislilo. Kapitan Lundborg je še nedavno go* voril, da so člani Viglierijeve skupine težko bolni in da na rešitev sploh ni misliti. V svojem poročilu je omenil tudi težko bolezen dr. Behounka. Se» daj bo treba počakati novih poročil tem bolj, ker je po uradni ugotovitvi letalec Lundborg odletel z ledene go* re, na kateri čaka Viglierijeva skupina svoje usode, že pred dobrim tednom. Zadnje dni ni od te skupine nobenih radiobrzojavk. Prvotno so vsi strokov* njaki mislili, da je to dokaz, da je Vi* glierjeva skupina že izgubljena, toda poročilo dr. Behounkove sestre priča o nasprotnem. Seveda je verjetnost re* šitve minimalna, vendar pa zadnja na* da še ni izgubljena.
O generalu Nobilu in njegovem zdravstvenem stanju pripoveduje skan* dinavski pisatelj in zdravnik dr. Ingels, ki je posetil Nobila na krovu parnika
«Citta di Milano» v Kingbavu. Dr. In* gels je pregledal Nobila in ugotovil, da jc zelo izmučen in da ima hudo mrzli* co. Desno ramo ima zelo oteklo, levo nogo pa zlomljeno. Nobile je pripoved doval, da si je po katastrofi sam pre» vezal nogo s platnom, ki ga jc odtrgal od gondole. Nobile je tudi pripovedo= val, da je bilo prvo taborišče, ki so si ga zgradili po katastrofi, zelo tesno in primitivno. Ležali so v njem skrčeni in se tiščali skupaj, da jih ni zeblo. No* bile jc zdaj zelo potrt in obupan. Tudi želodca še ni spravil v red. Pritožuje se, da si ga je pokvaril z medvedjim mesom, ki se mu je tako pristudilo, da ga ni mogel videti, a vendar ga je mo» ral jesti. Zanimivo je, kako se hoče Nobile pred javnostjo rehabilitirati. Postalo ga je sram, da je tako straho* petno zapustil svoje tovariše in zato je izrazil v pogovoru z dr. Ingelsom že* ljo, da bi se najraje vrnil v rdeče ta* borišče na ledeni gori. Seveda mu pa tega nihče ne verjame.
Norveški in švedski strokovnjaki so že davno obupali, da bi se posrečilo Amundsena rešiti, toda v Franciji še niso izgubili zadnje nade. Iz Pariza poročajo, da je odplul v Tromso par-nik »Pourquoi pas«, ki bo iskal Amundsena in Guilbauda. Rešilno ekspedicijo vodi francoski raziskovalec polarnih krajev de Charcot, ki trdno upa, da se mu bo posrečilo najti Amundsena in Guilbauda še živa.
Zanimiva so tudi poročila radio-telegrafista, ki je imel službo na Medvedjih otokih, ko sta Roald Amundsen in major Guilbaud nastopila svoj usodni polet. Radiotelegrafist, ki se je vrnil sedaj v Tromso. pripoveduje, da hidroplan »Latham« sploh ni priletel k Medvedjim otokom, kjer so ga pozneje dolgo iskali. 18. junija proti večeru in do polnoči je radiotelegrafist napenjal vse sile, da bi dobil zveze z Guibaudovim letalvm. Toda vse prizadevanje je bilo zaman. Slednjič je skušal sam priklicati »Lathama«, pa ni dobil odgovora. Skušal je tudi prestreči brnenje motorja, pa ni ničesar slišal. Omenjenega dne je bilo nebo jasno in videlo se je zelo daleč. Zato je izključeno, da bi Guilbaudovega letala ne opazil, če bi se približalo Medvedjim otokom.
Zadnje dni so se razširile vesti, da je mehanik Cecioni podlegel težkim poškodbam in nečloveškim naporom. Italijansko poslaništvo v Oslu pa izjavlja, da so vesti o Cecionovi smrti neresnične.
★
Tragična usoda slavnega norveškega raziskovalca Amundsena spominja na prve njegove polarne ekspedicije. V smučarskem muzeju v Oslu so sprav-
ljeni opomini na njegove ekspedicije, zlasti na znamenito ekspedicijo na južni tečaj, kamor se je naputil Amundsen I. 1911 \ spremstvu Mojih rajakov Otava Bjaalanda, Helmera Mansena, Sverre Hassena in Oskarja Vistinsa. V muzeju hranijo platneno tuhonšče, ki je stalo na iužnem tečam m nudilo udeležencem ekspedicije varno zavetišče. Taborišče ima dvojne stene in tla. Prvotno ie bilo pobarvano rdeče in sicer zato, ker ie Amundsen jam izjavil, da rdeča barva v večnem ledu in snegu zelo blagodejno upliva na oči.
V muzeju je shranjena tudi oprema in obleka članov ekspedicije, čevlji, kuhinjsk-a posoda, zlasti pa smuči, v katerih ie Amundsen dejal:
Smuči smo imeli zelo radi. Brez njih bi bili v večnem ledu m sne^u izgubljeni. Zato smo jih pridno snažili in mazali. Cesto smo govorili o pomenu smuči za našo ekspedicijo in vsi smo se strinjali v tem. da bi severni tečaj brez njih še dolgo ne bil odkrit.
Pred Amundsenovim taboriščem sedi nagačen pes Obrst, ki se je z nekaterimi tovariši srečno vrnil na Norveško. Večina psov je poginila na krovu parnika »Fram« v Buneos Airesu. Obrst je poginil v Oslu čez sedem let po povratku z južnega tečaja in njegovo kožo so nagačili ter jo poklonili smučarskemu muzeju. Zanimanje za ta muzej je sedaj tem večje, ker vse kaže, da je Amundsen izgubljen.
Bele sužnje
Varšavska policija je aretirala te dni poglavarja veiike organizacije trgovcev z dekleti Abrama Marczvkova in njegovih dvanajst pomočnikov, ki so vodili trgovino z dekleti v velikem obsegu. Organizacijo brezvestnih trgovcev z dekleti so odkrili slučajno. Marczvkova tolpa je spravila iz Poljske doslej že nad 200 mladih žen in deklet. Marczvkov sam je pri tem zaslužil nad 15 milijonov Din. ki jih je naložil v taznih argentinskih podjetjih. Med njegovimi podjetji je seveda tudi mnogo javnih hiš, kamor jc pošiljal svoje žrtve.
Marczvkov jc prispel s svojo družbo na Poljsko lani v novembru. Imel je 70 agentov, ki so zanj delali deloma v varšavski centrali, deloma pa v podružnicah po vseh večjih poljskih mestih. Agenti so bili preskrbljeni z mehiškimi, braziljskimi in argentinskimi potnimi listi. Med njihovimi žrtvami je tudi več 14-letnih dek'lic. Žrtve so več tednov skrivali v raznih varšavskih brlogih in šele, ko so bili prepričani, da jim ne preti nobena nevarnost, so jih poslali iz Poljske. Nesrečne žene in dekleta so pošiljali iz Poljske večinoma kot žene bogatih trgovcev in so seveda podkupili policijske in carinske organe, da bi zatisnili očesi. Aretacija Marczvkove tolpe je eden največjih uspehov policije v boju proti trgovcem z dekleti v zadnjih letih.
KNilO. , uROSURE, ČASOPISE, VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA DRUŠTVA, POSE-TNICE, OSMRTNICE I. T. D IZDELUJE LIČNO HITRO IN CENO
1>
**A TI***
*7
Malinov sok
izvrsten, pristen, dobite pri Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica.
1297
Lokal
za mizarsko delavnico s stanovanjem iščem v najem na prometnem kraja na deželi. — Dopise pod •Lokal 1314» na upravo «Slovenske ga Naroda*.
Stanovanje
večje sobe s kuhinjo išče zakonski par v novi ali stari hiši. — Ponudbe pod »Stanovanje 1313» na upravo «SIov. Naroda*.
Večja stavb, parcela
se po usodni ceni proda blizu nove cerkve, Ljubljana VII. (Šiška). Naslov v oglasnem oddelku Slov. Naroda. 1278
Dvokolesa, otro ki mitlijv. stro i
najnovejše iznajdbe, motorji, pneumatika »Michelin« (poseben oddelek za popolno popravo). — Prodaja na obroke. — IIu-strovani cenik franko Cene zelo znižane.
»TRIBUNA« F. B. L
tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
LJUBLJANA. Karlovska cesta št. 4.
* rvovrslna in v stroki vodim nemška delniška družba išče ag lnega m soNent ega
asloiia
za mlečne separat^rje in mlekarske stroje. Ponudbe pod „Milchmascbinen Nr. 3206' na M.
Dukes Nachf. A G Wirn. I/l. »?r4
Flobert-puške
Lovske paške. browoiagc. pištole ca   stra&eajc   psov.   u n-^rese. to-piČe, zaloga lovski) tn rfbškib   potrebščin  ter   ametalnl ->genj
F. K. K^---- ouskar Lr*bijana.
Šelenburgova ulica št. 6.
kr
Ključav. pomočnik
išče službo, gre tudi za slugo ali vratarja- Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod  »Trezen 1295«.
Trgovska pomočnica
iz uče na v trgovini z mešanim blagom želi premeniti službo. Ponudbe na npr. lista pod »Pridna«
1242
Teod. Kom, Ljubljana,
Poljanska cesta štev. 3.
Krovec, stavbni, galanterijski tn okrasni klepar, instalacije vodovodov. Naprava %trelovo> dov, kopališke in klosetne na* prave. — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak is med vsake velikosti, kakor tudi posod (Škatle za konzer« ve) ter litografija. 22/7
Dvodružinsko hišo
z vrtom, novo, 33 min od glavne pošte ugodno prodam. Vodovod v hiši. Le resni kupci naj pošljejo naslov na upravo Slov Naroda pod »Ugodno«. 1191
Gospodična
zmožna slovenskega m nemškega jezika išče službo vzgojiteljice k enemu otroku Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Juli 1262» na upravo «8Iov. Naroda*.
Dijake
sprejme uradniška družina z vso oskrbo. Mesečno stane vsa oskrba 600 Din. Ponudbe na upravo »SI. Naroda«  pod  »Zračno 1302«.
Gostilno
na prometnem kraju na deželi iščem v najem event. kupim s vsem inventarjem. Dopise na upr. •SI. Naroda« pod »Gostilna 1293«.
Mali oglas) v »Slovenskem Narodu« so popoldne najbolj čitana, najcenejša in najuspešnejša posredovalnica za službe, prodaje, nakup, nepremičnine, lokale, stanovanja, priporočila, kapital Itd. Itd.
V SVOJO LASTNO KORIST NAJ SE  JIH   VSAKDO POSLUŽUJE, KER  MORAJO IMETI NAJBOLJŠI USPEH!
Ljijana. Ulovi ulica it. 5
Urejuj*: Joaap Zupmncać* — Za «Nanxto<j tuktrnu*; Fran Jezcrsek. — Zm upravo to in^eratnj del tista. Oton Chriatot  — Val t Ljubljani
52
B8X
33
10