PRIMORSKI DNEVNIK K^fr^r""1 Cena 150 lir Leto XXX. Št. 170 (8876) TRST, torek, 23. julija 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjem Evropi. PO RESOLUCIJI VARNOSTNEGA SVETA SVETOVNE ORGANIZACIJE Grčija in Turčija sprejeli premirje Že jutri začetek konference o Cipru Konference, ki bo v Ženevi, se bodo udešežile Velika Britanija Grčija in Turčija - Niso povabili predstavnikov zakonite vlade predsednika Makaria - Kljub premirju še vedno v teku srditi spopadi NDON, 22. — Grčija in Turčija sta se odzvali pozivu varnost-ga sveta svetovne organizacije in privolili v pogajanja v okviru Q2tJans*o ob 15. uri, kar je dokaj nenavadna ura za delo deželnih svetovalcev, ki pa priča, da so na dnevnem redu nekateri važni zakonski predlogi, ki jih namerava deželni svet odobriti še pred poletnimi počitnicami. Sedaj deželni svet razpravlja o prispevkih za industrijsko dejavnost, ki so še zlasti važni zaradi splošne slabe konjunkture. V kratkem pa bosta na dnevnem redu zelo važni vprašanji reorganizacije prevozov in gradnje ljudskih stanovanjskih hiš. O stanovanjih je v teh dneh razpravljala peta stalna komisija deželnega sveta, kateri predseduje svetovalec Rigutto. Komisija je imela vrsto sestankov s sindikati, s predstavniki gradbenikov, IACP in drugimi, ker preučuje zakonski predlog, s katerim naj se na deželni ravni sprejmejo ukrepi v zvezi z gradnjo stanovanjskih hiš. V okvir tega zakona bodo vključili tudi zakonski predlog komunističnih svetovalcev, ki se nanaša na pomoč pri nakupu zemljišč za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš in za popravilo že obstoječih zgradb. Komisija je končala splošno razpravo in je ustanovila posebno podkomisijo, ki bo preučila podrobnosti. Podkomisija je dosedaj preučila prve člene zakonskega predloga in se predvideva, da bo v tem tednu še ostale, tako da bo še ta teden peta komisija končala z delom. Prvi členi, katere je podkomisija že preučila, predvidevajo deželno in državno finansiranje gradnje stanovanjskih hiš, določajo prednostno lestvico pobud v okviru petletnega načrta izdatkov in izkoriščanje sredstev na področju posameznih socio - ekonomskih con. O treh zakonskih predlogih, ki so, oziroma bodo, v kratkem na dnevnem redu deželnega sveta je pred dnevi razpravljalo tudi deželno vodstvo PSI, ki se je sestalo na sedežu federacije v Vidmu pod predse-stvom deželnega tajnika Tringaleja. Na sestanku so obrazložili zakonske predloge De Carli, Volpe in Man-zon. Deželni odbor PSI je načeloma odobril omenjene tri zakonske predloge in pooblastil deželnega tajnika ter načelnika svetovalske skupine, da zagovarjata, nekatere popravke. Po vsej verjetnosti še ne bo na poletnem zasedanju deželnega sveta prišlo na dnevni red glasovanje o novem predsedniku sveta, ker bo Berzanti moral podati ostavko zaradi imenovanja za predsednika Tržaškega Lloyda. Kot je znano, obsta- la dva kandidata: načelnik svetovalske skupine KD Del Gobbo in načelnik svetovalske skupine PSI Pit-toni. Dosedaj je bila že nekaka tradicija, da so imeli demokristjani kot najmočnejša svetovalska skupina v deželni upravi v rokah obe najvažnejši mesti in torej predsedstvo deželnega odbora in predsedstvo deželnega sveta. Prvič je prišlo do odkrite pro-tikandidature laičnega predstavnika tokrat, ko se že javno govori o možnosti izvolitve Pittonija. Na papirju nima nobeden izmed obeh kandidatov zagotovljeno izvolitev, saj lahko Del Gobbo z gotovostjo računa na glasove lastne stranke in, v kolikor bi se ponovilo zavezništvo ob kampanji za referendum, še z morebitnimi glasovi MSI, za katere pa se javno ne zavzema. Podoben je položaj Pittonija, ki lahko računa na glasove PSI, zelo verjetno PSDI in KPI, kar pa je še vedno premalo do 31 glasov, koli- kor jih je potrebnih za izvolitev in za kar bi bili še potrebni glasovi Slovenske skupnosti. Furlanskega gibanja in PLI. Sestanek KZ za Hudo leto Kmečka zveza priredi danes, 23. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani v Lonjerju sestanek vseh lastnikov zemljišč na Hudem letu, ki jih uporablja Golf klub. Poročali bomo o zaključku pogajanj z Golf klubom za nove najemnine in o najemnih pogodbah. Pozivamo lastnike, da prinesejo na sestanek točne katastrske podatke o svojih zemljiščih. Tajništvo Kmečke zveze Intervencija v Rimu za naše gledališče V petek je bila v Rimu skupščina Vsedržavne zveze za gledališke dejavnosti, ki je vključena v AGIS (I-talijansko združenje za splošno prireditveno dejavnost). Na skupščini je direktor Teatra Stabile iz Trsta Sergio D’Osmo seznanil prisotne, ki so razpravljali o splošnem finančnem položaju italijanskih stalnih in drugih gledališč, s specifičnim in kritičnim položajem Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, kateremu grozi prekinitev dejavnosti, ker ministrstvo v Rimu še ni potrdilo njegovega pravnega statusa in s tem izpolnilo svojih finančnih obveznosti do njega. D’Osmo je skupščini predlagal, naj o tem vprašanju razpravlja in zavzame stališče. Njegov predlog je skupščina soglasno osvojila in obvezala AGIS, da podvzame pri pristojnem ministrstvu potrebne korake, da se status Stalnega slovenskega gledališča v Trstu dokončno uredi tako, da bo lahko gledališče nemoteno izpolnjevalo svoje dragoceno kulturno p» slanstvo ne le za slovensko, temveč za vso deželno skupnost. • Danes oh 12.20 bo pred tovarno WM v industrijski coni na pobudo sekcije KPI «Di Vittorio» shod, na katerem bo načelnik svetovalske skupine KPI v občinskem svetu prof. F. Mom falcon govoril o «Vladnih dekretih in krizi v tržaškem občinskem svetu». ■miiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiuiiimtiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiitiitiiiiimiiiiimiiimimii ŠELE V JESENI RAZPRAVA V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Trst postaja petrolejsko pristanišče z letno zmogljivostjo 80 milijonov ton Obsežni načrti gradnje naftovodov ■ Zelo majhne koristi, velika ekološka in gospodarska škoda Pred jesenskim zasedanjem se ne bo razpravljalo, vsaj pred tržaškim občinskim svetom, o petrolejskem pristanišču, čeprav ere za zelo važno vprašanje, okrog katerega je že prišlo do dokaj ostrih polemik. Na predzadnji seji občinskega sveta je o petrolejskem pristanišču govoril svetovalec KPI Rossetti, ki je zahteval takojšnjo razpravo, kar je utemeljil z dejstvom, da čas v resnici dela v korist petrolejskih družb, tako da se bodo krajevne uprave znašle pred odločitvami, na katere ne bodo več imele pravega vpliva. Zupan Spaccini pa je sprejel obvezo v imenu občinskega odbora, da se bo o petroljskem pristanišču razpravljajo na eni izmed prvih sej jesenskega zasedanja občinskega sveta in dodal, da do takrat ne PO SKLEPU POKRAJINSKE SINDIKALNE FEDERACIJE Jutri štiriurna stavka delavcev vseh kategorij Stavka se uokvirja v splošno mobilizacijo delavskega gibanja za preobrazbo vladne gospodarske politike V okviru splošne mobilizacije delavskega gibanja v boju za preobrazbo vladne gospodarske politike, bodo jutri stavkah za štiri ure delavci vseh kategorij. Splošno stavko je o-klicalo tajništvo pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL in U1L na sobotni seji. Poleg splošnega značaja te nove sindikalne pobude, se jutrišnja stavka uokvirja tudi v našo ožjo problematiko, ki pa je odraz širšega političnega in gospodarskega dogajanja v državi. Te zadnje dni tržaškega življenja označuje namreč poskus uprav-mh krogov, da bi povišali tarife uslug, ki jih nudi občinsko podjetje AC EGAT ter odpor ljudskih množic do tega protiljudskega ukrepa. Sindikalne organizacije so namreč odločno protestirale proti temu poskusu ter pri tem tudi delno uspele, saj je občinski svet na svoji zadnji seji prenesel glasovanje o tem sklepu odbora na jesen, ker je ob tem prišlo tudi do resne krize v samem levosredinskem občinskem odboru. Sedanji gospodarski položaj v državi je zelo resen, poudarjajo sindikati v svojem poročilu, vlada pa ga s protiljudskimi ukrepi, kakršen je tudi zadnji davčni ukrep, še zaostruje, kar se jasno odraža na vseh ravneh družbenega, gospodarskega in političnega življenja. Zato je potreben tudi odločnejši nastop delavskega gibanja. Jutrišnja štiriurna stavka, ki se je bodo udeležih delavci industrijskega, kmetijskega in terciarnega sektorja, se bo začela v prvih popoldanskih u-rah. Uslužbenci v javnih službah, v delovnih izmenah vseh kategorij ter uslužbenci z enotnim neprekinjenim urnikom bodo stavkali zadnje štiri ure svojega običajnega urnika. V trgovinskem sektorju bo stavka trajala ves popoldan. Za osebje občin skega prevoznega podjetja ACEGAT bo stavka razčlenjenega značaja. Avtobusi ne bodo vozili od 9. do 11. ure, ter od 15.30 do 17.30 Kot običajno pa ne bodo stavkali uslužbenci bolnišnic, Rdečega križa, gasilcev in časopisov. Med stavko bodo v vseh podjetjih in tovarnah delavske skupščine, ki se jih bodo udeležili razni sindikalni voditelji. Topovske granate v Scsljanskcm zalivu Že spet so odkrili staro municijo na dnu Sesljanskega zaliva. Skupina športnih potapljačev je včeraj opazila med sesljanskim portičem in Devinskim gradom, sumljivo kopo na dnu zaliva, in je nemudoma obvestila sesljanski komisariat. Na kraj so poslali potapljača, podčastnika Macorja, ki je ugotovil, da gre za približno 150 nabojev raznih kalibrov, celo za večje topove. Že danes dopoldne bodo prispeli razstreljevalci min iz Ancone, ki bodo odpeljali razstrelivo na odprto morje, kjer ga bodo razstrelili. Po vsej verjetnosti gre za naboje iz druge svetovne vojne, ki so jih nemški vojaki odvrgli v morje pred begom. more priti do nobenega nepopravljivega sklepa, ker v končni meri zavisi prav od sklepa tržaškega občinskega sveta, če bodo preko ozemlja občine postavljeni novi naftovodi ali bencinovodi. S tem zagotovilom pa seveda še zdaleč ni izčrpana razprava o tako perečem vprašanju, kot je pretvarjanje Trsta v petrolejsko pristanišče z vsemi, in med njimi nekaterimi zelo resnimi, negativnimi posledicami. Predvsem podatki govore, da bo promet z nafto skozi Trst v kratkem dosegel okrog 80 milijonov ton letno, kar pa je zelo visoka številka. SIOT je namreč lani poslala 40 milijonov ton surove nafte in v tej zvezi se govori, da je prijavljenih financi samo 33 milijonov ton. Promet SIOT bo letos dosegel 54 milijonov ton, za kar ni treba graditi novih cistern ker zadostuje, povečanje hitrosti pretakanja nafte po ceveh. Total je zaključila modernizacijo naprav in bo letos predelala 5 milijonov ton nafte z možnostjo, da predela letno 7-8 milijonov ton. V kolikor bodo zgradili čistilnico v Lugugnani, bi to pomenilo nov naftovod in nadaljnjih 11 milijonov ton nafte, ki bi šle skozi tržaško pristanišče. K vsemu pa se lahko še doda nov načrt, s katerim naj bi se zagotovilo dobavo nafte za industrijsko pristanišče Marghera, kar vse skupaj pomeni zmogljivosti 80 milijonov ton letno. Svetovalec Rossetti je v zvezi s posledicami za tržaško gospodarstvo opozoril na zaključke posebne komisije deželnega odbora, ki je bila ustanovljena 12. marca 1974. V zaključkih, ki niso bili uradno nikoli objavljeni, med drugim piše, da bo gradnja naprav za energetske infrastrukture v vsakem primeru privedla do resne škode, saj bo onesnažila okolje in vode. Koristi pa so majhne, če upoštevamo zaposlitev, ki je neznatna, in zasedbo zelo velikih površin zemljišč. V ta okvir spada tudi gradnja novega plovnega kanala v Miljskem zalivu, kjer že dela bager, ki poglablja dno, zaradi katerega prl Prosvetno društvo «Igo Gruden» iskreno čestita ALOJZU REBULI ob njegovi 50-letnici. Danes slavi 50. rojstni dan JANKO SIMONETA iz Zgonika Sorodniki mu iskreno čestitajo in kličejo še na mnoga leta. MHiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiinnutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiintiniiiiiiiiniiM POTOVANJE V JUGOSLA V!JO ZAKLJUČIL V... KORONEJU POVOZIL JE FINANCARJA KI MU JE NAPRTIL GLOBO v Rimski turist na meji pri Škofijah ni prijavi! valute Za 34-letnega Vincenza Peretta in za njegovo 24-letno ženo Mario Grazio Gustapane iz Rima se je potovanje v Jugoslavijo nesrečno zaključilo, še preden sta prišla v sosednjo republiko. Vse se je začelo prav na mejni črti pri Škofijah, ko je finančni stražnik Antonio Ferro vprašal Perotta, koliko denarja ima. Ta mu je dejal, da ima nekaj deset tisoč lir, finančnik pa je ugotovil, da ima v listnici 250 tisočakov in sestavil zapisnik zaradi prekrška določil o izvažanju denarja. To je Perotta tako razburilo, da je najprej raztrgal potni list, nato pa je zavil z avtom in se namenil v Trst. Tudi stražnik je zapustil mejni prehod in odhajal v vojašnico, ko ga je Perotto dohitel s syojim fiatom 132 na cesti pri križišču s cesto za Beloglav, ga zbil na tla in nadaljeval vožnjo. Ustavil ga je komaj karabinjer na trbiški cesti pri Katinari, ki je opazil razbit vetrobran. Perotta so odpeljali v miljsko karabinjersko postajo, kjer so ga po zasliševanju s strani namestnika državnega pravdnika dr. Coassina aretirali zaradi uničenja dokumenta, grožnje javnemu funkcionarju, telesnih poškodb (finančni stražnik se je na srečo samo potolkel po glavi in nogah ter bo ozdravel v tednu dni) in ker ni nudil ranjenemu Ferru pomoč. Pri kamnolomu Faccanoni z avtom zavozil s ceste Kmalu po 16. uri se je pri prometni nesreči poškodoval 33-letni Gilberto Carli - Kralj iz Trebč 23. Peljal se je s svojo giulio iz Bazovice proti mestu, ko je malo pred kamnolomom Faccanoni izgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil haja do erozije in do nevarnosti za stabilnost miljskega pristanišča Vendar pa je delo bagra nevarno tudi iz drugega zornega kota, saj se tako ustvarja infrastruktura za novo petrolejsko pristanišče, skratka pogoji, da bo zelo težko preprečiti zahteve petrolejskih družb. V tej zvezi je zanimivo, da se postopoma spreminja stališče političnih sil in njihov odnos do petrolejske industrije. Znano je, da je PSI nekaj časa kolebala, da pa je v zadnjem času zavzela odločno stališče proti petrolejskemu pristanišču. Podobno stališče sta že zavzeli PRI IN PSDI. Tako ostaja samo KD, za katero ni povsem jasno, zaradi kakšnih vzrokov vztraja na svojem stališču in se še vedno zavzema za nove čistilnice, naftovode in bencinovode. V PETEK IN SOBOTO NA GRADU SV. JUSTA Gostovanje indijske folklorne skupine «Kathakali» iz Kerale Folklorno skupino vodi slavni plesalec Nayar, ki nastopa kot glavni protagonist v pripovedi «Ramayama» V petek, 26. in soboto 27. julija, bo na Gradu sv. Justa gostovala indijska folklorna skupina «Kathakali» iz pokrajine Kerala. Folklorna skupina je pestro sestavljena; v skupini nastopajo igralci, plesalci, akrobati, glasbeniki in drugi. Čeprav je tržaško občinstvo videlo že mnogo nastopov umetniških skupin iz vseh koncev sveta, pa je nastop indijskih artistov nedvomno izjemen dogodek, saj so gostovanja iz Azije, še posebno iz dekanskega polotoka, zelo redka. Skupina ima velik ugled, saj je nastopila celo na letošnjem «Florentinskem glasbenem maju». Svoje gostovanje po Evropi bo skupina «Kathakali» iz Kerale zaključila z udeležbo na svetovnem festivalu v Edimburgu in na mednarodnem festivalu folklore v Avignonu. Plesna umetnost ima v Indiji dolgo tradicijo, saj lahko njene začetke najdemo že v šestem stoletju. Ravno zaradi take dolge zgodovine, je ta umetnost v sodobnosti rodila dva velika umetnika: Sa-rabbaia in Kalamandalama Kaparja. Tržaško občinstvo ima tako letos izredno priložnost, da vidi Nagarja v vlogi scenografa koreografa in glavnega protagonista v plesni pripovedi «Ramayama». Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova iz Trsta, ki je organizator le prireditve, pričakuje Tržaški pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije A N P I prireja v soboto in nedeljo, 27. in 28. julija, v Nabrežini PARTIZANSKI SHOD BIVŠIH BORCEV NOV Poleg športnih iger bo na programu tudi kulturni spored. V soboto se bo spored začel ob 18 uri z nastopom godbe na pihala iz Ricmanj, godbenega ansambla iz Nabrežine, pevskega zbora «Vesna» iz Križa ter pevskega zbora «Fantje izpod Grmade». V nedeljo, z začetkom ob 17. uri, pa bo na sporedu nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, mešanega zbora «Rdeča zvezda» iz Saleža ter glasbenih ansamblov iz Nabrežine in Saleža Vmes bodo govorili predstavniki AN Pl. Oba dni bo sledila družabnost s plesom. GROZIJO JIM CELO Z ODPUSTI Predstavništvo geofizične opazovalnice pri županu Osebje med drugim zahteva pravičnejši urnik in korektne delovne odnose zaradi izjemnosti dogodka velik obisk. Zato so vstopnice že danes na voljo pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Tržaški župan Spaccini je včeraj sprejel na županstvu predstavništvo uslužbencev geofizične opazovalnice v Trstu, ki se že več mesecev borijo za svoje delovne pravice. Zahteve osebja tega pomembnega znanstveno - raziskovalnega središča zadevajo poleg osnovnih vprašanj poviškov plač, pravičnejšega urnika in drugih pravic tudi vprašanje delovnih odnosov. Upravni svet geofizične opazovalnice se že dalj časa ni obnovil in ravno tako ni obnovil de lovnega pravilnika. Kar je pa najhuje, kroji usodo svojih uslužbencev kakor se mu zljv' '. Tako predvideva zadnji sklep tega upravnega sveta vrsto odpustov z delovnega mesta med uslužbenci, ki imajo pogodbo za nedoločen čas. Ta ukrep bi ne prizadel le posameznih uslužbencev, temveč znanstveno raziskovalno ustanovo samo. Občinska uprava je s svoje strani potrdila svoja stališča, ki jih je izrekla že ob priliki nedavnega stavkovnega gibanja v geofizičnem centru. Ta stališča zagovarjajo obrambo delovnih mest ter prizadevanja po dvigu strokovnega izpopolnjevanja v našem mestu. S tem v zvezi je župan Spaccini posredoval tudi pri predsedniku geofizične opazovalnice, da bi odložili sklep za odpuste, dokler ne pride do dokončnega sporazuma pr: pogajanjih. Danes proces proti anarhistu ceste. Pri trčenju se je potolkel po prsnem košu. čelu, ustih in nogah. Zdraviti se bo moral 20 dni v orto- 1 mu funkcionarju pedskem oddelku glavne bolnišnice. Rendineju ugotovili poškodbe na Že danes dopoldne bodo po hitrem postopku sodili 21-letnemu anarhistu Sergiu Rendineju iz Ul. Tagliapie-tra 5, ki so ga aretirali v nejasnih okoliščinah v nedeljo popoldne. Rendine je lepil na Trgu sv. Antona lepake o protimilitarističnem pohodu, ki se bo začel v Trstu v četrtek, zaključil pa se bo v nedeljo v Vidmu. Na kraj je poklical policijo neki priletni «bivši vojak», kateremu se je zdela vsebina lepakov žaljiva. Ko so prihiteli agenti, je Rendine-jev tovariš pobegnil z motornim kolesom, Rendineja pa so ujeli in zahtevali dokumente. Mladi anarhist je policajem rekel, da jih nima in da vsekakor jih ni dolžan pokazati brez upravičenega razloga, povedal pa jim je svoje ime. Policaji so ga hoteli odpeljati na kvesturo, anarhist jim ni hotel slediti in nastal je pretep, ki se je zaključil z aretacijo mladeniča za radi upora in nasilja proti javne-V bolnišnici so udih in zlom zoba, dvema agentoma pa praske po rokah. Ob aretaciji je anarhistični krožek «Germinai» izdal protestno poročilo, v katerem pravi, da poseg policije spada v širši okvir provokacij proti anarhistom in protimili-taristom. Tednik «II Meridiano» obtožen žalitve Tržaški tednik «Il Meridiano» je že spet na zatožni klopi. Tokrat je uvedel sodni postopek proti njegovemu odgovornemu uredniku Lucianu Ceschii, ki je tudi vsedržavni tajnik sindikata novinarjev, namestnik državnega pravdnika dr. Corrado Tavella, ki ga je obtožil žalitve univerzitetnega profesorja Lorenza Caboara. S Ceschio sta obtožena tudi dva univerzitetna študenta, 27-letni Cesare Mangarin in 26-letni Dario Mascia. Povod za obtožbo zaradi žalitve je pismo, ki ga je tednik objavil 20. maja letos in ki sta ga v imenu skupščine dijakov fakultete političnih znanosti podpisala Mangarin in Mascia. V pismu, ki ga je odobrila skupščina, je obrazloženo zakaj so študenti sklenili zasesti fakulteto — v znak protesta proti nedemokratičnemu življenju v fakulteti sami. Kot primer pa sta navedla «sklep izpred nekaj dni. da odstranijo iz fakultete edinega preostalega demokratičnega docenta, prof. Ardu-ina Agnellija, ki ga bo nadomestil reakcionar Caboara.» Prof. Caboara se je čutil užaljenega in je prijavil študenta ter odgovornega urednika. Dr. Tavella bo zaslišal «osumljence» še pred koncem meseca, da bi ugotovil, ali jih lahko spravi pred sodišče. Demokratična javnost pričakuje, da tega ne bo storil, saj sta dijaka samo podpisala pismo, ki ga je o-dobrila skupščina vseh dijakov, tednik pa je pismo objavil v okviru pravice do svobodnega izražanja. O utemeljenosti politične ocene na račun prof. Caboara pa zgovorno priča reklama, ki jo je desničarsko gibanje «Unione Nuova Europa» objavila prav na omenjenem tedniku 10. decembra 1972, malo pred občinskimi volitvami: na veliki sliki stoji poleg voditelja gibanja za «predsedniško republiko» Pacciaidija in predsednika videmske sekcije Mi kola ravno prof. Caboara ... Tržaški «Tolminci» na slovenski televiziji Slovenska televizija je sinoči oddajala Pregljevo dramo «Tolminci» v Mejakovi dramatizaciji in Benedettevi priredbi, sicer pa v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Ekipa TV iz Ljubljane je delo posnela na odru Kulturnega doma, seveda s potrebnimi režijskimi posegi glede na specifične zahteve televizijskega prenosa. Drama, ki je na odru mogočno učinkovala tako zaradi scenske monumentalnosti. kot zaradi posameznih kreacij in množičnih prizorov, je nekaj te monumentalnosti sicer izgubila, zato pa je samo še pridobila na igralskem izrazu spričo tehničnih možnosti, ki jih nudi televizijski medij s približevanjem likov oziroma s tako imenovanimi prvimi piani. Do polne veljave so pršle maske igralcev in njihova sposobnost obrazne igre, kar je prispevalo k plastičnosti in še večji izraznosti posameznih osrednjih likov drame. Tehnično so bili posnetki dobri, prav tako tudi ton in televizijska režija. Folklorna skupina iz Omska navdušila miljsko občinstvo Spored poletnih prireditev v Miljah, ki jih prireja občina, se je v nedeljo začel z izrednim umetniškim doživetjem. Na velikem občinskem nogometnem igrišču je zaživel v vsej svoji očarljivosti drobec daljne in skrivnostne Sibirije, - Prinesla ga je na obsežni oder odlična folklorna skupina iz Omska, ki je v teh dneh na turneji po Evropi in se je na svoji prvi poti po Italiji odzvala tudi vabilu miljske občine. Skoraj sto pevcev, plesalcev in godbenikov se je v čudovitih pisanih narodnih nošah predstavilo tritisočglavi množici, ki je z vidnim navdušenjem sprejela njihov nastop. O tem prepričljivem nastopu Sibir-cev, polnem zdaj razigrane živahnosti, življenjskosti in svežine, zdaj globokega občutka in otožne miline, bi lahko govorili v neskončnost — toliko je bilo nepopisljivih odtenkov v izvedbi bogatega repertoarja, ki ne zaposluje in osvaja samo čutov, temveč seže veliko globlje v gledalčevo bit. Harmoničnb prepletanje pesmi in glasbe? je 'Mrekaterih točkah sporeda dopolnjeval ples, od umirjenega koraka do značilne vrtoglave ruske akrobacije. Vse to je tvorilo celoto, v kateri se je odražal duh sibirskega človeka in njegov značaj. Skratka najdemo v tem folklornem prikazu vse razsežnosti življenja te navzven hladne, a v svojem jedru tako tople azijske pokrajine. Tudi o posameznih izvajalcih, njihovih vokalnih ali plesnih sposobnostih kot o samih koreografskih ali kostumskih pristopih bi lahko na dolgo govorili, v bistvu pa lahko ocenjujemo skupino iz Omska le v njeni celoti, ker ni v njej vidnih izstopanj. Mimogrede naj omenimo, da je skupina v svojem nedeljskem nastopu vključila v bogat spored znanih in manj znanih ruskih in sibirskih motivov tudi nekaj italijanskih pesmi, še posebej pa je številno miljsko občinstvo navdušila interpretacija znane partizanske pesmi «Bella ciao», ki so jo zapeli delno v ruščini, delno v italijanščini in so jo morali nato še ponoviti. Koncert češkega ženskega pevskega zbora v Miljah V petek, 26. julija, ob 21.30, bo na Trgu Marconi v Miljah nastopil ženski pevski «Komorni zbor univerze J. E. Purkyne» iz Brna (češkoslovaška). Dirigiral bo Miloslav Buček. Zbor se bo predstavil z znanimi češkimi narodnimi pesmimi • V občinski galeriji na Trgu Unità so včeraj odprli zanimivo razstavo o arheoloških zbirkah železne dobe, ki jo prirejajo zgodovinski in umetnostni muzeji tržaške občine. Razstava bo odprta do 31. julija. • Shod KPI, ki bi moral biti danes na šentjakobskem trgu, so odložili na petek, 26. t.m., ob 19. uri. Načelnik svetovalske skupine KPI v občinskem svetu prof. F. Monfalcon bo govoril o krizi v tržaškem občinskem svetu. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE, TR2ASKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F FILZI 10 30-101, 38-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 650.— Funt iterling 1548.— Švicarski frank 218,70 Francoski frank 134,55 Nemška marka 252,— Avstrijski šiling 35,35 Dinar: debeli 42,— drobni 42,— MENJALNICA vseh tujih valut A VDITORIJ PORTOROŽ POLETJE 74 FOLKLORNI ANSAMBEL «ŠOTA» iz Prištine Portorož, Avditorij, 26 julija ob 21.00 KOPRSKA NOČ s folklornim ansamblom «ŠOTA» iz Prištine in akademsko folklorno skupino «FRANCE MAROLT iz Ljubljane Koper, Titov trg, 27. julija ob 21.00 Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev: Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569 Šolske vesti Vpisovanje na drž. učiteljišču «A. M. Slomšek» v Trstu se zaključi 24. julija, in sicer za dijake, ki se prvič vpišejo na zavod, in za dijake, ki so izdelali v poletnem roku. Dne 20. septembra pa se zaključi vpis dijakov s popravnimi izpiti. Navodila za vpisovanje so na šolski oglasni deski, kjer je tudi razpored za izpite v jesenskem roku. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «žiga Zois» — Trst, Vr. delska c. 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1974-75 do vključno 25. julija t.l. Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom — Trst, U-lica Matteotti št. 14 (tel. 765-276). spo. roča, da se zaključi rok za vpisova nje dne 24. julija 1974. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu. Ul. Guardiella 13/1. sporoča, da dne 24. julija 1974 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1974-75. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9, do 12. ure. Ravnateljstvo srednje šole s celodnevnim poukom «F. Levstik» na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da dne 24. julija 1974 zapade rok za vpis za šolsko leto 1974-75. Ravnateljstvo srednje šole sv. Cirila in Metoda v Trstu ž oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da dne 24. -julija 1974 zapade rok za ,vpjs za šolsko leto 1974-75. Ravnateljstvo srednje šole Simon Gregorčič v Dolini gporoča, da dhe 24^jjgjiia»vl9.7i »aaade rok za jvpis za šolsko leto 1974-75. Včeraj-danes Danes, TOREK, 23. julija BRANISLAV Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.45 — Dolžina dneva 15.08 — Luna vzide ob 10.44 in zatone ob 22.35. Jutri, SREDA, 24. julija KRISTINA Vreme včeraj: najvišja temperatura 25 stopinj, najnižja 17,6, ob 19. uri 23 stopinj, zračni tlak 1016,2 mb, stanoviten, veter 6 m na uro jugovzhod-nik, vlaga 57-odstotna, nebo 8 desetink pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. julija 1974 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 80-letni Domenico Menotti Moretto, 70-letna Maria Mato-vich por. Bioni, 75-letna Giuseppina Buffer por. Sacco, 66-letna Eufemia Sandri, 81-letna Maria Flegar vd. Covacci. 80-letna Gabriella Quatta por. Lorenzetti, 67-letni Guido Molina-ri, 83-letna Paimira Pischianz vd. Si-mich. 72-letna Giustina Zandegiacomo vd. Chinelh, 80-letni Antonio Gerii, 74-letni Alberto Saxida. 70-letni Francesco Lucà Trombetta, 92-letni Pietro Davanzo, 73-letna Rosalia Urdich por. Cecchi in 85-letna Maria Sardoni vd. Brumen. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AH’Alabarda, Istrska ulica 7; de Lei-tenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo. Trg Garibaldi 4; Godina, AUTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Žav-Ije (tel 213-137): Milje (tel. 271-124). t\U5»tl 1 i V petek ob 21. uri bo premieri druge letošnje operete festivala operete «Izgubljena ženska». Delo je režiral Gino Landi. dirigiral pa t° Francesco Maria Martini. Scene so po zamisli Pasquale Grossija pripravili pod vodstvom Maria Rossija v scenski delavnici gledališča Verdi, kostume pa so po zamisli Sebastiana Soldatija krojili v gledališču Verdi in v milanski Sartorii Bianchi. V glavnih vlogah bodo nastopili Aur0‘ ra Banfi, Daniela Meneghini - Maz-zuccatto, Evelina Sironi, Ugo Benel-li, Sandro Massimini, Piero Nuti, Giorgio Vailetta in Gianfranco Saletta. Vstopnice so na razpolago v osrednji blagajni, Pasaža Protti. Prireditve GRAD SV. JUSTA Keralski ansambel «Kathakali»! 7 petek in soboto ob 21.15 dve izredni predstavi indijskih plesov in obredov-Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni Pasaže Protti (tel. 36372). Kino Miramarski park — Predstave ‘Luči in zvoki»: danes počitek. Ariston — I.N.C. 21.30 «N.P.. H & greto». Francisco Rabah Irene Pa” pas, Edy Biagetti. Nazionale 16.00 «I quattro del drag0 nero». Ti Lung. Barvni film. P16, povedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 «Indovina chi viene a cena?» Igrajo Spencer Tracy. Sidney Poitier in Katharine Hepburn-Barvni film. ^ Grattacielo 16.00 «Butch Cassidy». / glavnih vlogah Paul Newman 10 Robert Redford. Barvni film. Fenice Zaprto zaradi počitnic. Eden 15.00 «Le amanti». Barvni W*-Prepovedano mladini pod 14- letom- Ritz 15.30 «Dov'è andata a finire la settima compagnia?» Barvni film 24 vsakogar. Aurora 15.30 «La leggenda delharcie-re di fuoco». Igra Buri Lancas-ter. Barvni film. Capitol 16.30 Revija Hitchcockovih filmov: «Il profumo della sign®1^ in nero». M. Farmer. Barvni fil*' Prepovedano mladini pod 18. letom- Cristallo 15.30 «Dio perdona, io odigrata Bud Spencer in Terence Hill. Barvni film. Impero 16.00 «La caduta degli dei»; Barvni film. Prepovedano mladi® nod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Secondo rapporto sul comportamento sessual® delle casalinghe». Barvni film. Pre' povedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Dudu il maggiolino * tutto gas». Barvni zabavni film- ideale 16.00 «Gamera contro il o®05! tro Gaus». Eidi Funakoshi, Harur® Kiritaki. Znanstvenofantastični fihm Vittorio Veneto 16.00 «La morte dietro il cancello». Peter Cushing ** Britt Ekland. Abbazia 16.30 «Taur. il re della f°r' za bruta«. Joe Robinson in Bell* Cortez. Barvni film. Astra 16.00 «Sinbad e il califfo di Bagdad. Volta — Milje Zaprto zaradi počitnic- Prosveta Slovenska prosvetna zveza sporoča-da bodo s prihodnjim tednom njen* uradi v Ul. Ceppa 9 poslovali s poletnim umikom, to je od 8. do 14. ure. Izleti PD Tabor Opčine priredi v nedeljo-28. t.m.. izlet v Bovec in z žičnic® na Kanin. Vpisovanje vsak dan v trgovini pohištva Renar na Opčinah-Izletnike, ki so se že vpisali, naprošamo, da poravnajo vpisnino. Odhod izpred Prosvetnega doma na Opčinah točno ob 7. uri. SPDT priredi 4. avgusta avtobus® izlet v Bovec z vzponom na Prestreljenih. Za turiste izlet z žičnico o® Kanin. Vpisovanje samo do 25. t.m-v uradu ZSŠD1, Ul. Ceppa 9 SPDT — Udeleženci štiridnevnega izleta, od 24. do 28. julija na Triglavsko pogorje naj se zberejo jutri’ 24. t.m., ob 8. uri v Stari Fužini (Bohinj) pred hotelom «Triglav». Napotili se bomo čez Uskovnico v Vodnikov dom, nato v Planiko in vzpon na Triglav. Povratek čez Hribarice P® dolini Sedmerih jezer na Komno i° nato se bomo vrnili v Bohinj. Prihod v Bohinj je predviden v soboto zvečer- Raznaobvestila Narodna in študijska knjižnica V Trstu obvešča svoje obiskovalce, da je od ponedeljka, 22. t.m. odprta neprekinjeno od 8. do 14. ure. Od 5. do 15. avgusta bo knjižnica prta za občinstvo. Prispevki Namesto cvetja na grob Rudija Pertota darujejo prijatelji 10.000 lir za prosvetno društvo «Igo Gruden»-V isti namen daruje Danilo Mihelič 5.000 lir. Dne 22. julija nas je za vedno zapustila naša draga MARIJA ŠVARA vd. SEGINA Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 18. uri iz hiše žalosti, Prosek štev. 2 žalujoči: sestre, nečaki in ostalo sorodstvo Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006 ORISKI DNEVNIK NA PREDVEČER PRAZNIKA VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA OBUDITEV TRADICIJ NOB OB DNEVU VSTAJE NA SPODNJEM KRASU ___ St Jenkov vod je zanetil iskro Z mogočno udeležbo so goriški Slovenci upora v tem delu Primorske počastili spomin mučenikov NOB pri Orba 4(ino Zmagovita bojna pot Kraške čete ■ Improvizacija napada v Dovču ■ Odkritje obeležja v spomin požiga Komna - Razstava slikarke Cvetke Mihaljeve Za uvod v proslave ob letošnjem Dnevu vstaje slovenskega ljudstva na Spodnjem Krasu je treba vsekakor zabeležiti sobotni, III. zbor nekdanjih borcev Kraške čete, ki je bil v Tomačevici, v rojstnem kraju njenega komandirja, padlega heroja Antona šibelje - Stjenka. Stjenkov minerski vod, ki so ga sestavljali prvi kraški partizani ob koncu pomladi leta 1942. je zanetil iskro u-pora proti dolgoletni okupaciji in fašizmu na kraških tleh in v spodnji Vipavski dolini. Njegove akcije so globoko odjeknile med ljudstvom in ga opogumile, da so se kraški sinovi in hčere začeli množično javljati v partizane. Vod je brž zrastel v četo, ki se je bojevala v sklopu Primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča. V četi, ki je bila ustanovljena 10. avgusta leta 1942 ob izviru Lijaka, se je v trinajstih mesecih v neštetih bojih, pohodih in zmagovitih akcijah, zvrstilo 165 borcev, od čigar 21 tovarišic. V bojih z najmanj stokrat močnejšimi sovražniki je padlo skupaj 75 borcev, medtem ko jih je v povojnem obdobju umrlo 12, tako da se je na tovariško srečanje minulo soboto zbralo še 78 preživelih pripadnikov Kraške čete. S temi številkami je pred postrojeno četo raportiral tokrat njen nekdanji namestnik komandirja Emil Vovk - Škerjanc tedanjemu bataljonskemu komandantu Karlu Nardinu - Jakcu. Srečanje z vaščani Tomačevice in bližnjih vasi je bilo nadvse prisrčno. V imenu čete je najprej spregovoril Jože Pahor - Sever, ki je z izčrpnimi besedami orisal posamezne dogodke in boje čete. Med najpomembnejše akcije spada vsekakor napad na sovražno postojanko na Re-pentabru, ko so partizani zaplenili H pušk, več ročnih bomb in drugega materiala. To akcijo, kot mnoge prejšnje in poznejše, je vodil ob koncu poletja 1942. leta Anton Šibe-Ija - Stjenka. Ko se je četa sredi septembra mudila na Vogrskem, so jo napadli «bersaljeri». Četi je kljub močnim sovražnim silam uspelo, da se je umaknila v Trnovski gozd. Tedaj je padel prvi borec Vinko Der-man - Gašper iz škrbine, medtem ko je bil težko ranjen borec Gorazd. Dne 28. oktobra leta 1942 je morala četa na svojem povratku na Kras sprejeti na renški gmajni težak boj. Tu se je junaško boril, in potem, ko mu je uspelo pobiti več fašistov, in ko tudi zanj ni bilo več rešitve, se je sam ustrelil borec Emil Bizjak - Jurij iz Vrtojbe. Toda nekaj dni pozneje, v navembru, je četa u-spešno napadla postojanko v Ste-skah, nato iz zasede ob cesti pri Kazljah še vojaško sovražno vozilo, pri čemer je zaplenila dokajšnji zaboj ročnih bomb. Dan pred boži-J čem je Kraška četa minirala progo pri Sesljanu. Iztirjen je bil vlak in promet na progi je bil ustavljen več ur. To je bil takrat sila pomemben dokaz, da kljub sovražni propagandi, ki je pela slavospeve o uničenju slovenskih partizanov, so se leti drzno upali izvajati svoje akcije celo na najbolj zaščitenih objektih, lahko rečemo na pragu samega Trsta. Istočasno pa so borci Kraške čete posvečali dokajšnjo skrb političnemu delovanju na terenu. Prirejali so mitinge po vaseh. Komisar Peter je ljudem razlagal o odločitvah Osvobodilne fronte, ki se je zavzemala za priključitev Krasa k matični domovini Jugoslav ji. Ljudje v Tomačevici, Malem dolu, Pedrovem, v Selah, Hudem logu in po vaseh v okolici Štjaka, kjer so bili mitingi, só nrvdušeno odobravali besede četnega komisarja. Novi borci so se prostovoljno javljali v četo. Po nalogu glavnegà poveljstva NOV in PO'-' pa je bilo treba nove prostovoljce pospremiti v druge enote, celo na Notranjsko in na Dolenjsko, ker tukaj ni bilo še pogojev za formiranje večjih enot partizanske vojske. Na svojih trikratnih pohodih je tako četa pospremila v prve štiri slovenske brigade okrog tisoč novih borcev - prostovoljcev. Dne 15. maja leta 1943, po vrnitvi _ in Branikom, v Dovču, okrog dva z enega teh pohodov, je četa iz za- j tisoč ljudi. Od povsod s Krasa in sede ob cesti med šempolajem in | z Goriškega so se pripeljali v to Gorjanskim uničila tri sovražnikova j samotno dolino, da bi prisostvovali vozila ter zaplenila lahko «bredo», 8 pušk, dva samokresa in veliko drugega materiala in hrane. Zlasti je bil pomemben plen zaboj z operacijskimi inštrumenti, ki jih je četa po kurirski poti poslala v partizansko bolnišnico v Kočevski rog. Četne patrulje so prav tako uspešno napadale sovražne straže pri daljnovodih, spuščale pa so se celo v akcije v neposredno bližino Tržiča in Ronk. Tam so tudi sprejemale prve borce - prostovoljce italijanske narodnosti, ki so se vključevali v bataljon, pozneje v Gradnikovo brigado in v razne enote NOV in POS. Četa, ki je v samostojni formaciji teden dni pred kapitulacijo Italije napadla še sovražni kamion med Trnovim in Krnico, se je tedaj priključila bataljonu. Dobršen del njenih borcev je sprejelo nove funkcije v štabnih enotah, ki so se bojevale na goriški fronti. Za svoja junaška dejanja so bili štirje pripadniki čete proglašeni za narodne heroje, in sicer: Anton Šibelja - Stjenka, Mihaela Škapin - Drina, Ivan Sulič -Car in edini še živeči Albert Gruden - Blisk. Eden preživelih borcev čete je dosegel čin generala, nad štirideset pa čine oficirjev, medtem ko so skoraj vsi ostali podoficirji JLA. «Ta borbena epopeja Kraške čete», kot je ob zaključku svojega izvajanja še rekel njen nekdanji borec Jože Pahor - Sever na srečanju v Tomačevici, «zasluži vsekakor vso pozornost današnje generacije. Prav bi bilo, da bi napisali knjigo o četi in ljudstvu, ki je bilo vedno in povsod z nami!» Nekdanji borci Kraške čete in zbrani domačini so se potem poklonili spominu njihovega komandirja Stjenke ter na spominsko ploščo njegove domačije postavili svežo krono. Navzoče borce in več sto ljudi je pozdravila zastopnica komenske mladine, nato predstavnik tamkajšnje krajevne skupnosti Peternelj in slednjič tudi predsednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj, medtem ko je partizanski pesnik, doma čin sosednje vasi Tupelče, Jože Jazbec, recitiral svojo pesem, ki jo je nalašč napisal v teh dneh četi za to priložnost. Dan po srečanju v Tomačevici, predvčerajšnjo nedeljo dopoldan, pa se je zbralo ob cesti med Komnom improviziranemu napadu, kot so ga izvedli partizani Južnoprimorskega odreda pod vodstvom Stjenke na sovražno motorizirano kolono, pred tridesetimi leti, ko je tu obležalo 96 sovražnikov. «Napad», ki je sicer trajal manj časa kot takrat, so improvizirale enote redne vojske in dveh obrambnih teritorialnih enot, ki hranita tradicije in imena Kraške čete in prvega primorskega partizanskega bataljona. Bila je to nekaka vaja za teritorialne enote ljudske obrambe, ki ji je med drugimi prisostvoval tudi general major Brane Jerkič, načelnik štaba teh enot. Po improviziranem napadu, ki je po o-cenah strokovnjakov «uspel» približno kot takrat v resnici, sta zbrani množici govorila o pomenu proslave, zgodovinskih dogodkov in o povojnih dosežkih kraškega ljudstva, najprej predsednik izvršnega sveta sežanske občinske skupščine Jože Rener, nato pa nekdanji namestnik komandirja Kraške čete Emil Vovk - Škerjanc. Na proslavi v Dovču sta sodelovala tudi moški pevski zbor iz Branika in godba iz Vogrskega. Končno so zaokrožili program številni recitatorji, med njimi ščukova mama in spet Jože Jazbec s pesmijo, ki jo je že med NOB napisal v posvetilo bitki v Dovču. V spodnjekraški metropoli - Komnu so v teh dneh proslav Dneva vstaje obudili tudi spomin na požig Komna pred tridesetimi leti. Na ruševino, ki še štrli sredi kraja, na nekdanjo Kadetovo domačijo, so postavili spominsko ploščo, ki jo je poklonil Komnu z namenom, da se ne pozabi na strašen dan požiga, 15. februarja leta 1944, kamnosek Stanko Zidarič iz šempolaja. V mali dvorani zadružnega doma je končno priredila svojo prvo razstavo a-kademska slikarka Cvetka Mihalj ki razstavlja razen svojih odličnih oljnatih slik kraških pejsažev, tudi več umetniško izdelanih slik v črno beli tehniki (s folmastri). Le-te je umetnica izdelala po dokumentiranih slikah iz tistega strašnega gorja, ko je bil kraj v plamenih in že upepeljen. To pobudo je treba vsekakor pozdraviti, ker predstavljajo ta njena dela umetnostno obnovo dokumentov iz slavne preteklosti kraških ljudi in njihovega boja za svoboda Dj. PLANJAVEC Popoldne se je več kot 700 Slovencev z Goriškega udeležilo srečanja med zamejci 'n Gorenjci v Železnikih Sliki med voditelji Slovenske prosvetne zveze in našimi župani z občinsko skupščino v Škofji Loki Naše goriško zamejstvo se je za en dan preselilo v matično domovino, na ogled enega najbolj pretresljivih spomenikov partizanskega mu-čeništva in nato še na prijateljski obisk v prijazni kraj na Gorenjskem, kjer smo Goričani že kar doma. Slovenska prosvetna zveza je priredila množični izlet k Urhu, kjer je bila v času okupacije domobranska mučilnica in v Škofjo Loko ter Železnike na Gorenjskem, kjer je bilo letos na sporedu že tretje prijateljsko srečanje med zamejskimi Slovenci in domačini. V vseh vaseh na Goriškem je bilo v nedeljo zjutraj precej živo. Odhod se je v nekaterih krajih nekoliko zakasnil, ker so morali nekateri goriški avtobusi (kar na lepem jih je nekaj zmanjkalo zaradi stavke osebja) najprej peljati vrsto izletnikov do prehoda pri Rdeči hiši, nato pa brž nazaj v druge kraje po druge skupine izletnikov. Prvi pa liliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinmfniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiliHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiuAiiiiiiiiiiiB MLADINA JE ODPRLA PLES Izredno uspela «sagra» Ricmanjcev v Podžrebčah Lep koncert domače godbe na pihala Trud mladih in starejših ricmanj-skih prosvetnih delavcev, ki so ga vložili v letošnjo tradicionalno «Sagro», je bil poplačan. Lepo vreme je privabilo, posebno v večernih urah, veliko ljudi. Prireditev, ki jo že tretje leto zaporedoma organizirajo člani domačega PD «Slavec», se je pričela v soboto zvečer. Že prvi večer je bilo veliko ljudi, posebno ko je igral domači ansambel «Pomlad». Prava prireditev ali «Sagra», kot jo imenujejo domačini, se je pričela v nedeljo popoldne. Okoli 18. ure so prikorakali mladi «parterji in partrce» na čelu domače godbe in v spremstvu vaščanov na kraj prireditve v «Podžrebče». Letošnjih «parterjev» je bilo 12: 6 fantov in 6 deklet, in sicer Valter Bet, Mauro Keber, Mavricij Kuret, Sergij Pregare, Valter Romano, Istok Žerjal. Mariza Blažič, Silvana Dobrila, Ro-zana in Patricija Kobar, Karmen Hrvatič in Viviana Zuljan. Prijetno je bilo videti mlade «parterje» v DANES PRED KAZENSKIM SODISCEM Škvadristi na zatožni klopi zaradi izgredov decembra 1970 Tržaška pretepača Sussidi in Scarpa pobegnila v Grčijo Po skoro štirih letih, po dveh odio-1 motivu: «Tokrat vam prizanesemo, žitvah, potem, ko je več obtožencev drugič pa bomo neizprosni.» pobegnilo v tujino, bo končno danes proces proti trinajstini škvadristom, ki so 8. decembra 1870 izzvali hude incidente v mestu: do krvi so pretepli šest slovenskih dijakov, napadli so sedež PSI in razbili okna, postavili so parkirane avte sredi ceste in podobno. Na zatožni klopi ne bo prav gotovo vseh obtožencev: manjkali bodo tudi tisti, ki nosijo glavno krivdo za izbruh fašističnega nasilja — voditelji novofašistične stranke, ki so takrat organizirali manifestacijo proti predvidenemu prihodu predsednika Tita v Italijo, ter odgovorni za javni red. ki niso znali ali niso hoteli preprečiti hudih izgredov. Da je javnost vsega našega mesta že izrekla svojo obsodbo, priča manifestacija, ki je bila niti teden dni po napadu na dijake in na sedež PSI, ki so jo priredile vse demokratične stranke in organizacije pod pokroviteljstvom tržaške občine in katere se je udeležilo več deset tisoč meščanov. Zato si vsa javnost upravičeno pričakuje, da ne bodo po starem običaju milo sodili škvadristom, da ne bomo spet priča staremu leit- Tržaški obtoženci so vsi znani zaradi svojih fašističnih podvigov: gre za Franca Neamija, Uga Fabbrija, Liliano Torisier, Eugenia Vettinija, Claudia Scarpo in Gianfranca Sussidia. Obtoženih je še osem škvadris tov. ki so se takrat priklatili iz raznih krajev - od Padove do Sardinije, oo Trevisa do Modene. Koliko obtožencev se bo danes zagovarjalo obtožb poškodovanja, združevanja v zločinske namene, telesnih poškodb, prekinitve prometa, žalitve in groženj (ne vemo zakaj so izpadle iz obtožnice apologija fašizma, žalitev poglavarja tuje države, nedovoljena posest orožja), dva pa bosta prav gotovo odsotna. Gre za zloglasnega Gianfranca Sussidia in Claudia Scarpo, ki sta vpletena v teroristično mrežo, ki je med drugim pripravila tudi atentat v Brescii. Kaže, da ju ie «prijatelj» pravočasno obvestil, za radi česar sta pobegnila v fašistično Grčijo. To pa ponoven dokaz o nevarnosti skupine škvadristnv. ka terim mora sodišče prisoditi zgledno zaporno kazen. belih srajcah z rdečim nageljnom in rožmarinom na prsih. Godba je prvi ples posvetila letošnjim mladim «parterjem» in s tem vsej rjemanj-ski in breški mladini, ki je uradno odprla letošnjo «šagro». Po prvem plesu je ricmanjska godba na pihala pod mojstrsko roko kapelnika' prof. Krizanovskega imela samostojen koncert. Igrala je dobro uro. Na tem koncertu je godba zelo dobro izvedla umetniške in opeme skladbe, narodne in partizanske pesmi ter vesele koračnice, polke in valčke. Prisotni so bili s koncertom zelo zadovoljni ter nagradili izvajalce, posebno dirigenta, z burnim ploskanjem. Pohvaliti je treba vse ri-cmanjske goste, kajti izvajanje koncerta je bil zares pravi užitek, posebno za tiste, ki se na glasbo razumejo. Škoda, da se je kulturni spored letos omejil samo na godbeni koncert. Prosvetni delavci PD «Slavec» bi lahko za to prireditev pripravili bolj bogat kulturni spored. Če ne z domačimi silami, vsaj s kakšnim pevskim zborom ali kakšno folklorno skupino. Vsekakor je treba pohvaliti tako mlade kot starejše ricmanjske prosvetne( delavce, ki so požrtvovalno delali več dni, da bi biti gostje zadovoljni. Tudi pri kioskih je bilo veselo. Na razpolago je bilo črno in belo vino, pekli so tudi domače piščance in klobase, imeli so tudi pečen in surov pršut. Z zadovoljstvom lahko rečemo, da je letošnja ricmanjska šagra dobro uspela ter so lahko zadovoljni tako gostje kot organizatorji. • Drevi ob 20.30 se bo v Ul. Ca-prin 18/1 sestala šentjakobska rajonska konzulta, ki bo razpravljala o gradbenih dovoljenjih. 130 kg železa delavcu na prst Med delom v nafto vodnem terminalu Siot se je ranil 28-letni Romolo Zoia iz Boljunca 108. Nesreča, ki se mu je pripetila, bi lahko imela mnogo hujše posledice. Zoia je opravljal stroj za električno varjenje in sicer je varil debelo železno žico, ki je bila naslonjena na streho tovornjaka. Zoia je čepel pri tleh, ko je žica počasi zdrsnila s strehe. Na sreco se je pravočasno umaknil 130 kg težki železni gmoti. Pod železom mu je ostal samo pr stanec leve roke. Ko so delovni tovariši odstranili žico in mu osvobodili roko, so ga naložili na Siotov rešilni avto in ga odpeljali v bolnišnico. Ugotovili so, da mu je zdrobilo vrhnji del prsta in so ga sprejeli na zdravljenje v ortopedskem oddelku. Ozdra vel bo v 40 dneh. V Železnikih je domačine pozdravil podpredsednik SPZ Savcrij Rožič so prešli mejo kar peš in vstopili v avtobuse novogoriškega podjetja. Po opravljenih obmejnih formalnostih se je dolga kolona dvanajstih avtobusov vila proti vzhodu najprej po Vipavski dolini, nato pa po prvem odseku lepe slovenske avtoceste (marsikdo med izletniki je prvič potoval po tej avtocesti, ki se vije skozi notranjske gozdove) in tja skozi Ljubljano do Urha, na majhni grič, kjer je bila pred in med vojno cerkvica, v kateri so izdajalci našega naroda, hlapci o-kupatorja, belogardisti, mučili in u-bijali svobodoljubne slovenske ljudi. Tu sta Goričane pozdravila član osrednjega vodstva Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije Tomo Štefč in Tone Avsec, sodelavec muzeja Ljudske revolucije v Ljubljani. Avsec je nadrobno opisal kaj vse se je dogajalo v tem odmaknjenem kraju v času belogardističnega terorja. Goričani so si ogledali muzej in mučilnice, nato so zastopniki SPZ položili venec pred mogočni spomenik žrtvam, združeni pevski zbori so pod vodstvom Pavline Komelove zapeli žalostinko «Žrtvam». Tudi doberdobska godba na pihala je pod vodstvom kapelnika Žižmonda zaigrala partizansko žalostinko. Uro in pol kasneje so avtobusi prispeli v Škofjo Loko. S prostranega parkirišča je nad 600 ljudi šlo v sprevodu, z godbo na čelu, skozi u-lice starega, tisočletnega mesta na glavni, Mestni trg, kjer so domača dekleta prioela na prsi vsakemu zamejcu rdeč nagelj. Tu so zamejce pozdravili zastopniki občine in druž-beno-političnih organizacij škofjeloške občine. Omenimo nekatere: Jože Stanovnik, predsednik občinskega izvršnega sveta: Peter Finžgar, predsednik ZKPO; Alojz Rajgelj, tajnik za mednarodne stike pri občinski skupščini. Po kratkem pozdravu je kustos domačega muzeja Janez Eržen prikazal zgodovino mesta, ki je lani slavilo tisočletnico in sedanje napore za obnovo in ohranitev starega dela mesta. Goričani so lahko sami ugotovili, da se Mestni trg obnavlja, da je večina pročelj starih hiš že urejena in da tvori ta del mesta eno samo celoto. Združeni pevski zbori so ob spremljavi godbe, nato pod taktirko prof. Silvana Križmančiča, zapeli nekaj partizanskih pesmi. Sledilo je skupno kosilo, nakar so zastopniki domače ZKPO in občine podarili zastopnikom SPZ, predsednikom društev in voditeljem skupin domače spominke. Ko je dolga kolona avtobusov in osebnih avtomobilov (popoldne je v Železnike prišlo z Goriškega še precej ljudi z osebnimi vozili), prišla v Železnike, je naše ljudi pričakal dež. To je sicer že kar tradicionalno, saj so Goričani že v tretje letos imeli ob prihodu v ta prijazni gorenjski kraj dež, kasneje pa je, ako tudi v nedeljo, zasijalo izza ora sonce (domači prireditelji so icer previdni in se za morebitni t ena polnitev služila le za kakih 20 do 25 km poti, kar je vsekakor nepraktično. Po mnenju izraelskega znanstvenika pa je zelo možno ustvariti kako kemijsko spojino, v kateri bi bil vodik navzoč v trdem stanju in bi kot tak uporaben, celo boljši od bencina. Izraelski strokovnjak pravi, da je ves problem teoretično že rešil Morda bo to tudi držalo, vendar pa le do neke meje, kajti neverjetno se zdi, da bi Izrael, ki nima nafte, ne premogel toliko, da bi svojemu znanstveniku omogočil izpeljati tako revolucionarno idejo. SMRTI V*-! PROTI KONCU OANUAROA 4943. LETA SET 3E KOLONA NEMŠKIH VOOAKOV VZPENJALA PO HRIBU... KOLONO S.TA VODILA DOMAČA IZDAJALCA,. UPAM,DA KMALU\ BREZ SKRBI NA3DEMO PARTI* ) G,OSPOD ZANSKl TABORI v'POLKOVNIKI . -■» —^ —.\v_ Horoskop IZRAELSKI ZNANSTVENIK NAPOVEDUJE ■v iixion Cez leto dve avto na vodikov pogon Poleg drugih prednosti I TOREK, 23. JULIJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.00 Program za mladino ČRNI OBLAK, FILM 19.15 ŠPORTNI DNEVNIK 20.00 DNEVNIK 20.40 Un uomo per la città TV film je režiral Paul Henreid in igra v njem glavno vlogo Anthony Quinn, ob njem pa igrajo še Mike Farrell, Mala Powel, Charles Drake itd, Charlene Churchill vozi prenaglo in jo ustavijo. Je prijateljica in hkrati tajnica nekega znanega «bossa» po imenu Leva Ressa. Dekle je zelo prestrašeno, toda noče povedati zakaj. Krajevni župan Tom Alcala stopi k Hessu, toda ta zanika vse, pač pa ponudi županu nekakšno zvezo, ki pa jo ta odkloni. Kmalu za tem poskuša Hess umoriti nekoga v zaporu, to se pravi da «naroči» umor. In tedaj župan skrije žensko, ki bi bila morala biti umorjena v hotelu. Toda to se kmalu razve in zato jo skrije na lastnem domu. Več o tem nocoj ... 21.35 Odkrite karte: NICOLAE CEAUSESCU Mnogi trdijo, da je Ceausescu nekakšen sinonim sedanje Romunije. To je povsem zgrešena teorija, pa čeprav je hkrati tudi res, da je vloga Ceausesca v sodobni Romuniji zelo pomembna. Italijanski časnikar Giancarlo Vigorelli je imel s Ceausescom intervju o zunanji politiki ter o romunskih notranjih zadevah in je na osnovi tega skušal prikazati tega romunskega političnega voditelja v njegovem javnem življenju pa tudi njegov način zasebnega življenja. 22.25 Sinovi prednikov «GRAND PRIX», slikanica 23.00 DNEVNIK DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 TOLIKO GOVORIMO O NJIH Nocoj bo na sporedu četrto nadaljevanje novega ciklusa oddaj, ki ga pripravljata Luciano Rispoli in Maria Antonietta Sam-bati. Prvo vprašanje, o katerem bo govor, bo ali imajo otroci raje komično ali resno pesem. To se bo videlo v konkretnem primeru, ko bosta nastopila Cochi in Renato na eni strani, na drugi pa bo zapel Domenico Modugno. Nato bodo o tem spregovorili tudi starši. Še bolj zanimivo bo zvedeti, ali bi otroci raje živeli v davni zgodovini ali v dobi starega Rima, nato v srednjem veku ali pa danes. Marsikoga bo presenetilo to, zakaj bi otrok rad živel v tej ali oni dobi. Smo v dobi počitnic, ko otroci nimajo tistega reda, ki ga imajo sicer med letom, posebno kar zadeva prehrano. S tem v '■“o govor tudi o določenih boleznih, ki jih povzroča ta nered. uulOSLOVANSKA televizija 18.55 OBZORNIK 19.10 Oddaja za mladino: PISANI SVET 20.00 CESTA IN MI Tudi četrta oddaja «Cesta in mi» je sestavljena iz več delov. Najprej bodo TV gledalci videli dva filma, ki ju je pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Prvi film bc, govoril o avtomobilski cesti, drugi pa o posameznih pravilih, s katerimi mora biti seznanjen vsak voznik. Poslednji film nosi naslov Pred izpitom. 20.20 DUET V drugem delu baletnega filma Duet se sovjetski baletni mojstri Katarina Maksimova, Vladimir Vasilijev in Valerij Lagu-nov predstavijo v vrsti baletnih mojstrovin, med drugim tudi v baletu Hačaturjana Spartak 20.45 Risanka 21.00 DNEVNIK 21.35 Aktualna tema: POGOVOR O STANOVANJIH 22.05 M. de la Roche: WHITEOAKI Z JALNE Whiteoaki z Jalne je televizijska nanizanka, ki so jo posneli po romanih kanadske pisateljice Mažo de la Roche. Nanizanka obsega 13 enournih zgodb. Prvi iz vrste romanov, prevedenih v trinajst jezikov, je izšel leta 1927. Vsi romani obravnavajo kroniko štirih rodov družine Whiteoak. Družina je irsko - angleškega rodu. Adeli-ng, prva mati družine, je irskega rodu, njen mož Filip pa je Anglež. Spoznala sta se v Indiji, nato pa se izselila v Kanado. Pisateljica je ustvarila tako žive like, da so se romani o tej družini uveljavili v prevodni književnosti povsod po svetu. Televizijski prikaz zajema tudi današnjo usodo rodu v luči preteklega dogajanja. Adelina in Filip sta se 1852 skupaj s številnimi škotskimi, irskimi in angleškimi priseljenci naselila na bregu jezera Ontario. Dve leti pozneje sta si zgradila hišo, ki sta jo imenovala Jalna. Čez leta je Jalna postala simbol rodu, katerega člani so bili močno navezani drug na drugega, hkrati pa zagrizeni individualisti 22.55 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 Otroški kotiček: risanke 21.15 DNEVNIK 21.30 PSI IN LJUDJE Češki igrani film 23.00 Madagaskar, dokumentarni film TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Pratika; 11.50 Pihala; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Komorni koncert: 19.10 Literarna oddaja; 19.20 Program za najmlajše: Aladin in kraljična Beldrulbudur; 20.00 Šport: 20.35 Busonijeva «Izžrebana nevesta», opera; 22.10 Nežno ki tiho. TRST 12.15 Deželne kronike; 14.30 Tretja stran; 15.10 Narečno gledališče; E. Emil: Punto Franco; 18.45 Počitniški program; 16.35 Deželni kulturni pregled: 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila: 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.50 Pisana glasba; 10.45 Glasba in nasvet; 11.20 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.00 Plošče: 16.00 Operne arije; 17.15 Poskočne; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.45 Posnetki v studiu: Trio Pahor; 19.00 Parada orkestrov; 20.00 Domači pevci zabavne glasbe; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.15 Zborovsko petje; 23.00 Skladbe Blaža Amiča; 23.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19 00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.55 Puccinijeva opera TurandoL I. dejanje; 11.30 Izbrane stare in nove plošče; 12.10 četrti spored; 14.05 — 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Operna, simfonična in komorna glasba; 17.40 Pisan glasbeni spored; 19.30 Plošče; 20.00 50 let glasbenega sporeda na radiu; 21.00 Marcello Sartarelli: La ragazza di Tarquinia; 22.00 Francoske popevke; 22.20 Ponovno na sporedu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe: 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkestri; 9.30 Radijska nadaljevanka; 9.45 Pesem za vsakogar; 10.35 Spored z Mikejem Bongiomom; 13.35 Nastopota dva komika; 14.00 Plošče; 15.00 Nemogoči intervjuji: Kleopatra; 15.40 Glasbeno-govomi spored; 17.40 šaljiva oddaja: 18.35 Kratka zgodovina ital. popevke; 19.55 Plošče; 21.20 Dva komika; 22.50 Človek v noči. III.PROGRAM 8.25 Brahmsove skladbe; 9.30 Koncert za začetek; 10.30 Velike interpretacije: Violetta; 10.10 Chopinove skladbe; 11.40 Haen-dlov Concerto grosso; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Simf. koncert: 16.10 Beethoven in Wolf; 16.30 Klavirske skladbe; 17.40 Jazz; 18.05 Skeč sledi skeču; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Poindustrijska družba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Melodrama v diskoteki; 21.30 Nova glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 13.00. 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje Kristina Brenkova: Srebrna račka z.lata račka; 10.20 Vokalni kvartet Savski val; 10.40 S simfoniki v svetu lahke glasbe; 11.15 Promenadni koncert; 12.30 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam..’.; 15.10 Skladbe za mladino: 15.40 «Na poti s kitaro»; 16.40 Iz filmov in fflas-benih revij; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Naš podlistek — J. Jurčič: Zgodba; 18.10 Daniel Barenboim, klavir; Miha Pogačnik, violina; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Majhni zabavni ansambli; 19.30 V torek na svidenje!; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Štirje kovači; 21.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 21.30 Rja Kurnik: Ezop v glasbeni preobleki; 22.35 Melodije v ritmu; 23.15 Od popevke do popevke; 00.05 I. Babelj: Cedali ; 00.15 Iz oper, hi jih redko slišima PRIMORSKI dnevnik 23. julija 1974 POMEMBNI IZSLEDKI BRESCIANSKM !N PMOVSKIH PREISKOVALCEV K£ OČITNEJŠA POVEZAVA MED PREVRATNIŠKO ORGANIZACIJO IZ VENETA VETROVNICO IN MAR Pobegli Giuseppe Piccone Chiodo vez med Adamom Degli Occhijem in vodjo Vetrovnice jjrffzrmr om Bordello - V nedeljo zaslišan vodja «lihe večine», ki je zavrnil vsakršno ì ozbo - Samozvani anarhist Bertoli že pred leti prodajal orožje pripadnikom MAR ikR£SC^a^. 'Sk?v.aini s°d'| Pdtod izpustitev na začasno svo-rtrcai in javni tožilec dr. bodo. n*k dr. U1 zanon!0 sta,.Yč?raj v brescianskem DegVn Z?,^lsala odvetnika Adama S vB- hlJa' , V0ditelja oailanske brati v Ti’ kl sta Sa dala are-na ustl,,^ ^ - ?°d obtožbo atentata voiniStar;..hU„JSka.nj? k državljanski 3- P0k0la in vrste dru-sciansk!.krSkaV' P° Vesteh iz bre- mèd vtrS°?na Pa!aČe kaže’ da J® lanski ^ J,šnJlm zasliševanjem mi- govornost Zan'kal vsakr^o od-zacbn °st. In Povezavo z organi- zi naiChi1’h F“maga!lija- V tej zve-s Fuma ‘ihejal' ,da je bil v stiku dolžni l Jem Le iz Profesionalne VeSStl’ ker Je bil Pač njegov od- terorktfaceV? pa njesove odnose s b s planote Rascino, naj bi MODERNI IKflRUS ■n?nffresetjetni Pro/esor mate-™'ke Rinaldo Tinarelli iz včpL-T pri Ber9amu je vrst ■ 30 km s svoje- ZlnT letal°™ ria ročni po- narplh -9a ie-Sam izumil Ti-onrn11 1 ]e Pnvezal na ramena ie rtm-rlli krili’ v zraku pa ga >e držal velik balon. Tako opremljen z letečim Zf7?' zaro.di katerega se vlLIkarus in brata Wrighi » 56 danes Preobračata /efFran- cija in češkoslovaška. Potem bodo iiuimiiiiimiHtnMinimu"u"niwiniinnmmTinmmnuilMminmnlMmnllmmltmnMilmljiimnimmlm,llmnilinnnml||mull|imi,ll,tmii,[l,nt,^,,,,,M,| ■liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitMiriiiiiiiiiiiiMiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiKMiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiii KOLESARSTVO S PREKO OSMIMI MINUTAMI PREDNOSTI fiUerckx izenačil rekord Anquetila: petkrat prvi na dirki po Franciji Mladi kolesarji popolnoma razočarali - Stari Poulidor še vedno pri moči - To je tretja letošnja Merckxova zmaga na etapnih dirkah PARIZ, 22. — Belgijec E. Merckx je osvojil prvo mesto na krožni dirki po Franciji. Belgijski as je prispel prvi na cilj tudi v zadnji etapi Orleans — Pariz. Merckx je z letošnjo zmago izenačil rekord Francoza Anquetila, saj sta oba kolesarja kar petkrat zmagala na Touru. Čeprav si je nabral Merckx na 22 etapah kar 8 minut prednosti, njegova zmaga ni bila tako prepričljiva kot prejš n ja leta. Pred leti Belgijec ni dopuščal drugim kolesarjem pobegov, bil je izredno napadalen na gorskin etapah. Prav to mu je letos manj kalo. Gotovo Merckx občuti sedaj vse pretekle napore, kajti v desetih letih profesionaln: ga udejstvovanja je zmagal, z redkimi izjemami, povsod, kjer je nastopal. Prav zaradi tega je menjal taktiko. Sedaj se omejuje le na zmage, ki so mu na krožnih dirkah nujno potrebne za osvojitev končnega prvega mesta. Drugi faktor, ki je učinkoval na omejitev Merck- xovih zmag, je gotovo starost Ta je prišla do izraza predvsem v začetku sezone (Pariz — Nica) in na nekaterih etapah letošnjega Gira. Kljub vsem tem «slabostim» je Merckx prav z zmago na Touru dokazal, da je še vedno izredno učinkovit in uspešen «stroj». V borih 60 dneh je osvojil prvo mesto na treh krožnih dirkah: na Giru, na dirki po Švici in na Touru. To se ni pred njim še nikomur posrečilo. S tem je «zaprl usta» vsem tistim, ki so zatrjevali, da je Eddy Merckx zašel v hudo krizo. Vendar na letošnjem Touru ni imel Merckx velikih nasprotnikov. Tako Ocana kot Fuente nista nastopila, ta dva španska kolesarja pa bi bila edina, ki bi lahko belgijskega asa resneje ogrožala na Alpah in na Pirenejih. Po predvidevanjih so bili pred dirko za Merck-xa najnevarnejši Thevenet, Gui-mard, Van Springel in Agostinho. Namesto njih se je izkazal Poulidor. Stari francoski kolesar pa je zašel v krizo pri vzponu na Gali-bier, tako so šli tudi vsi njegovi upi za osvojitev prvega mesta po vodi. Španci so razočarali. Aja in Lopez Garrii sta se Merckxu približala na alpskih vzponih, na domačih Pirenejih pa sta zopet popustila in omogočila Poulidorju osvojitev častnega mesta. Francosko kolesarstvo je še ve dno v krizi. Thevenet je odstopil, Guimard je popolnoma razočaral. Mladi Sanly ni izpolnil pričakovanj. Edini, ki je rešil čast domačega kolesarstva, je bil prav Poulidor, ki pa s svojimi 38 leti ne bo več dolgo delal čudežev. Italijani so poslali na Tour le eno ekipo, ki se je še kar dobro odrezala. Panizza je namreč zasedel na končni lestvici četrto mesto. Zadnja etapa je potekala po lav-nini. Fdini omembe vredni pobeg je opravil Francoz Stallie, nekaj kilometrov pred ciljem pa ga je glavnina ujela. O prvem mestu je tako odločal skupinski sprint, kjer je bil prvi Sercu, drugi Merckx, tretji pa Van Roosbroeck. Van Roosbroeck pa se je pritožil disciplinski komisiji, ker mu je Sercu v zadnjih metrih prerezal pot ter ga očitno oškodoval. Komisija je zato Sercuja potisnila na tretje mesto, zmagovalec pa je postal Eddy Merckx. Vrstni red na cilju zadnje etape (Orleans — Pariz, 146 kmj: 1. Merckx (Bel.) 3.49'29" 2. Van Roosbroeck (Bel.) 3. Sercu (Bel.) Končna lestvica: 1. Eddy Merckx (Bel.) " Poulidor (Fr.) Lopez Garrii (Šp.) Panizza (It.) Aja (Šp ) Agostinho (Fort.) Pollentier (Bel.) Martine/ (Fr.) Santy (Fr.) Van Springel (Bel.) MOTOCIKLIZEM VN ŠVEDSKE Nevaren padec G. Agosfinija ANDERSTORP, 22. — V nedeljo je bilo v Anderstorpu motociklistično tekmovanje veljavno za VN Švedske in za svetovno prvenstvo. Največje presenečenje je pripravil domačin Lansivuori, ki je zmagal v razredih 350 ccm in 500 ccm. V pollitrskem razredu se je uvrstil na drugo mesto Phil Read na MV, ki je tako še povečal svojo prednost na lestvici svetovnega prvenstva vozačev. Karakteristika švedske dirke so bile številne nesreče, izmed katerih je bila najhujša padec večkratnega svetovnega prvaka Agostinija v pollitrskem razredu. Agostini se je s hitrostjo 180 km hitro približeval vodeči dvojici Read - Sheene. Siicene je hotel prehiteti nasprotnika, vendar je pri tem poskusu padel. Agostini se je tako znašel pred motorjem angleškega motociklista. Pri zaviranju ga je zaneslo in v trenutku je bil na asfaltu. Na poznejšem zdravniškem pregledu so Italijanu ugotovili zlom ključnice, zaradi česar ne bo mogel dalj časa nastopati. V razredu 125 ccm je padel Španec Nieto. Španski motociklist je za to obtožil Švicarja Kneubhuler-ja, ki ga je oviral takoj pa startu. Izvedenci menijo, da se je hotel Kneubhuler maščevati za poraz, ki mu ga je zadal Nieto na prejšnji dirki, na kateri se je poslužil mnogih nešportnih potez. Zmagovalci posameznih razredov: 50 ccm: Van Kessel (kreidler) 125 ccm: Andersson (yamaha) 350 ccm: Lansivuori (yamaha) 500 ccm: Lansivuori (yamaha) Lestvica svetovnega prvenstva: 50 ccm: 1. Van Kessel 69, 2. Ritterberger 39, 3. Kuns 34 125 ccm: L Andersson 79, 2. Kneubhuler 47, 3. Nieto 42 250 ccm: L Villa 47, 2. Pons 32, 3. Kneubhuler 24 350 ccm: L Agostini 60, 2. Pons 38, 3. Braun 30 500 ccm: L Read 62, 2. Bonera 54, 3. Lansivuori 47 TENIS DAVISOV POKAL Italijani presenetili Jugoslovani izločeni Slaba forma Piliča usodna za Jugoslavijo - Presenetljiva zmaga Bertoluccija 3:0 (5:7, V polfinalnem delu za Davisov pokal je Italija v Baastadu dokaj nepričakovano premagala švedsko s 3:2, Jugoslaviji pa ni uspel podvig v Donjecku in je proti SZ zgubila kar z 1:4. Italija — Švedska 3:2 Po trinajstih letih je Italiji končno uspelo zmagati na tujih tleh. Za veliko presenečenje sta poskrbela Adriano Panatta in Paolo Bertolucci, ki j 3. dan. Kakulija - Jovanovič 3:0 (6:2 sta na švedskih tleh odpravila domače moštvo in sta tako uvrstila Ra- na Metrevelija, ki je z lahkoto pravil Piliča v samih treh setih. KONČNI IZID 1. dan: Metreveli — Jovanovič (6:4, 6:1, 6:1) Pilič - Kakulija 3:1 8:6, 6:1, 7:5) 2. (lan: Metreveli in Korotkov — Pi- lič in Jovanovič 3:1 (6:4, 6:1, 3:6, 6:3) še zadnje višinske priprave v ni. Odhod v Mehiko je določen M tretji oktober. G. F. Kolesarstvo TOUR DE L’AVENIR Zaslužena zmaga Španca Martineza PARIZ, 22. — Španec EnriqU» Martinez je zmagal na amaterš" kolesarski dirki po Franciji. V z®-nji etapi je osvojil prvo mesto «»■ Ijak Brzezny. . Letošnja amaterska dirka P Franciji je bila praktično sarnjž govor Martineza, ki je osvojil ^ meno majico že v prvih etapah.** jo nato uspešno branil in pri 'e® še večal svojo prednost. Na mesto se je nepričakovano Avstrijec Steinmayer, kar kaže, d" doživlja kolesarstvo vzpon tudi A.vstriji. Italijanske barve je dj" bro zastopal Mirri, ki je bil v hone ni razvrstitvi tretji. Veliki poraze* ci letošnjega «Tour de 1’Avenir» 80 poljski kolesarji. Ti so osvojili kaj lepih etapnih zmag, na honen lestvici pa je prvi Poljak šele *• Vrstni red na cilju zadnje e'8‘ pe (Orleans — Pariz, 146 Jf®',; 1 Brzezny (Polj.) 2. Leleu (Fr.) 3. Echevarria (Šp.) 4. Schuur (Niz.) 5. Ravisi (Švi.) 6. Danguillaume (Fr.) 7. Hummenberger (Av.) 8. Mirri (It.) 9. W'auch (VB) 10. Kaczmarek (Polj.) Končna lestvica: 1. Martinez (Šp.) 2. Steinmaver (Av.) 3. Mirri (It.) 4. Kaczmarek (Polj.) 5. Leleu (Fr.) G. Echevarria (Šp.) 7. Brzezny (Polj.) 8. Nazabal (šp.) 3.35’53" 3.36'^ 3.37'3i) 34.30’«: SS: US- 34 41< Is? SP GLUHONEMIH Lue Uzeei (Bel.) prvi VERONA, 22. — Belgijski kole-sar Lue Uzeei je na svetovne®, prvenstvu gluhonemih osvojil PrVl) mesto. Na tej 100-kilometsrki din*1' na progi Villafranca - Sommaca®" pagna - Custoza - Villafranca, 5_ nastopili italijanski, belgijski in J® goslovanski kolesarji. Odličen je Jugoslovan Anton Klepa, ki je Prl' spel na cilj tretji. Vrstni red: 1. Lue Uzeei (Bel.), ki je zli 100 km v 2.38'™, 2. Friggi (It.) zaost. l'$L 3. Klepa (Jug.) l’#, 4. Piccoli (It.) 3'40 5. Jerman (Jug.) 3'40 Skupna lestvica: 1. Italija 6 točk, 2. Belgija 5. 3' Jugoslavija 4 točke. * * * MONTERONI, 22. — Italijanska kolesarska zveza je objavila sezn»® kolesarjev, ki bodo tekmovali na ^ lovnem prvenstvu v dirkališčnih dis*1' phnah za profesionalce. Izbrani ho-lesarji so: Turrini, Cardi in Borgh*1' ti (tekmovah bodo v hitrostni vožnji)’ Borgognoni, Fraccaro. Bazzan in B® fava (zasledovalna vožnja), Benfal® (vožnja za motorji). Svetovno prvenstvo bo od 16- d® 20. avgusta v Montrealu. 116 16'53” zaost. 8'04'’ b'09” 10’53” H'24” 14 24' 16’38” 18'33' 19'55” 24'ir MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR SZ prva v Loanu LOANO, 22. — ženska reprezentanca SZ je z zmago v finalu proti Kanadi s 75:45 osvojila tudi prvo mesto na mednarodnem turnirju v Loa-’u. V srečanju za 3. mesto je Francija premagala Italijo ie za točko razlike s 43:42. Končna lestvica: 1. SZ, 2. Kanada, 3. Francija, 4. Italija. lijo v nadaljni del tega prestižnega turnirja za Davisov pokal. Ključ dvoboja je bilo srečanje med Johanssonom in Bertoluccijem, kajti bilo bi skoraj nemogoče, da bi Pa-natta premagal številko ena Šved skega tenisa Borga. Tako Johansson kot Bertolucci sta se zato zavedala izredne važnosti tega srečanja. Po treh urah in sedmih minutah igre je Bertolucci premagal svojega nasprotnika in je tako avtomatično pri-toul Italiji prestižno zmago. V zadnjem formalnem srečanju je Borg premagal Panatto v štirih setih in je tako še enkrat potrdil, da je trenutno najboljši evropski teniški gralec. KONČNI IZID Italija — švedska 3:2 1. dan: Borg — Bertolucci 3:0 (7:5, 6:1, 6:0) Panatta — Johansson 3:1 (8:6, 6:1, 4:6, 6:1) 2. dan: Panatta in Bertolucci — Borg in Bergtson 3:1 (6:1, 5:7, 7:5. 6:4) 3. dan: Bertolucci — Johansson 3:2 (3:6, 6:3, 5:7, 7:5, 8:6) Borg — Panatta 3:1 (6:4, 4:6. 9:7, 6:3) SZ — Jugoslavija 4 Nepričakovan poraz v dvojicah in slaba forma Piliča sta bili Jugoslaviji usodni. Jugoslavija je tako doživela pekoč poraz, SZ pa je z veteranom Metrevelijem in odkritjem Kokulijo še enkrat pokazala, da se zna uveljaviti predvsem v takih dvobojih, kjer inaili izkušenost in homogenost glasno v/ogo. V zadnjem dnevu dvoboja je Sovjet Kakulija kar s 3:0 odpravil Jovano-' viča. ki je bil enakovreden domačinu le v drugem setu (4:6). Zadnje srečanje pa je bil samogovor vetera- 6:4, 6:0) Metreveli — Pilič 3:0 (6:4, 7:5, 8:6) Odbornik za šport tržaške obči*® Lanza je v srečanju s predstavni® italijanske hokejske zveze in hokejski'1 društev tržaške občine izjavil, društva, ki gojijo hokej na kotalk®^ ne bodo tekmovala v sezoni 1974-75 v novi športni dvorani. Tu bodo na®' reč namestili tribune za ogled I®" kem košarke, odbojke in rokometa-Tem društvom bo omogočeno tek' movanje in treniranje v pav il j®® B tržaškega velesejma. Na sobotnem mednarodnem mladinskem mitingu med Italijo in Jugoslavijo, je ta imela največje zadoščenje v skoku v višino, kjer je nasto* pai tudi državni prvak iz Zrcnjanina Danial Temin. Ta je v svoji disciplini tudi zmagal, saj ni imel med italijanskimi predstavniki prave konkurence. Mladi Temin se med drugim pripravlja za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo septembra v Rimu, vendar pa ni še dosegel norme, ki jo je za sodelovanje na EP postavila jugoslovanska zveza iiPSARKA' • MLADINSKO EP V FRANCIJI Med kandidati za prvo mesto tudi Jugoslavija in Italija Švedska je pokazala naj večji napredek ■ Se ena težka zmaga jugoslovanskih mladincev - Italija zanesljivo vodi yahfikacijski del mladinskega epskega košarkarskega prven-k_. s,e, koncu. Vse kaže, da in r finalisti: Jugoslavija tor v skuPini v Orleansu Gienua iJa *n Španija v skuP*1'li v Kolu so namreč vsi ie sir. ‘avor’t* zmagali. Jugoslavija (0V7 f a težavo premagala Izrael p.' " loj skupini pa preseneča činshC1Ja’ K' nk Precl lastnim ob-encir- !talija v atletiki V soboto je bilo na občinskem stadionu «Pino Grezar» srečanje ml*' dih atletskih reprezentanc Jugoslavije in Italije. Na sliki: atleti prih*' jajo na igrišče z zastavami na čelu Zamejski otroci v Savudrijo Tudi letos Je večja skupina slovenskih otrok iz Beneške Slovenije, Kanalske doline In Goriške odšla na letovanje v znano obmorsko letovišče v Savudrijo, kjer si bodo ob toplem in zdravilnem soncu nabirali moči in zdravja V Prebenegu pripravljajo «sagro» Po mnogih letih se Je zdramila tudi mladina v Prebenegu. Na gornji sliki vidimo mladince, kako * udarniškim delom pripravljajo prostor, kjer bodo 3. avgusta obnovili «sagro», ki je v domači vasi ni bilo že skoraj 20 let. Prav je, da stare vaške tradicije živijo tudi v današnjem potrošniškem svetu