r
7T
n
o n
Najprej
Pohitimo z umiranjem, dokler ne bo prepozno!
4«
No, pa je za nami   dohodnina s J^^^^V      svojim obrazcem na vsega samo osmih *m    straneh, ki jimje bilo treba dvakrat toliko f^*7< sirani navodil - s posebnim pripisom:
r      »Če boste kljub navodilom imeli težave - ■ pri izpolnjevanju obrazca, se lahko za
pojasnila osebno ali po telefonu obrnete tudi na pristojni davčni urad...« In pri vsej tej kolobociji pa sv. Birokracij menda že razmišlja o tem, da bi slovenski Zemljani dohodnine sploh več ne napovedovali. Le zakaj, naj bi jo, prosim vas, ko pa presveti DURS tako in tako razpolaga z vsemi našimi dohodninskimi in drugimi podatki??? Čudna uganka.
Toliko bolj nenavadna uganka nas čaka na naslednjih lokalnih volitvah. Naši modri predstavniki ljudstva so odredili: Noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35% na kandidatni listi. Krasno! Kvote so dogovorjene in zaukazane. Toda: kako se bo ta kvota sešla pri kandidatih za župana, ko posamezna stranka ne predlaga več kot enega kandidata!? Aaa!
Nobena uganka pa ni več pri plačah sodnikov, zdravnikov in drugih izbranih funkcionarjev; kar zasmilili so se nam zaradi podcenjenih plač, saj se začnejo šele pri kakih 500 tisočakih (prek 2000 cvrov!) in se počasi razpno komaj do poldrugega milijona (6250 cvrov!) ali kaj malega čez pri čemer se taki in drugačni dodatki tu niti nc štejejo   . Za te ubožce se
■
organizirajo omizja, trenja in tarče, da bi se ja nekako javno predstavila ta ubožnost naše jare elite. Molj kot očitno pa je, da se za vse druge, zlasti pa za tiste, ki se jim vrti plača okoli stotih tisočakov (415 cvrov!) ali tudi še manj, in so veseli, da plačo sploh imajo, nacionalni mediji sploh ne zmenijo. Seveda, kaj bi z zadovoljneži pred TV kamerami, ljudje, ki ne obvladajo ne bele ne paragraCarske ne oblastne stavke niso vredni posebne pozornosti.
Svarila zaradi nasilja so pa vredna vse pozornosti, pa nc le v primeru Pluta in njemu podobnih, pač pa tudi v primeru nasilja nad učenci in dijaki, ki bodo po novem lahko poiskali pomoč na brezplačnem telefonu Petra Klepca. Fajn! Ni pa čisto jasno, na kateri brezplačni telefon bodo poklicali učitelji v primeru nasilja, ki ga je že menda v toliki meri, da se že ne ve ne kako in ne kam z njim. No, oni dan smo slišali iz ust zarjavelega sindikata vzgoje in izobraževanja silno tolažilne, predvsem pa inovacijske ugotovitve: treba bi bilo pravice učencev in dijakov bolj uravnotežiti z dolžnostmi)!?). Ali diši to po kaki klofuti? Sploh, če so postopki za izrekanje vzgojnih ukrepov, kot slišimo, tako zahtevni in zapleteni!
Končno pa imamo črno na belem: Ciospodarstvo, institucije in javno mnenje so dobro pripravljeni za prevzem evra, ampak naše starajoče sc prebivalstvo perspektivno ogroža javne finance! Kaj zdaj? Preprosto: ljubi moji, pohitimo z umiranjem, dokler ne bo prepozno!
Urednik
Dober dan - gospod župan!
Naravnost iz županove pisarne
Prenova Notranjske ne gre drugače kot po razdelčkih
Nadaljevanje prenovitvenih del Notranjske ceste sc omejuje ta hip na krajši odsek zaradi prometnih, infrastrukturnih in tehničnih razlogov. Prav pri zdaj obnavljajočem se krajšem odseku bo treba zaradi prečkanja s kanalizacijskim razbremenilnikom izvesti kake 3 metre globok izkop zaradi vgraditve cevi premera 140 cm, ki bo kot kolektor po potrebi zadrževala večje količine odpadnih in padavinskih voda od Uroda proti čistilni napravi, in zaradi preureditve še druge podzemne infrastrulturc: vodovod,
elektrika, plin, telelefon... Do sredine maja pa naj bi prenovili še preostali del Notranjske proti križišču s Cankarjevo.
Prenova pokopališkega opornega zidu se bo izvajala postopoma, vendar nc na način, kakor je bil dograjen del opornega zidu, ki gaje bilo treba zgraditi kot oporo staremu zidu, katerega spodnji del sc jc odmikal proti cesti.
Kanalizacija in vodovod do konca Stare ceste
11 koncu gre projekt izgradnje vodovoda in kanalizacije za gospodijstva, ki domujejo tako rekoč na koncu Stare ceste, onkraj železniške proge. Poseben izziv za izvajalce je potreben prekop pod železniško progo posebej za vodovodno in posebej za kanalizacijsko cev. Vendar vsa dela sc bodo stekla do konca aprila.
Zupan Janez Nagode
Nadaljevanje prenove Notranjske.
Foto: F. Brus
'^"Š   Na naslovnici: Obisk gospe s konfina Foto: Drago Malavašič
Predstavitev prometne študije
V aprilu bo predstavljena posebna študija, s katero naj bi v prihodnosti uredili promet v ožjem delu Logatca med Tržaško, Tovarniško in Notranjsko cesto ter .lačko. Studija naj bi dala odgovore na vprašanje, kako urediti promet tudi z enosmernimi možnostmi da bo omogočal racionalen in varen pristop do vsakega objekta ob cestah.
Najprej
Semaforizirana zožitev Rovtarske ceste
Idejni projekt prenove Rovtarske ceste z enostranskim pločnikom (levo od Kramarja proti Rovtam), ki je izdelan tako, da bo ureditev prometa zagotovila prometno varnost, še posebej pešcem, bo predstavljen občanom. Nato bo treba pridobiti potrebna zemljišča pri čemer pričakuje županstvo pomoč iniciativnega odbora zainteresiranih občanov za pripravo izvedbenega načrta. Za ureditev prometa skoz ožino meti Škrljevo in Kramarjcvo hišo pa projekt predvideva posebno semaforizacijo. Rdeče osvetljeni semafor bo reagiral, ko sc bo vozilo približalo vgrajeni senzorski zanki (vgrajeni v tleh), a bo vključila zeleno luč, ki bo omogočila vozilu varen prehod skoz cestno zožitev.
Rekonstrukcija dela Tržaške vse bližja
Objavljen je bil javni razpis za tako težko pričakovano rekonstrukcijo dela Tržaške ceste od krožišča pri Klamu do križišča pri Kramarju. Če nc bo večjih zadreg okrog morebitnih razpisnih pritožb, lahko pričakujemo začetek prenovitvenih del konec maja. Se posebej zalo, ker je občina že podpisala sporazum z Ministrstvom za okolje in prostor za zagotavljanje investicijskih sredstev. Tako sporazum določa, da bo država zagotavljala 64%, občina pa 36% od 49X milijonov potrebnih sredstev, kolikor jih predvideva projektna predračunska vrednost.
Poslovilna vežica v Gorenjem Logatcu
Potem ko so že v letu 2004 stekla prizadevanja za pridobitev dodatnih zemljišč za širitev pokopališča in parkirišča ob njem in je bilo pridobljeno tudi ustrezno zemljišče za gradnjo
Pročelje poslovilne vežiee.
poslovilne vežice, so leta 2005 stekli tudi postopki za pripravo investicijske dokumentacije.
Izvedbeni projekt, ki gaje pripravil Velb, s.p., iz Pivke, predvideva postavitev vežice na bruto površini 32S nr oziroma neto 2X0 m'. V pritličju bosta dve ločeni vežici s prostoroma za svojce, skupne sanitarije in skupni poslovilni prostor s predvežno poslovilno ploščadjo. V mansardi pa bodo shrambe, galerija za pevce in trgovinski prostor za pogrebne in pokopališke potrebe.
Prek javnega razpisa jc bil za izvajalca izbran Zidgrad iz Idrije kot najugodnješi ponudnik. Investicijo v vrednosti X2 milijonov tolarjev po merskih enotah bo izvajalec realiziral med I. aprilom in 30, seplembrom.
(Tloris pritličja in mansarde objavljamo med uradnimi objavami na strani 3)
Špela I stenic
vetniških klopi
To pot v žarišču
Odmevi z marčne seje občinskega sveta
Komunala tudi med knjigami, časopisi...
Po novem razširja Komunalno podjetje svoje dejavnosti skladno z zakonom. Ta pa dopušča, da bodo naši komunalci svetniki so namreč predlog odloka sprejeli soglasno lahko poslej izdajali tudi knjige, časopise, proizvajali mineralne vode in brezalkoholne pijače, pripravljali računalniške programe, da razvedrilnih dejavnosti niti ne omenjamo. - No, da bi bilo tudi vse to komunalni dejavnosti v prid. so si želeli tudi svetniki, ki so gladko potrdili letno poročilo Komunalnega podjetja z bilančnim dobičkom 35 milijonov, ki ostanejo nerazporejeni. Ob sprejemu načrta za letos pa so svetniki na pobudo Vladislava Puca naročili Komunalnemu podjetju, da pripravi pregleden cenik storitev.
Logaški grad na poti prenove
S soglasno odločitvijo, da se grad s svojim funkcionalnim
Direktorju komunale se je kar smejalo.
zemljiščem izvzame iz občinskega lokalnega načrta, je občinski svet omogočil lastniku pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerim lahko konkurira za pridobitev evropskega denarja za prepotrebno prenovo gradu.
Nove možnosti za Zdravstveni dom
Upoštevajoč nenehno večanje številčnosti prebivalcev naše občine, se ponujajo nujne potrebe po novih prostorih za zdravstvo v Logatcu. Ker je čas še poseben priganjavec, je občinski svet v prvi obravnavi soglasno potrdil tudi odlok o lokacijskem načrtu, ki bo omogočil prednostno pridobitev dokumentacije za širitev in nadgradnjo Zdravstvenega doma.
Omejevanje drugih dejavnosti
Kar nekaj živahne razprave so svetniki namenili obvezni razlagi 18. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorski ureditvenih pogojih za odprti prostor v občini Logatec. Zadevni člen omejuje vnos drugih dopolnilnih dejavnosti v sklopu kmetijskih domačij. Obveljala je razlaga, da sc smejo v sklopu kmetijske domačije graditi prostori za dopolnilne dejavnosti v obsegu 50% domačijskih prostorov (stanovanjska, hlevska in druga kmetijsko-gospodarska poslopja s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem).
Izza svetniških klopi
Podražitve v vrtcu - še ne
Kakor po nekem predvolilnem principu so vsi svetniki nasprotovali podražitvi cene programov v vrtcu Kurirčck, šc posebej za tisti del cene, ki presega inflacijo. Tu ni pomagalo niti županovo opozorilo, da bo morala v primeru, če svetniki ne potrdijo podražitve, ki bi bremenila proračun in roditelje v razmerju 2:1, občina pokrivati ceno vrtca, ki sledi državno predpisani metodologiji. Zaradi morebitnih kompromisnih rešitev so svetniki odgodili sklepanje o novi ceni do prihodnje seje.
Gladko skozi tudi do novega vodja medobčinskega inšpektorata
Brez zadržkov so šli skozi, kot se reče: sprejem dokumenta identifikacije investicijskega programa vodovodnega in kanalizacijskega sistema, sklep 0 najetju dolgoročnega kredita za vračilo zadolžitve ob gradnji stanovanj na Tržaški 105 ter sprejem inšpekcijskega poročila, s katerim seje poslovila vodja inšpektorata Aleksandra Vclkovrh, ki jo bo nadomestil Stanislav Bele.
Martin Koren
Svetniki sprašujejo - župan odgovarja
Evropski muzej krasa - Denacionalizacija »občinskih stavb« - (Ne)potrebne investicije na
šoli Tabor
Vladislav Puc, N.Si. Ker sc vsepovsod govori in piše o Hvropskem muzeju krasa, samo na seji sveta ni bilo še nobene razprave, je svetnik Puc predlagal, naj bi sc čim prej sklicala seja na to temo. Ob tem svetnika moti tudi to, češ da župan se premalo zanima za investicijo, vredno 4 milijarde tolarjev, saj sc ni udeležil ne zbora krajanov Lazah in tudi ne posebnega sestanka v Ljubljani, kjer naj bi se sestal z evropskim poslancem   Peterletom in njegovo ekipo glede nadaljnjih dogovorov in odločitev o lokaciji muzeja.   Nadalje jc svetnik problematiziral tudi TV informacijo o tem, da sta bili obe stavbi, v katerih poslujejo tudi občinski uradi, vrnjeni po denacionalizaciji lastniku, občinski svet pa nima o tem nobene informacije.
Župan je pojasnjeval, da ga je z idejo o Rvropskem muzeju krasa informiral poslanec Peteric lanskega septembra, da je občina sprejela ponudbo z zadovoljstvom in ravnala po željah projektne skupine, ki ji je posredovala vse zahtevane podatke, pri čemer je bilo izraženo tudi mnenje, daje treba vprašanje lokacije uskladiti z vsemi zainteresiranimi, zlasti pa s krajani in strokovnimi institucijami, k čemur je bil evropski poslanec posebej nagovorjen. Razprave v Lazah, na katero ni bil povabljen, sc ni mogel udeležiti; ob času sestanka v Ljubljani pa je imel župan sočasno šc druge obveznosti. Sprejema pa pobudo za razpravo in pametno odločanje. - Glede denacionalizacijskih postopkov jc župan povedal, da odločba vrača obe stavbi Deželni banki, vendar so na odločbo možne še pritožbe. Po pravnomočnosti odločbe pa bo o zadevi in nadaljnjih ravnanjih informiran tudi občinski svet.
Boris Hodnik, LDS, je poročal, da se je kot podžupan udeležil zbora krajanov v Lazah namesto župana. Na tej osnovi je prišlo tudi do ankete, ki jc pokazala odločno opredelitev krajanov za lokacijo Nad stenami. Zdaj bodo potrebni nadaljnji dogovori s snovalci projekta.
Janez Smole, LDS, seje udeležil zbora v Lazah, kjer je ugotavljal, da so lokaciji Pod stenami nasprotovali ljudje iz drugih okolij, kot bi navijali za drugotne rešitve. Sam pa jc mnenja, da morajo biti nadaljnje pobude, zlasti po anketnem rezultatu, na strani naše občine. Ne gre namreč, da bi sc domišljavo obnašali pri polni mizi. (Svetnik je imel v mislih mikavno investicijo, ki bi jo kril denar Rvropske zveze!) Nadalje je svetnik opozoril na nujnost, da bi občina odkupovala zemljišča, jih ustrezno opremljala, ponudila investitorjem; tako bi občina vabila gospodarske
potenciale in pri tem tudi kaj zaslužila. Posebej pa je svetnik nakazal problematiko v zvezi z osnovno šolo Tabor, ki ji je bila obljubljena v II. investicijski fazi izgradnja dodatnih učilnic, stvar pa sc nikamor nc premakne; pa tudi komunikacija med županom in v.d. ravnatelja menda ni najboljša.
Župan ne nasprotuje nakupu in urejanju zemljišč, vendar mora biti dovolj pripravljenosti za to ob sprejemanju proračuna. Zali. investicijsko fazo je potrebno sodelovanje župana, ravnatelja, sveta zavoda in sveta šole pa tudi ministrstva. Ta hip sc zaradi demografskega zastoja ni kazala dodatna gradnja za neobhodno, kar pa ne pomeni, da bi sc prostorske potrebe v prihodnosti nc reševale. Za komunikacijo pa bi župan pričakoval kako iniciativo tudi od vodstva šole. Ker te ni, bo sam povabil k razgovoru v.d. ravnatelja.
Martin Koren
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Želim Vam lepo in doživeto praznovanje velike noči. Naj Vam novica in radost velikonočnega jutra napolni lepe pomladne dni, Vam obnovi in utrdi sožitje v družini, med prijatelji in znanci. Vsem občankam in občanom iskreno čestitam k prazniku dela, 1. maju.
Župan Janez Nagode
Med seboj
Pahor poudaril nujnost brezplačnega šolstva in
zdravstva
Javne tribune Socialnih demokratov se je udeležil tudi prvak te stranke - Borut Pahor
^■■■■^ tribune Socialnih
B demokratov, ki je 10. marca
potekala v Logatcu, seje udeležil f, tudi   prvak   tc   stranke in
cvroposlancc Borut Pahor, ki je I spregovoril o reformah za večjo I konkurenčnost in socialno varnost. I Kot je še posebej poudaril, mora ^^^^■•^^^^B država tudi v prihodnje poskrbeli Rorut Pahor /a DrcZp|acno šolstvo in zdravstvo.
Pahorja, ki se je letos udeležil že [9 tribun po Sloveniji, je presenetilo zanimanje Logatčanov za socialne in gospodarske reforme. Pričakalo gaje namreč okrog 50 ljudi, precej več kot pred štirimi leti. ko seje tribune Socialnih demokratov v volilnem letu udeležila le peščica. Številčna udeležba je tudi posledica dejstva, da se je logaška območna organizacija tc stranke pred letošnjimi
volitvami ponovno aktivirala
Ker seje Pahor le dan pred srečanjem s predsednikom vlade Janezom Janšo pogovarjal o Partnerstvu za razvoj, v Logatcu ni mogel mimo te teme. ne nazadnje tudi zaradi tega. ker je poslušalec zanimalo, kakšno je njegovo stališče. Po pogovorih s premierjem je bil Pahor optimistično razpoložen: »Pogovor je obrodil sadove, saj je vsakdo nekoliko popustil. Sprejeli smo zamisel, da moramo pripraviti vsebinski tekst v zvezi z reformami, predsednik Janša pa je sprejel našo zamisel, da se v drugem delu sporazuma zelo natančno dogovorijo pravice in obveznosti partnerjev za uresničevanje vsebinskih dogovorov.« Kot je še povedal Pahor, stoji z obema nogama trdno na tleh. občinstvu v Logatcu pa je tudi zagotovil, da stranka nikakor ne namerava sprejeti celotnega paketa predlaganih reform, pač pa se je pripravljena pogajati o vsakem zakonskem aktu posebej
Ria Kos
Jelko Kacin - s člani in simpatizer ji LDS
»Načeloma smo za reforme,« pravi prvak LDS
Članom izvršnega odbora Notranjskega pokrajinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije seje na sestanku, kije v dvorani doma Krajevne skupnosti Tabor potekal 10. marca, pridružil predsednik stranke Jelko Kacin. Skupaj so pregledali enoletno delo ter se dogovorili za aktivnosti, povezane z jesenskimi lokalnimi volitvami.
Kacin seje v Logatcu srečal tudi z notranjskimi člani in simpatizerji LDS. Med drugim je poudaril aktualne politične razmere v Sloveniji in odziv stranke nanje ter odgovoril na nekaj vprašanj. Tako kot V ostalih strankah v slovenskem političnem prostoru tudi v LDS razmišljajo o pobudi predsednika vlade Janeza
Janše za partnerstvo in razvoj. Jelko Kacin: »Če bo to dobro za ljudi, smo pripravljeni biti zraven, če pa je to samo prazen mehurček, nima smisla, da se pogovarjamo o tem... Načeloma smo za reforme, a moramo vedeti kakšne, kdaj. na kakšen način, za kakšno ceno in kdo bo to ceno plačal.« Tako kot njegov opozicijski kolega, socialni demokrat Borut Pahor, tudi Kacin poudarja, da želijo presojati o vsakem zakonskem projektu posebej.
Ria Kos
Praznični večer - v žlahtnost odet
TKŠ društvo iz Grčarevca je 8. marca zvečer prijazno povabilo vse žene na kmetijo Rudolfovih k praznovanju dneva žena - Bravurozni nastop gledališkega umetnika Aleša Valiča - Za presenetljivo velik obisk je bilo prostora pri Rudolfovih komaj dovolj
Ta podatek 0 pretesnem prostoru naj bi bil opozorilo občinskim oblastem, da naš kraj nujno potrebuje prostor za podobna srečanja, zato naj skladno z možnostmi, seveda, pomagajo uresničiti želje TKŠ društva Grčarcvcc.
Program je vodil naš Florjan, kije obenem tudi raztegoval harmoniko. Zborček prvošolčkov je zapel nekaj pomladno obarvanega Valentina, Liza in Luka so se brez treme dobro odrezali.
Malo malo starejši Nina. lina. Marko. Jernej in Jure, pa so z recitalom dokazali, kako hitro se naše žene in mame nasmeji jo iz srca in kako hitro se jim orosijo oči ob naši prelepi slovenski besedi Vrhunec kulturnega programa pa je pripadal našemu vaščanu, uglednemu dramskemu igralcu Alešu Valiču. Ne glede na renome, je s svojim prihodom med preproste ljudi dokazal, daje resnično naš. se pravi Grčarcvčan. Ni bilo čutiti nobene vzvišenosti velikega Skupinska - vseh nastopajočih. Foto: S. Cikatič    dramskega igralca, nasprotno, s svojim preprostim pristopom je
Med seboj
takoj zlezel pod kožo Grčarevčanom. Obojestransko je bilo čutiti, da je zdaj prav zares naš ta pravi. Z odlomkom iz svoje monokomedije »AF en aF dva« nas je nasmejal do solz. Za njegov nastop lahko rečem, daje bil neponovljivo superioren, razumen preprostemu človeku, skratka nepozaben. Iz srea hvala!
Po končanem kulturnem programu so vsi nastopajoči prejeli skromne nagrade. Aleš Valič pa je prejel posebno čestitko vaščanov za letošnjo vnovično nagrado žlahtnega komedijanta ob dnevih slovenske komedije v Celju. Resnično, ponosni Grčarcvčani so svojemu umetniku izrekli iskrene in navdušujoče čestitke.
Potem je bil na vrsti obljubljeni slastni domači prigrizek, ki gaje s pravšnjo kulinarično ustvarjalnostjo pripravila Tatjana. Za posladek pa so poskrbele naše pridne grčarevske gospodinje.
Proti koncu prijetnega večera pa so vse naše žene prejele iz rok naših najmlajših lep cvet, ki ni bil tako velik, kot je veliko njihovo srce.
TKŠ društvo Grčarcvcc se za prijeten večer ob praznovanju dneva žena, zahvaljujejo vsem nastopajočim, Andreju in Tatjani za prostor in pogostitev ter Florijanu za ozvočenje in muziciranje. Glavni sponzorji praznovanja so bili Vid, Pika, Janez, Jernej, Nina, Jure, Sandra, Aleš, Tomaž, Dušan in Vili, ki so sredstva prigarali v snežni pustni soboti in z obiskom od hiše do hiše popestrili marsikateremu Grčarcvčanu sobotno popoldne.
Večerje bil lep, s srečo objet. Ljube naše Grčarevčanke, na snidenje še naslednjih sto let!
Vili Černivec
r
C P
t-j o
Kdor je nima, ni rojen
Kdor je nima, ni rojen? To uganko je zastavil Lovro Patriciji na prireditvi ob letošnjem materinskem prazniku, ki smo mu bili priča 23. marca
Zelo veliko predvsem ženske publike je napolnilo dvorano skoraj do zadnjega kotička. Dogajanje tega dne je bilo namenjeno prav njim, ki so v naročju še držale jokajočo štručko, ali tistim, ki jim je prav v teh dneh pod srcem začelo utripati drugo drobno srčece, ali pa so njihovi nadebudneži že veselo poskakovali po odru. Precej je bilo tudi takih, ki sc že zdavnaj nc srečujejo z. otroškim jokom in umazanimi pleničkami. Vse to so naše preljube mame, pa naj si bodo stare ali mlade. Ker jih imamo radi, smo jim želeli polepšati vsaj eno popoldne.
Najmlajši svojim mamicam.
Najprej je s svojo pesmijo poslušalec ogrel otroški zborček s pesmijo o mami. Na oder so nato priskakljalc nasmejane veveričke iz vrtca, ki so razmišljale, kako bo, ko bodo velike lahko bodo vozile avto, hodile v službo, zapravljale denar, in kar je najvažnejše: postale bodo mamice. Kar dvakrat so na odru gagale račke: prvič tiste najmlajše iz vrtca, drugič pa so z domiselno koreografijo nastopile gibčne ritmičarke pod vodstvom Mišc Stržinar. Otroci iz četrtega razreda so skoz igrani prizorček prikazali problem prezaposlenosti mater. Kako hudo je, če ima mamica službo, malih otročičev pa nima kam dati v varstvo. Treba je poiskati pestunjo, kakor jo je poiskala tudi mama medvedka. Zajček je bil primeren za to. Pa še pravljice je znal pripovedovati. Prizorček so zaigrali naši prvčki. Poželi so lep aplavz. Nejc in Tanja iz tretjega razreda se že vidita v vlogi očeta in mame, saj sta napisala in na odru tudi prebrala, kako bo, ko bosta tudi onadva med starši. Malo mlajši tretarji pa so prikazali, kako raste mama od rojstva do starosti, ko se veseli s svojimi vnuki.
Še zlasti lepo pa je bilo, ko so ob koncu lepega doživetja vsi otroci na odru zapeli vsem mamam: »Mama je žena, ki zdaj ni več sama,/ v srečni družini otrokom je mama,/ vsak dobi mamico vedno le eno,/ nikoli je nc zamenjaš z nobeno,/ in otroci imajo mamico vedno radi,/ tudi potem ko niso več mladi.« S temi verzi smo vsem mamam zaželeli lep praznik nc samo ta dan, ampak vsak dan v letu. Vsaka mama je prejela ob koncu cvet s podarjeno ljubeznijo.
In še odgovor, ki gaje Lovro spočetka postavil Patriciji, seveda: mama. Da bi bili otroci vedno srečni v objemu svojih mam in da bi mame vedno videle v svojem otroku največji zaklad.
Besedilo in foto: Metka Bogataj
""M
Policija na preži
Zadnje čase policisti in policistke v Logatcu opravljajo vedno več preventivnih kontrol vozil in voznikov. Seveda, velja posebna pozornost policistov psihofizičnim sposobnostim voznikov za varno vožnjo, preverjanju dokumentov, uporabi varnostnega pasu, delovanju svetlobnih naprav na vozilu...
Preventiva in tako dalje.
Sicer preventivno deluje dovolj že prisotnost policistov, da vozniki spoštujejo prometne predpise, da prilagajajo hitrost vožnje, da spoštujejo prehode za pešec it p. Zato nc bi bilo odveč, ko bi se policisti češče preventivno pojavljali tudi v nočnih urah, in bi bilo tako zmikavtom in objestnežem prikrajšano prenekalero »opravilo«.
Besedilo in foto: France Brus
Med seboj
Navdušujoče - posvečeno materam
Ni jih ravno malo, teh malih ŽihrKanov.
V soboto, 25 marca, sc je tudi v gasilskem domu v Žibršah zbralo lepo število vaščanov, da bi ob materinskem prazniku počastili svoje ženc in matere. Obiskovalci so nestrpno pričakovali nastop otrok, ki so tokrat program pripravili dokaj samostojno. Pri pripravah jc najmlajše vodila domačinka Suzana Hodnik, dijakinja prvega letnika gimnazije v Ljubljani.
Otroci so pripravili program v treh delih: v prvem so sc predstavili z recitacijami tematskih pesmi, v drugem so zaigrali kratko igrico z družinsko tematiko, v tretjem pa so vse svoje vragolije združili v nastopu rok ansambla, ki so ga sestavili prav za to priložnost. Obiskovalce so otroci s suverenim nastopom presenetili in navdušili, za kar so bili nagrajeni z bučnim aplavzom.
Ob koncu programa so otroci vsem ženam razdelili cvetje, ki gaje za to priložnost poklonila Karmen Gantar; žibrški gasilci pa so vse zbrane pogostili s pravimi domačimi klobasami. Materam posvečeni večer so popestrili tudi trije godci iz Rovt, ki so z domačimi vižami marsikomu razgibali od dolge zime otrdele ude.
Besedilo in foto: Branko Rupnik
Živeti z rakom
Knjižnica Logatec je marca organizirala v Krajevni knjižnici Rovtc predavanje Najbolj pogoste oblike raka pri ženskah. Predavanje je želelo opozorili na pomembnost rednega in pozornega opazovanja ženskega telesa ter na nujnost hitrega ukrepanja ob pojavu določenih sprememb. S številnimi dejstvi in napotki nas jc seznanila in poučila onkologinja prim. mag. Vida Stržinar, dr. medicine, specialistka ginekologije, ki že preko trideset let dela na Onkološkem inštitutu. Uvodoma je v dvorani, polni obiskovalk, dejala: »Na začetku jc vedno težko. Spoznanje, da imaš raka, je katastrofalno. Občutek, da sc podira svet. Naenkrat ni več sonca, prepad je pred teboj. Zato potrebuješ roko. Prijazno, a močno roko, ki ti bo v oporo in ti bo pomagala, da sc nc zrušiš v prepad. Moja dolžnost in moja osebna sreča je, da lahko ponudim roko za skupen boj s to kaljo smrti.«
B    Od jubileja do prijaznih razpoloženj
Komaj smo se v Domu starejših poslovili od veselega decembra, sta nam na vrata potrkala februar (mesce kulturnih prireditev) in 5. obletnica Doma. Ob jubileju smo izdali drugo številko domskega časopisa lludomušnik. S fotografijami, ki so nastale med leti, smo pripravili razstavo o življenju v Domu. Otvoritev razstave in izid časopisa sta počastila jubilejni praznik 7. februar. Februarja nas jc obiskala tudi glasbena skupina Konlrabant, dramska skupina ?,ar in pevski zbor Vižinarjc-Brod. Na Valentinovo jc vsak stanovalec dobil nekaj sladkega, s čimer se jc trudila kuharska skupina skoraj cel mesec.
S pustnim rajanjem, na katerem smo imeli živo glasbo, ki nam je za kak trenutek odgnala leta, smo želeli pregnati zimo. Za X. marce, dan vseh deklet, punc, žena, ljubic... je vsaka stanovalka dobila prijazno besedo in rdeč nagelj, ki je priklical nasmeh na vse obraze. Ob tej priložnosti so nas obiskali otroci OS 8 talcev. Pripravili so čudovit program s petjem in plesom. - Le dva dni kasneje smo moškim stanovalcem Doma izkazali pozornosl /a „mučenikov dan"; razdelili smo jim trnove vejice, obložene s suhimi slivami.
V drugi polovici marca so nas obiskale pevke Društva upokojencev in invalidov Logatec. S pesmijo in besedo so popestrile sredino dopoldne.
Marec se izteka. Prišla je pomlad; z veseljem čakamo na zelene travnike, cvetje in toplejše dni. Tanja
Veliko poslušalk je bilo prijetno presenečenih ob podatku, da se 40 % obolelih žensk za rakom pojavi ta na dojkah in rodilih. Gre pa za organe, kjer jc mogoče bolezen ugotoviti še dovolj zgodaj, in jc tako bolezen uspešno ozdravljiva. Predavateljica je še posebej opozorila, da pri bolezni raka velja staro pravilo bolje preprečiti kot zdraviti. Zato naj obolele ženske ne bežijo pred resnico, da imajo morda raka. Dr. Stržinarjeva, kije rade volje odgovarjala na številna vprašanja, iskreno svetuje in priporoča vsaki ženski, da gre vsako leto vsaj enkrat na ginekološki pregled.
Ob koncu srečanja pa je predavateljica ponovno poudarila, da zboleti za rakom ne pomeni nujno smrtne obsodbe. Predvsem močna volja in velika želja po ozdravitvi ter sodelovanje Z zdravniki včasih tudi pri že zelo težki obliki bolezni naredijo čudeže. Ivica Merlak
Kam so šle vse račke?
Toplo pomladansko sonce jc v začetku koledarske pomladi kar dobro načelo sneg; struga Logaščice na Brodu kaže vabljiv videz čiste vode. In prav v tej vodi smo vselej videvali rac nič koliko: domačih pa divjih. Tudi gosi so tod okoli prav rade razpirale bogastvo svojega belega perja.
Potok pa dalje žubori.
Ta čas pa v brojskem potoku ne srečujemo ne rac ne gosi. Lastniki plavutonožcev očitno spoštujejo odredbo Državnega veterinarskega zavoda in so zaradi ptičje gripe pozaprli vso domačo perutnino. Pa tudi divjih rac ni videti; kot da so se poskrile pred grozečo pošastjo iz daljnih krajev, ki pa se počasi vtihotaplja tudi v našo bližino. Besedilo in Joto: France Brus
sO
J2
O
Gospodarske diagonale
Skupaj bomo zmogli
Na poti k prepotrebnemu novemu gasilskemu vozilu
Iz malega zraste veliko. Tako smo dolnjelogaški gasilci poimenovali akcijo, ki smo jo pričeli v lanskem novembru in s katero smo prebivalce Dolenjega Logatca pozvali k prispevanju za novo gasilsko vozilo, ki bo zamenjalo 25 let staro in povsem dotrajano avtocisterno.
Po štirih mesecih žc lahko poročamo o skupnih uspehih. Z vašo pomočjo, spoštovani Logatčani, s pomočjo številnih podjetnikov in delovnih organizacij ter z izdatno pomočjo župana in občine Logatec smo uspeli kupiti v Nemčiji sicer nekoliko rabljeno, pa zato nič slabše podvozje tovornega vozila MAN TA 18-460 4x4, za kar smo namenili dobrih 14 milijonov tolarjev. V tem času smo tudi že izbrali najugodnejšega ponudnika za izdelavo nadgradnje. Zelo zahtevno delo smo zaupali podjetju Wcbo, d.o.o., in podizvajalcem. Če bo šlo vse po nalčrtih, bomo vozilo prevzeli v uporabo sredi letošnjega julija. Vozilo bo opremljeno s sodobno opremo, skladno z normativi za tovrstna gasilska vozila, da bo primerno tudi za samostojno posredovanje pri najrazličnejših intervencijah. Nadgradnja bo stala 24 milijonov. Kljub obilnim prizadevanjem nam nekaj sredstev še primanjkuje, zato ponovno prosimo zlasti tista gospodinjstva in podjetnike, ki se naši akciji še niso odzvali, da s prispevkom pomagajo zdaj. Svoj prispevek lahko nakažete na poslovni račun Prostovoljnega gasilskega društva št. 02025-0010855374.
r
c
RT
rti
o
tj o
Novo gasilsko vozilo je pozdravil župan Janez Nagode, desno ob njem predsednik PC1D Bernard Jereb.
Prepričani smo, da nam bo skupaj uspelo zagotoviti boljšo požarno varnost našega skupnega bivalnega okolja. Na pomoč!
Lado Korene
Ej, ta Evropski muzej krasa!
Pa vendar Jakovčani in Lažani vidijo v muzeju priložnost za gospodarski razvoj kraja in občine - Stroka pa kot bi hotela reči: naj bo muzej kjerkoli, samo da ne bo na logaškem
koncu
Na pobudo iniciativnega odbora, ki ga za postavitev Evropskega muzeja krasa, vodita arhitekt Tomaš Valena in evropski poslance Lojze Peterle, jc Krajevna skupnost Lazc-Jakovica proti koncu marca organizirala in izvedla anketo, s katero naj bi med vaščani preverili mnenje glede ustreznosti lokacije Nad stenami ob Planinskem polju, ki ji skupina strokovnjakov nasprotuje na vse kriplje. Ampak zanimivo pa jc, da seje večina od 183 vprašanih vaščanov iz 83 hiš (vseh hiš je nekaj čez 100) opredelila prav za lokacijo Nad stenami, in sicer: 63% ZA in 33% PROTI! Le 4% anketiranih so bili neopredeljeni; 25 vprašanih pa ni želelo odgovarjati na anketo. Tako jc anketa zajela prek 200 vaščanov (183+25) ali tri četrtine vseh, ki imajo volilno pravico.
Iz študije za Evropski muzej krasa
Študija iniciativnega odbora je predlagala medresorski delovni skupini Vlade RS kot najprimernejšo lokacijo za Evropski muzej krasa-park krasa Nad stenami ob robu Planinskega polja na območju krajevne skupnosti Laze-Jakovica.
Študija predvideva, da bo stavbni del muzeja pogreznjen v skalni rob in le majhen del z razgledno teraso in kavarno bi se prikazal nad skalami. Pri pogledu s Planinskega polja hi se terasa med krošnjami dreves komaj opazila. Dostop je predviden po obstoječi gozdni cesti, parkirišče pa bi bilo oddaljeno 700 m od roba polja. Zadnji del pešpoti do skalnega vhoda v muzej je predviden po lahki brvi v višini krošenj in popolnoma skrit v zelenju. Dostop do muzeja je tako načrtovan izključno iz gozdnega zaledja; obiskovalec tako ne stopi na Planinsko polje. Študija predvideva optimalno do 100.000 obiskovalcev na leto, kar bi lahko dosegli med leti 2013-2015.
Predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Andrej Kcrmavnar je po analizi anketnega izida pojasnjeval, da so nasprotniki lokacije Nad stenami v anketi omenjali kot alternativno možnost: ruševine gradu llaasbcrg oziroma prostor med Jakovico in Lazami. Rezultat ankete, s katerim sta skoraj 2/3 vaščanov podprli postavitev muzeja Nad stenami, vsekakor kaže, da vaščani razumejo, da bi muzej pomenil priložnost za razvoj njihovih gospodarskih dejavnosti. »Upam, da bodo pobudniki, država, občina in strokovnjaki gradili na mnenju domačinov in našli primerno mikro lokacijo na našem območju,« še meni predsednik KS.
Strokovnjaki sploh oporekajo kakršno koli strokovnost iniciativnemu odboru, ki vztraja pri lokaciji Nad stenami. Pač pa ponujajo v razmislek zaledje Postojnske jame Pivko jama, IJctalov spodmol, Prcdjamski grad, Škocjanske jame ali pa celo Obalo z njenim zaledjem.
Ja, neverjetno! Človek, kajpak »neobremenjen« s strokovnostjo, si ne more misliti drugače, kot da stroka sprejema vsako lokacijo za boljšo, samo da ne bi bila na logaškem koncu.
mAš
Vsem bralkam in bralcem Logaških novic voščimo vesele velikonočne in
prijazne prvomajske praznike
Uredništvo
Gospodarske diagonale
Še o Evropskem muzeju krasa ob Planinskem polju
Poleg promocije Slovenije v svetu bi turistična ponudba z Evropskim muzejem krasa pomagala tudi k ekonomskemu razcvetu kraja
Kar nekaj časa sem okleval, ali naj se oglasim ali ne. Pa meje navsezadnje le premamilo čeprav priseljenec, se počutim že dolga leta vaščan Grčarevca -, da povem svoje mnenje o (nc)umcstitvi Evropskega muzeja krasa ob Planinsko polje.
Živimo v osrčju Evrope z evropsko in lastno kulturo, z. mnogimi posebnostmi svoje kulturne dediščine, ki jo zna ceniti tudi Evropa. Ne morem pa razumeti, da smo, oprostite izrazu, tako butasti, da nas vsaka napredna ideja spravi v jezo, nasprotovanje in odklonilno stališče. Kaj jc res potrebno, da pod pretvezo avtohtonosti narave ostajamo zaprti vase, od Boga pozabljeni in turistično nerazviti kljub vsem naravnim danostim lepot in fenomenov, kijih ta delček zemeljske oble ponuja svetovljanom.
Ali seje kdo vprašal, koliko svetovnih popotnikov seje do sedaj podalo v gumijastih škornjih po kolovozu na ogled lepot Planinskega polja? Kaj nam nc bi bilo v ponos razkazati ta čuda narave goslom-lurisloin ob urejeni infrastrukturi in organizirani turistični ponudbi, ki nikakor nc uničuje narave? Še več, poleg promocije Slovenije v svetu, bi turistična ponudba pomagala tudi k ekonomskemu razcvetu kraja.
Še Afričani so dojeli, daje s turizmom v sodobnem času možno graditi nacionalno perspektivo. Mi pa ne. Tudi čc nam kdo na krožniku prinese, nočemo. Razmišljanje po butalsko! - Pa šc Butalci so želeli razmakniti stene cerkve, koje ta postala premajhna. Mi pa svojega obzorja očitno nc želimo razširiti. Morda pa jc Martin Krpan res preveč soli odpeljal iz teh krajev, da nam jc šc danes primanjkuje   v glavah!
Pa brez zamere z upanjem, da nas zanamci ne bodo imeli za neumne.
Franci Fras
ZAPOSLIMO
PRODAJALCE NA TERENU - VOZNIKE
(delo na območju Lj. z okolico, Notranjske, Primorske)
- VAS ZANIMA DINAMIČNO TERENSKO DELO?
- ŽELITE DELATI V PRODAJI?
- IMATE IV. STOPNJO IZOBRAZBE IN VOZNIŠKI IZPIT B-KATEGORIJE?
POKLIČITE IN SE NAM PRIDRUŽITE
PE LOGATEC
tel. 01/500 45 59, 041/362 250, 041/752 838
Iz preteklosti in prihodnosti Govedorejskega
društva
Na občnem zboru se je v drugi polovici marca zbralo okrog 40 članov Govedorejskega društva Logatec na kmečkem turizmu Kisovec - Pregledali so lansko delovanje, predstavili načrte za letos in prisluhnili aktualnim informacijam v zvezi neposrednimi plačili ter
strokovnim predavanjem
Uvodoma jc predsednik društva Andrej Fečur poročal, da so imeli lani dve strokovni ekskurziji. V manjši zasedbi so se odpravili na kmetijsko podjetniški sejem v Komendo, kjer so si med drugim ogledali tudi razstavo krav rjave pasme. Šc posebej so ponosni na svojega člana Ignacija Hladnika s Pctkovca, ki je z eno od svojih živali v kategoriji mlajših krav osvojil drugo mesto. Z avtobusom pa so se odpravili na ekskurzijo v Baško grapo in po Primorski. Predstavniki društva so se novembra udeležili otvoritve veterinarske postaje na Vrhniki, ki skrbi za zdravje čred članov logaškega Govedorejskega društva. Preteklo leto so zaključili s prednovoletnim srečanjem.
Pri načrtih za letos sc niso spuščali v podrobnosti. V kratkem načrtujejo prikaz obrezovanja parkljev na kmetiji Matije Trpina, glede ekskurzije razmišljajo, da bi sc odpravili v tujino, pa tudi novoletno srečanje menda nc bo manjkalo.
V nadaljevanju jc kmetijski svetovalec Roman Rupnik
Nekaj napotkov za neposredna plačila
Zadnji rok za oddajo je 15. maj, vendar ne čakajte na zadnje dni z izpolnjevanjem vlog in vlaganjem zahtevkov. Preden se boste upravičenci napotili na kmetijsko svetovalno službo, pa pokličite, da si svetovalci za vas rezervirajo termin. Preglejte t. i. GERK-e, lanskoleten izpis, posebej pa bodite pozorni na rubriki 110(1 in 1130. Ukrep S 35 in S 50 (strmine) lahko uveljavljate le tisti, ki ste jih uveljavljali že lani.
govedorejce seznanil z aktivnostmi v zvezi z neposrednimi plačili, poleg tega pa jc šc opozoril na izobraževanje v zvezi z varovanjem okolja. Specialisti pri ljubljanskem Kmetijskem zavodu bodo pripravili osnovni in nadaljevalni tečaj o rabi fitofarmacevtskih sredstev, 7. junija ob 12. uri pa bo testiranje škropilnic na igrišču pred Narodnim domom. Na koncu jc Rupnik opozoril še na
Gospodarske diagonale
investicijska sredstva za kmetijstvo. Po eni strani so to sredstva iz Enotnega programskega dokumenta (EPD), kjer pa bodo tudi po novem razpisu vstopni kriteriji ostali precej ostri, zato je prisotne opozoril, naj bodo pozorni na občinske razpise, kjer bo nekoliko več »manevrskega« prostora.
O zgodah in nezgodah v zvezi z izvajanjem ukrepa »Podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih« je prisotne seznanil Peter Nagode. Zaradi velikega števila prispelih vlog v letu 2004 (skupaj za ukrep preko 25.500, od tega preko 8.400 za investicije) je skupni znesek iz vlog presegel predvidena sredstva. Zato se je šele lani decembra začelo izplačevati vloge iz leta 2004, ki naj bi bile izplačane v nekaj mesecih. Zaenkrat še ni nemogoče napovedati, kdaj bodo upravičenci prejeli denar za vloge iz leta 2005. Vsekakor pa se bodo najprej izplačevale investicije in šele potem pride izpolnjevanje standardov.
V zadnjem delu uradnega dela občnega zbora sta predstavnika Semenarne iz Ljubljane predstavila svojo ponudbo. Cilavni poudarek je bil na setvi krmnih rastlin, predvsem različnih
Predsednik Fečur poroča govedorejcem.
Foto: M. Papež
mešanic detelj in trav ter koruze, za nameček pa so bile predstavljene šc sorte krompirja.
Ma. P.
Logaški čebelarji v pričakovanju stoletnice
Na jožefovo letos so se logaški čebelarji zbrali na občnem zboru
Letošnja dolga zima je tudi logaško Čebelarsko dsruštvo prisilila, da se je sestalo na občnem zboru kasneje kot prejšnja leta. Tako seje 19. marca zbralo na tradicionalni lokaciji točno 40 čebelarjev (od 98), ki so najprej prisluhnili Andreji Kandolf, svetovalki za zagotavljanje varne hrane pri Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS).
Ta je dopovedovala zbranemu poslušalstvu, da mora vsak čebelar zagotavljati, daje njegov med varno živilo. Kako do pridelka, da ga lahko brez vsakršnega najmanjšega zadržka ponudimo porabnikom, je podrobno opredeljeno v Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Te pomenijo nadgradnjo dobre čebelarske prakse, in večina čebelarjev po tej že dela, smernice pa zahtevajo le še vodenje nekaterih evidenc. Svetovalka ČZS
o
no
ts><
n
t!
-a
tj o
je ob tej priložnosti logaške čebelarje seznanila z informacijo o novem terenskem svetovalcu Radovanu Kovačiču, ki je dosegljiv na elektronski pošti radovan.kovaeicfeemail.si ali na telefonu 040 436 518.
V nadaljevanju je predsednik društva Tone Zakelj povzel dogajanje iz lanskega leta, ko so se poslovili od dveh članov: nekdanjega dolgoletnega predsednika Franca Nagodcta in Silvestra Circgorina, po drugi strani pa so se včlanili v društvo Jože Bogataj, Marko Maršič, lani Urbas in Anja Vladič. Zanimivo pri tem je, da se število članov v društvu povečuje, število tistih, ki so hkrati člani ČZS, pa se zmanjšuje. Logaški čebelarji so sicer delovali organizirano, zato so že zgodaj spomladi kupili sladkor, kar je bilo šc zlasti
Naši čebelarji niso bili pretirano zadovoljni z lansko bero.
Foto: M. Papež
pomembno ob lanski sorazmerno slabi letini. V lanskem aprilu so se odpravili na strokovno ekskurzijo na Dolenjsko, kjer so obiskali nekaj čebelarjev, poskusili naravne mikavnosti, kot jc cviček, in si ogledali kulturne znamenitosti Mirnskc doline. Ukvarjali so se z dovozi čebel na pašo, med njimi je bil tudi čebelar, kije čebele pripeljal na črno in povzročil kar nekaj hude krvi. saj so bile čebele obolele za hudo gnilobo. Za logaško čebelarstvo jc bila pomembna lanska razstava o čebelarstvu na Notranjskem v čebelarskem muzeju v Radovljici, kjer jc bila na ogled med najpomembnejšimi eksponati čebelarska društvena knjiga z Logaškega iz leta 1907.
Pomemben del druženja logaških čebelarjev jc temeljil na strokovnih potrebah, saj so lani po vsej Sloveniji začeli z osnovno odbiro (selekcijo) kranjske čebele, zaradi česar so čebelarji izpolnjevali panjske liste, česar so se lotili tudi logaški čebelarji. V okviru izobraževanj pa je bilo organizirano tudi teoretično in praktično usposabljanje za zatiranje čebeljega zajedavca varoc. Za vodstva društev pa je bil pomemben tudi računovodski tečaj za vodenje poslovnih knjig čebelarskih društev.
(ilede načrtov v letu 2006 pa je predsednik Tone Žakclj naglasil zlasti skrb za zdravje čebel, skrb za zdrave čebelje pridelke, vodenje panjskih listov za osnovno odbiro čebel, vzdrževanje evidence čebelnjakov in popis ter pridobitev novih stojišč za prevozne enote čebelnjakov v okviru pašnega reda in dokončanje le-tega ter priprave na praznovanje stoletnice društva.
Ma. P.
Kulturni razgledi
Za ohranitev kulturne dediščine
Na pobudo župana Janeza Nagodeta so se konec marca sestali predstavniki Občine Logatec in Zavoda za varstvo kulturne dediščine in spregovorili o najpomembnejših vprašanjih varovanja
kulturne dediščine
Razgovora 0 varovanju naše kulturne dediščine so se s strokovnimi sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dediščine Območne enote Ljubljana udeležili poleg župana Jane/a Nagodeta še Ncvcnka Malavašič, vodja Ol .ISKD Logatec, Boris Vičič, vodja OE Ljubljana, Damjana Pcdičck Tcrscglav in Petra Jcrncjcc Babic, odgovorni konservatorki.
Pogovor je iskal najboljše možne rešitve za zaščito bogate kulturne dediščine v občini. Tako je bil najprej sklenjen dogovor, da strokovna služba ZVKD posreduje logaški občini seznani enot, ki so ogrožene in nujno potrebne zaščite. Za te bo izdelala strokovne podlage, nato pa jih bo skupaj z občinsko strokovno službo in v soglasju ter v sodelovanju z lastniki predlagala razglasitev za spomenike lokalnega pomena. Med omenjenimi enotami je tudi Mihova domačija. Kaleč 2, ki žalostno propada, saj se pogovori med lastniki in strokovnimi ter občinskimi službami ne premaknejo nikamor, kajpak zaradi nerazumno visoke eenc, po kateri želijo lastniki prodati domačijo Občini Logatec ali drugemu kupcu.
Druga točka razgovora jc bila obnova gradu v Gorenjem Logatcu. Po predstavljenih pogledih na problematiko tega območja so sc vsi prisotni strinjali, da
je treba pomagati lastniku spomenika, da kandidira za pridobitev nepovratnih sredstev iz evropskih strukturnih skladov.
V naslednji točki so sc prisotni seznanili z odločitvijo komisije v okviru Centralne enote glede širitve cerkve sv. Nikolaja v okviru OLN Center Tržaška. Komisija je k temu projektu podala pozitivno mnenje z določenimi smernicami in pogoji, ki jih je treba upoštevati pri pripravi OLN, obnovi in širitvi stavbe.
Zadnji del pogovora je bil namenjen razpravi o rekonstrukciji Tržaške ceste, skozi Lipov drevored. Stališča strokovne službe do posegov v drevoredu so jasna: možna je rekonstrukcija cestišča v enaki širini z ureditvijo odvodnjavanja, izvedba hodnika za pešec in kolesarske steze sta možni le ločeno; na severnem vstopu do Logatca pri IOC Zapoljc jc treba izvesti obvoznici v smeri proti Zircm in ob železniški progi do AC priključka. Pri tem jc župan povedal, da je občinska uprava zaradi velikega povečanja prometa skozi Logatec naročila izdelavo prometne študije, ki bo v kratkem pripravljena. Prav tako pa je Občina v dogovoru z Direkcijo RS za ceste glede izdelave primerjalne študije variantnih rešitev obvoznice, in dodal, da bo strokovna služba ZVKDS v vseh teh postopkih pravočasno vključena in
obveščena.
Srečanje se je končalo še s predlogom, da ZVKD pripravi raz.glasitvcni akt za Laniščc, za del zapornih zidov Claus-tra Alpium luliarum. - Prisotni so ob koncu z zadovoljstvom ugotovili, da bodo s skupnimi močmi, s sodelovanjem in z izmenjavo informacij laže pripomogli k ohranitvi marsikaterega delčka bogate zapuščine pred propadom ali pa nenadzorovanim posegom.
NevMa
Za ohranitev lipovega drevoreda.
Mladi ubirajo obetavna pota
Vodstvo Kulturno turističnega društva Hotedršica je svoj 7. občni zbor sklicalo 24. februarja v avli tamkajšnje podružnične osnovne šole
Poročilo Jožefe Nagode, predsednice Kulturno turističnega društva, je govorilo o zelo uspešnem delu v minulem letu, saj jc društvo izpeljalo večino zastavljenih projektov: Kresna nedelja, Pustovanjc, Veseli jesenski večer... Zelo uspešna jc bila tudi otroška dramska skupina pod vodstvom Darje Mcrlak, saj je v Kulturnem domu premierno predstavila impro predstavo Jure Slivko v dvojini; s predstavo seje »Pikčasti štoumf« uspešno predstavil tudi na Gledališko-lutkovnem maratonu v Logaškem Narodnem domu, kjer se jc uvrstil na medobmočno srečanje gledaliških skupin v Kočevju. S kratko predstavo Miška gre k čevljarju pa so Pikčasti štoumfi nastopili dvakrat. Odrasli igralci so nastopili s skeči. Izredno dejavna je bila tudi Folklorna skupina pod vodstvom Matije Logarja z osmimi nastopi. Člani društva pa so celo leto skrbeli za urejenost vasi, ki jo jc prek vsega leta obiskalo več skupin turistov.
Nato je občni zbor sprejel kar pester program dela za leto 2006.
Predsednica društva je bila posebej navdušena nad udeležbo mladih članov, ki so nasploh pokazali veliko zanimanja za delo v društvu. Z obžalovanjem jc ugotavljala šibkejši odziv starejših članov, ki naj bi bili mladim /a zgled. Upanje pa ostaja, da se bo na prihodnjem občnem zboru zbralo še več članov društva. Darja Merlak
I I
Kulturni razgledi
r-
c S?
O
rti
to C O
Pogumno je utrjevala temelje logaški Knjižnici
Iskrene čestitke Mariji Želj ko ob njeni 75-letnici
Zaposleni v Knjižnici Logatec čestitamo Mariji Žcljko, nekdanji učiteljici in knjižničarki, ob njenem visokem jubileju - ob njeni 75-letnici. Dobitnica Februarskega priznanja Občine Logatec za leto 1990 se je z veliko predanostjo leta 1963 lotila knjižničarstva v Logatcu.
Tedanja Ljudska knjižnica je premogla v utesnjenih prostorih Narodnega doma vsega 1300 knjig. Sprvajihjc Marija Željko izposojala dvakrat na teden. S svojim požrtvovalnim delom, ljubeznijo do knjig in z izjemno pozornostjo do bralcev pa je iz skromnih možnosti in knjižničarske neopaznosti s svojim delom ustvarila pogoje za nastanek sodobne, profesionalno organizirane splošno izobraževalne knjižnice. Doleta 1986 jc obogatila knjižni fond s 14.000 knjigami in skrbela za vsakodnevno poslovanje knjižnice, ki jo jc obiskovalo po 80 in več bralcev na dan.
Tako je Marija Žcljko nadaljevala tradicijo čitalništva in knjižničarstva ter utrdila temelje matične knjižnice, ki jc vse bolj in bolj uveljavljala bralno kulturo na Logaškem.
Bihijana Mihevc
»Notranjska« s svojimi prijatelji v Toplicah
Obrtniški mešani pevski zbor jc konec marca gostoval v Dolenjskih Toplicah, kjer je s Trebanjskim oktetom in članico zbora Meto Pavšič pripravil samostojni glasbeno gledališki dogodek. Pevci so zapeli po šest pesmi, Meta jc odigrala Nicolaijcvo Fehtarco, prireditev pa je sočno povezal Slavko Podboj. Polna kristalna dvorana hotela je zbrano prisluhnila pesmim, igri, besednim domislicam in si od »Notranjske« na koncu »priploskala« še dodatek.
Bil je lep večer, ki bo ostal v spominu tudi po dirigentu na berglah -zborovodja je bil namreč v tistem času na okrevanju v zdravilišču. J.G.
Redni obiski v Knjižnici
Logaška Knjižnica, kije bila zgrajena leta 1987, sc ponaša skupaj z oddelkoma v Rovtah in v Hotcdršici s prek 53.000 knjigami in skoraj 4.000 včlanjenimi bralci, ki si redno izposojajo knjige. Knjižnico pridno obiskujejo tudi mlajši in najmlajši bralci, ki si poleg izposoje knjig privoščijo računalnik, na katerem jih zanimajo predvsem igrice.
Eda in Franc Grunt sta kar redna obiskovalca knjižnice.
Besedilo in joto: France Brus
Poezija in proza v *■ rudarskem mestu
V idrijski knjižnici sta 9. marca svoja dela brali članici Literarnega društva Zeleni oblaki Ana Balantič in Francka Čuk, v literarno družbo sta povabili idrijskega pesnika Rafaela Lapajneta
Od kar o dejavnosti logaškega literarnega društva večkrat poročajo na Radiu Odmev, seje društvu pridružilo kar nekaj Idrijčanov in tako jc marca društvo žc drugič gostovalo v rudarskem mestu. Pred letom dni sc je namreč v idrijski knjižnici predstavilo kar 11 članov društva. Tokrat je bila zasedba komorna, zato pa literarno zelo močna.
V prebujajočo se pomlad je še neobjavljene pesmi prebirala Ana Balantič. Lani aprila jc predstavila pesniški prvenec Modra srebrina, ki jc med bralci in strokovno kritiko naletel na zelo dobre odmeve. Ana se jc lani udeležila tudi zaključnega državnega srečanja pesnikov in pisateljev seniorjev v organizaciji JSKD R Slovenije, kar jc velikanski uspeh. Strokovni spremljevalec tega srečanja Peter Kuhar pripravlja Ani tudi spremno besedo k njeni drugi pesniški zbirki, iz katere jc bila večina pesmi, ki smo jih slišali na literarnem večeru.
Anin idrijski kolega Rafael Lapajne seje predstavil s pesmimi, katerih osrednji motiv jc ženska, ljubezenski odnos, iskanje lastnega v krogu dveh in svobode
med krogi prepletenosti življenj. Tako podoben Ani po izboru tematike, pa vendar sam svoj, mehko možat v verzih, ki jih Z izjemno žensko intuitivnostjo tudi Ana spleta v kitične preje, jim vdihujc izhodnosl in jih podrčrtuje z nežnostjo izpovedi in zavedanjem, da hoče ostati sama svoja tudi v ljubezni.
Ljubezen je prinesla v idrijsko Mestno knjižnico z dvema zgodbama tudi Francka Čuk, ki je poslušalec očarala z zgodbo o ljubezni, ki jo plemeniti otrok. Mehkoba pripovedi se jc dotaknila poslušalcev tudi z zgodbo o breizhodosli, ki narekuje dejanja, kijih sicer človek nc bi nikoli storil. Odnos moškega in ženske, ki si zreta v oči in v njih bereta strah prihajajočega trenutka, je pritegnila s svojo neposrednostjo izpovedi.
Besedne preje jc v glasbo tisti večer zavijala pianistka Maja Tajnšck in večeru vdahnila glasbene vonje po pomladi. - Literarni večer so obiskali mnogi idrijski in logaški ljubitelji literarne umetnosti; logaško literarno društvo pa s takimi večeri ustvarjalno stopa tudi čez meje občine.
/bn/
Kulturni razgledi
Kar po Krpanovih sledeh
Predstavitev nove - druge Trobičeve knjige
(i<ir na vrh Smaka sin dva voza tobaka! Tobaka vkp, tobaka vkp, da bo večji kpl (Logaška <> hontrabantu)
V Narodnem domu v Logatca je bila 16. marca, predstavitev knjige mag. Milana Trobiča Po Krpanovih sledeh. V veliki dvorani se je /bralo lepo število obiskovalcev, ki jih je zanimala Trobi deva knjiga ali pa so imeli na kontrabant tudi svoje spomine, ki so jih doživljali ali o njih zvedeli v domačem okolju. Za popestritev kontrabantarskega dogajanja so obiskovalci lahko spremljali tudi razstavo izvirnih ilustracij Marina Samsc in izvirnik grafičnega lista akademskega grafika Bojana Klančarja.
Predstavitev knjige se je pričela z uvodno pesmijo dueta Mir. Nato sta prišla do besede še prava hotenjska konlrabantarja, ki sta na svoji koži občutila slasti te dejavnosti. Domine Vavkcn jc popisal nekdanji kontrabant konj in posledično tudi svoje zgode in nezgode, ki so se srečno končale zaradi njegove mladoletnosti. Vida Vavkcn, ki s prej omenjenim ni nič v sorodu, pa jc med drugim opisala zanimiv kontrabant knjig preko Javornika. Predstavitev se jc nadaljevala s pohvalnimi besedami župana Janeza Nagodcta ter prof. dr. Janeza Bogataja, ki jc izpostavil zlasti pomen zbiranja etnološkega gradiva iz preteklosti. Trobičcva knjiga jc napisana nekako s pozitivnim odnosom do kontrabanta, s simpatijami do izigravanja vsakokratnih oblasti ob naših mejah.
Kako jc bilo s konlrabantarstvom doma v Logatcu,
^"   Pevski seminar, ki kliče po ponovitvi
Glasbena šola Logatec in Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sta 17. marca pripravila pevski seminar. Nanj seje prijavilo sedemnajst aktivnih in pet pasivnih udeležencev. Prvi so prepevali, drugi so poslušali. Novo znanje, različne tehnike, pravilno dikcijo, upevanje in še mnogo tega jim je prijazno posredovala Nina Komparc, ki sicer poučuje petje na logaški Glasbeni šoli. Delo seminaristov jc ob klavirju spremljal Klemen Golncr.
Vaja dela mojstr(ic)e.
Foto: D. Malavašič
Za prijetno vzdušje med odmorom pa jc poskrbel Boris Čičmirko, ki je udeležence presenetil z brezplačno dostavo pizz. Tudi tc so gotovo pripomogle k boljšemu popoldanskemu delu in zaključku, kije kar »klical« k ponovitvi takšnega pevskega srečanja.
MevMa
Z avtorjem (levo) je besedoval Jan Mihevc. Foto: D. Malavašič
llotedršici in okolici jc nato tekla beseda med avtorjem in .lanom Mihevcem, ki sta v razgovoru obnovila Krpanove poli ne samo po Logaškem, temveč tudi daleč po slovenskih deželah. Danes bi marsikateri kraj rad videl, da so Krpanova pota vodila pravzaprav preko njihovih krajev, še zlasti če je bila Sv. Trojica kje blizu.
Imel sem pa sicer vtis. da sta oba hotenjska kontarbantarja imela na zalogi še marsikatero zgodbico. Morda pa bosta katero zaupala kateri od prihodnjih številk Logaških novic.
Albin Čuk
_—■ -
Logaški Pihalni orkester v Filharmoniji
Konec marca je v Slovenski Filharmoniji v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika nastopil Pihalni orkester Logatec z gosti. Koncert so začeli v španskem melosu, kjer jc kot solistka s kitaro nastopila Katja Porovne Silič, svoj vložek pa jc imel tudi Lev Pupis s sopran saksofonom; odigrali so Concierto de Aran/uez Joaquina Rodriga. Z drugo glasbeno etapo so se podali k našemu slovanskemu bratu Bedfichu Smetani. Odigrali so Pochod komediantu in Skočno. Prvi del koncerta so zaključili s simfonično tonsko pesnitvijo Spartacus Jana Van der Roosta.
Drugi del koncerta so začeli z Belo krajino, simfoničnim seherzom Marjana Kozine, kjer so k dinamiki izvajanja precej prispevali mojstri na tolkalih. Nadaljevali so z Gcrschvvinovo Rapsodijo v modrem, kjer jc bil solist na klavirju Hinko Haas. Za vokalno obogaten koncert je poskrbela sopranistka Rebeka Hren. ki jc ob spremljavi orkestra zapela Grdadolnikovo Avc Mario. Redni del koncerta so končali z Adamičevim Koktelom, kjer sta kot solista svoje mojstrstvo pokazala brata Pupis: Lev s saksofonom in Vid s klarinetom. Sledil jc še obvezni dodatek za redne poslušalec Pihalnega orkestra Logatec Adamičeva Tratata. zdaj igra naša muzika. \fa p
Knjižnica obvešča
Knjižnica Logatec bo 28. aprila zaprta
Ostale dni bo delovala po ustaljenem urniku.
Kulturni razgledi
Dobrodelni preplet likovnih izrazov
Na prvi dobrodelni dražbi likovnih del, namenjeni pomoči otrokom, je bila prodana večina eksponatov, ki so jih dobrodelnosti namenili logaški likovniki
Društvo likovnikov Logatec je na pobudo predsednika podarjen šolskemu skladu OŠ »8 talecv« za učence, katerih starši
Franca Godine priredilo prvo dobrodelno dražbo likovnih del. Člani nc zmorejo plačila šole v naravi, ekskurzij in podobnih stroškov
društva so svoja dela najprej pokazali natančnemu očesu sodno šolajočih se otrok.
zapriseženega cenilca Janeza Messcsncla, ki jc pripravil cenik za Tako so člani Društva likovnikov Logatec v sodelovanju
dražbo. Nato je sledilo oblikovanje kataloga, cenika, pravil dražbe z Občino Logatec, OŠ »8 talcev« Logatec in logaško Območno
in slovesna otvoritev razstave s podrobnim opisom in predstavitvijo izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v posebnem
del iz zornega kota umetnostne zgodovinarke likovne kritičarke likovnem tednu preplctli niti različnih barv, velikosti in starosti, ki
Anamarijc Stibilj Šajn. Po otvoritveni slovesnosti so sledile še so sc izkazale v več namenih: v dobrodelnosti   podariti košček
zadnje priprave, tudi iskanje udcležcnccv-kupcev za dražbo sebe, svojega dela, svojega časa, svojega navdiha otrokom,
avkcijo. učencem tc šole nekaj, kar jim bo polepšalo nekaj uric ali dni
Po tednu dni ogledov razstavljenih likovnih del je napočil življenja; v druženju   spoznati svoje likovne sopotnike, si ogledati
čas za dražbo del, ki so jih podarili Matej Pečenik, Jože Matjašec, njihova dela, sc z njimi pogovorili, sc česa novega naučiti, skleniti
Franc Musec, Matevž Škufca, Tanja Škufca, Renata Burnik, Polona nove obljube in zarisati nove, morda skupne načrte likovnega
Dolžan, Olga Ferjančič, Peter Kozin, Silvo Metelko, Miha Pcrnc, ustvarjanja ter v predstavitvi    pokazati likovno ustvarjalnost
Jur Samec, Nataša Jan in Franc Godina. logaških slikarjev, različnih po starosti, spolu, številu naslikanih
Avkcijo je 3. marca vodil Janez Podjcd, kije z lepo in in izdelanih likovnih del, po postavljenih in odprtih razstavah...
prijazno besedo nagovarjal udeležence, da so postali tudi kupci. skratka, predstavitvi živo pisane palete logaške ustvarjalnosti. Večina od razstavljenih del je bila namreč ob koncu dražbe - za In morda ob letu osorej spet?!
Logatec sicer neobičajnega dogodka   prodana. Izkupiček je bil NevMa
Kaj se da videti
Galerija Hodnik v GRC Zapolje ponuja na ogled fotografsko razstavo Dušana Šušteršiča - Kaj sem videl - še do konca aprila
Matjaž Martinšck, vodja rekreacijskih programov v GRC Zapolje, jc 27. marca odprl bogato razstavo podob svetovnega popotnika arhitekta Dušana Šušteršiča, sicer odmevnega fotografskega »zapisovalca« vsakovrstnih trenutkov, ki spremljajo svet in človeka v njem. In kako je največkrat premalo časa za trenutke življenja, je naglašal Martinšck v svojem otvoritvenem nagovoru, ki je hkrati ugotavljal, da se galerija Hodnik lepo uveljavlja tudi s to razstavo.
o n
to C O
Med molilnimi mlinčki v Katmanduju.        Foto: D. Šušteršič
Pa vendar razstavljavec Šuštcršič se posveča prav vsemogočim trenutkom kjerkoli in kadarkoli. Tako jc zasnoval razstavo Kaj sem videl. In prek njegovega videnja sc lahko tudi mi srečamo z življenjem in ljudmi različnih kultur, z naravo naše in tuje vsakdanjosti. Iz množice portretov diha skromnost, zadržanost, dobrohotnost, milina preprostega sveta na eni strani, na drugi pa neustavljiva sla urbane nepotešenc vznemirjenosti. Tako Dušan Šuštcršič meni, da »fotograf mora biti sposoben uresničiti svoja hotenja... Razumeti mora naravo človeka in vedeti, kdaj je potrebno potrpljenje in kdaj mora ravnati spontano, trenutku primemo.«
Razstavo izjemnih dimenzij si velja ogledati; morda celo večkrat. Do konca aprila bo na ogled vsak dan med 6. in 22. uro.
Artemis
Botanični portreti
Akademsko slikarko Zagorko Simić bi lahko srečali tudi med oblikovalci poštnih znamk
V Stekleni galeriji športne dvorane je razstavljala Zagorka Simić, umetnica, ki jc pred dobrimi tridesetimi leti diplomirala na akademiji v Beogradu ter sc v nadaljevanju ukvarjala z oblikovanjem in ilustracijo doma in v tujini. Med drugim jc avtorica in soavtorica petdesetih slovenskih znamk in knjige Sto travniških rastlin Slovenije. Ob otvoritvi sta zbranemu občinstvu in umetnici namenila pozdravne besede Nevcnka Malavašič, vodja logaške izpostave JSKD, in Frane Godina, predsednik logaškega Društva likovnikov.
■Plill
::.:..*
jaaaaaai \ jaaaaasai / 'aaaaaaaa;
1BBBBBBBI
<■■■■!!!!
BBBaaasa aaaaaaaa ■aaaaaaaa
■BBBBSBBB
■aasašaaa
»■"■ssss;
•*■■!!!!!
mm
Nevenka Malavašič (levo), vodja izpostave JSKD, čestita razstavljalki Zagorki Simić. Foto: D. Malavašič
Logaškim ljubiteljem likovne govorice sc jc Simićeva predstavila s svojimi zanimivimi akvarelnimi risbami travniških cvetlic z »izjemno redkostjo na Slovenskem«, kot jc zapisala likovna kritičarka Saša Bučan v besedilu vabila, kar jc s svojim otvoritvenim nagovorom podkrepila tudi akademska kiparka Alenka Vidrgar. Razstavo cvetličnih risb kot uvod v pomladni čas je pripravila Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ob pomoči Društva likovnikov in Občine Logatec.
NevMa
Športni kalejdkoskop
Pergovnik in Merlak odlično končala zimsko sezono
Najbolj aktivna člana ŠD TrnovSKI maraton sta sc udeležila vseh smučarskih maratonov v Sloveniji, ki so šteli za SlovenSKI pokal: Osankarica (21 km), Bloke(2l km), Vojsko(30 km) in Pokljuka (42 km). V skupnem seštevku omenjenih tekov je v kategoriji 50-60 let zmagal Ivan Pergovnik pred Bojanom Dcčmanom iz Ljubljane, tretji pa je bil Konrad Merlak.
Zadnjega, pokljuškega maratona pa seje udeležilo tudi več Logatčanov.
Prvi Ivan, tretji Konrad.
Na 42 km je zmagal Vasja Rupnik s časom 1.43.39 pred .ložetom Pokljukarjcm 1.43.43. Odlična sta bila tudi Pergovnik, ki je s časom 2.09.55 zasedel skupno 24. mesto, v kategoriji 50-60 let pa drugo mesto, Merlak pa s časom 2. 13.56 skupno 36. mesto, v kategoriji nad 50 let pa 4. mesto.
Na 21 km je bil odličen tudi Bojan Trojar s časom 1.01.55, s katerim je v kategoriji 40-50 let osvojil prvo mesto.
Pergovnik in Merlak sta sc udeležila tudi veteranskega državnega prvenstva v Ratečah (15 km). Vsak v svoji kategoriji (50-55 in 55-60 let) sta osvojila drugo mesto. SkiVan
Uspešni tudi v mednarodnem šprintu
V nedeljo, 12. marca, so se naši tekmovalci udeležili mednarodne tekme na Platku na Hrvaškem. Tekma je potekala v šprintu v prosti tehniki. Ponovno so naši dokazali izjemno kondicijo in se uspešno uvrstili.
Med mlajšimi deklicami: 2. mesto Patricija Pellis, 5. mesto Špela Molk; med mlajšimi dečki: 4. mesto Patrik Rupnik; med starejšimi deklicami: 3. mesto Eva Sevcr-Rus, 5. mesto Ema Likar in 10. mesto Uta Malnar; med starejšimi dečki 1. mesto: Matjaž Gorjanc, 5. mesto: Rok Tršar in 13. mesto Juš Oblak; med mladinkami: 5. mesto Katarina Bcšvir; med mladinci 1. mesto: Kristjan Peklaj, 2. mesto Matej Šimenc, 3. mesto Boštjan Klavžar in II. mesto David Kune, med juniorkami 3. mesto: Ana Šimenc ter med člani 4. mesto: Jure Tršar in 5. mesto: Blaž Bešvir.
V skupnem seštevku pa so naši tekmovalci zasedli 1. mesto in s tem pridobili najbolj laskav naslov!
Peter Oblak
Kdo bo splezal višje?
Šola v Rovtah bogatejša za plezalno steno
Dom krajanov v Rovtah postaja vedno bolj obiskan prostor. Tu se odvijajo mnogi kulturni in športno rekreativni dogodki za mlado in staro. Od 17. marca pa smo bogatejši za koristno športno »orodje«. Tega dne je bila dana v uporabo nova plezalna stena.
Stena, proizvod City Walla, je visoka 6 in široka 4 metre. Njena plezalna površina jc 26 kvadratnih metrov. Na njej lahko sočasno plezajo trije plezalci pripeti na plezalno vrv, prečijo pa jo lahko tudi po štirje plezalci.
In kdo jc šc posebej zaslužen, da imamo steno? Prav gotovo nc gre prezreti prispevka našega evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Svoje so primaknili tudi občina Logatec, PD Rovte in Vcgrad, d.d. Ob tem naj poudarim pomembno vlogo učitelja športne vzgoje na OŠ Rovtc Roberta Čiroma, ki je bil gonilna sila tega projekta. Otrokom bo prav gotovo znal privzgojiti navdušenje in ljubezen do plezalnega športa. Plezanje je namreč staro toliko kot človek, ki seje najprej plazil potem pa plezal. Zna biti to tudi možnost sprostitve prekomerne energije; je pa plezanje predvsem pisano na kožo tistim, ki jim je blizu adrenalinski šport. Šc posebej so bili stene veseli šolarji, saj bodo od sedaj ure športne vzgoje še bolj zanimive kot do zdaj. Potekale bodo vsaj nekaj metrov od tal. Od zgoraj je pa svet šc veliko lepši, kajne. Nekaj se jih bo prav gotovo vpisalo v plezalni krožek. Plezišče pa bo lahko na voljo tudi učencem drugih šol.
Joj, kako je visoko!
Popoldne pa telovadnica tako in tako služi tudi tistim, ki nc drgnejo več šolskih klopi. Poslej bo šc vabljiva za tiste, ki se bodo želeli preizkusiti v plezanju.
Da smo Rovtarji na take in podobne pridobitve zares ponosni, dokazuje tudi zelo velika udeležba na otvoritvi, ki ji je prisostvoval tudi logaški župan Janez Nagode. Domov so zagotovo odšli vsi s prijetnimi vtisi.
Besedilo infoto: Metka Bogataj
rt t
'> O
D C
Športni kalejdoskop
Šesti na svetovnem prvenstvu veteranov
Lep dosežek na dvoranskem svetovnem prvenstvu veteranov v atletiki
Povsem po naključju sem pred novim letom videl na stadionu svojega tekaškega znanca zelo vneto trenirati za nastop v Linzu na svetovnem atletskem prvenstvu veteranov v dvorani. Stvar meje začela zanimati. In znanec meje navdušil, da sem se še sam prijavil za nastop in začel vneto trenirati. Vendar mi je nekoliko primanjkovalo časa, saj sem se za nastop, ki je bil 15. marca letos, odločil nekoliko prepozno. Pa še vreme nam ni bilo posebej naklonjeno. Trening na cestah, ki so bile letošnjo zimo skoraj nenehno zasnežene, je bil močno otežen. No, kakorkoli že, pripravil sem se, kakor seje v navedenih okoliščinah najbolje dalo, čeprav sem bil povrh vsega teden dni pred tekmovanjem šc malo bolan, kar mi je odtegnilo malo moči in samozavesti.
Tekmovanje je bilo na visokem organizacijskem in tekmovalnem nivoju z več kot 3500 tekmovalci iz 66 držav. Nad pomanjkanjem tekmecev v svoji starostni kategoriji (50 55 let) se ne bi mogel pritoževati; bilo nas jc kar 43. Razvrstili so nas v skupine na osnovi rezultatov iz naših prijav. In tako sem lahko nastopil v družbi najboljših. Občutek pred startom je bil nekoliko neprijeten, saj nisem imel prave predstave o tem, kako dobro pripravljeni so moji tekmeci, pa tudi zase nisem točno vedel, česa sem v resnici sposoben.
|5JV
Uspehi z mladinskega državnega prvenstva
Odprti turnir R Slovenije
Na odprtem turnirju Slovenije za mlajše kadete in kadetinje v Radljah seje 19. marca pomerilo 95 igralcev in igralk. Naši mladi tekmovalci in tekmovalke so na turnirju pokazali kvalitetne igre in sc uvrstili takole:
Miha Žigon in Nina Zupančič 5.-8. mesto; Anžc Vrabl in Katja Gutnik pa 9.-16. mesto.
15. mladinsko državno prvenstvo
V Murski Soboti seje od 25. do 26. marca odvijalo 15. državno prvenstvo za mladinke in mladinec posamezno, v dvojicah in mešanih dvojicah. Na tekmovanju jc nastopilo 139 mladink in mladincev. Logatčanki sta se med mladinkami posamezno uvrstili: na 6. mesto Ana Verdinck in na 10. mesto Sanja Smiljanič; 7. mesto pa sta si med dvojicami priigrali Špruk-Novak. JaR
Tekmovanje sem začel odločno, a s taktičnim načrtom, ki mi jc ves čas omogočal nadziranje dogajanja v vodilni skupini. Upal sem, da bom lahko ostal v stiku z najboljšimi do zaključka teka, do »finiša«, a mije proti koncu začelo nekoliko zmanjkovati moči. Zal, sem v gneči, ki jc v dvorani, kjer je ovalna steza dolga le 200 metrov, še toliko bolj gosta in neprijetna stvar, tudi nekoliko zamudil s pričetkom finiša. Vseeno pa lahko ocenim svoj tek kot uspešen. Osvojil sem šesto mesto na svetu v teku na 3000 metrov v svoji starostni kategoriji; doseženi čas 9:42 pa je bil celo boljši od načrtovanega.
S svojim nastopom sem bil zelo zadovoljen, seveda, pa bi bil toliko bolj zadovoljen z odličjem, ki bi ga bil z malo sreče lahko dobil. In prav občutek, da bi lahko prišel tudi do odličja, mc je napeljal na odločitev, da se dobro pripravim na letošnje evropsko veteransko prvenstvo, ki bo sredi julija na Poljskem. Priprave so že v teku. Verjamem, da je medalja v teku na 1500 m lahko dosegljiva. Mira Petrovce
Po nagelj na Limbarsko goro
Društvo Limbarska gora jc 26. marca organiziralo 18. pohod Po nagelj na Limbarsko goro. Začetek prireditve sega v leto 1989. Iz leta v leto je število obiskovalcev raslo in sedaj obišče prireditev že preko 15.000 pohodnikov ljubiteljev narave in druženja.
Limbarska gora (773 m) jc eden najbolj razglednih hribov v širši ljubljanski okolici. Peš jc dostopen iz več smeri. Na vrhu stoji cerkev sv. Valentina, ki med drugim menda zdravi telesne slabosti. Cerkev je pred letom 1735 zasnoval stavbenik Gregor Maček. Stavba jc mogočno delo s posebej stoječim zvonikom, ki je bil nekdaj obrambni stolp.
Tistega oblačnega dopoldneva sem sc z avtomobilom odpeljala iz Logatca do Moravč, od koder jc do cerkve na Limbarski gori uro zmerne hoje. Pridružila sem se številni koloni pohodnikov vseh starosti. Pred prireditvenim prostorom ob cerkvi na Limbarski gori jc domačin, oblečen v narodno nošo, dekletom in ženam podarjal rdeče nageljne. Za dobro razpoloženje sta skrbela ansambla, ki sta mnoge pohodnike privabila na ples. Za okrepčilo so poskrbele stojnice s hrano in pijačo. Okoli poldneva je stekel tudi kulturni program. Pritegnila me je vesela družba pohodnikov, dokler se nisem sredi popoldneva spustila do Moravč, si jih ogledala, ter se nato srečno vrnila domov.    Marinka Petkovšek
Za dan žena na zasneženih Hlevišah
0Q P
n
V počastitev 8. marca, mednarodnega dneva žena, je Planinsko društvo Logatec organiziralo 5. marca pohod na Hlevišc nad Idrijo (818 m). Kerjc bila vremenska napoved slaba, je večina prijavljencev odpovedala udeležbo. V deževnem dopoldnevu smo se z Janezom Slabetom, vodjem pohoda v enem avtomobilu odpeljali do Idrije, kjer smo sc nameravali pridružiti idrijskim pohodnikom. Kerjc bilo tam zbranih le nekaj pohodnikov, smo sc v deževnem in vetrovnem vremenu peljali po cesti, ob kateri so sc kazali cvetoči telohi, v bližino Koče na Hlcviških planinah.
V koči nas je oskrbnica prisrčno sprejela. Ženske smo dobile v znak pozornosti majhno darilo. Kmalu je bilo na mizi polno dobrot. Starejši pohodniki so sc spominjali, daje bilo po
navadi v koči polno žensk, da so morali ostati moški pred kočo, tega dne pa smo imeli v koči vsi dovolj prostora. Čas je hitro mineval v klepetu ob okrepčilu in plesu. Zunaj pa je dež prešel v sneg, da se ga jc nabralo žc za debelo odejo.
Pozno popoldne smo se poslovili od gostoljubnih idrijskih planincev in prek debebe snežne gazi prišli do zametenega avtomobila. Srečno smo se pripeljali v Idrijo in dalje proti Logatcu, kjer je bila cesta slabo splužena, stranske ceste pa sploh nc. Kljub noremu vremenu, ki ga tudi pust ni odgnal, smo dan lepo preživeli in se srečno vrnili domov. Sicer pa pravega planinca tudi slabo vreme nc ovira.
Marinka Petkovšek
Športni kalejdkoskop
Po Jurčičevi poti
Nekaj planincev se nas je 4. marca podalo po 12 kilometrov dolgi Jurčičevi literarni poti od Višnje Gore do Muljave
V oblačnem vremenu smo se logaški planinci na pisateljev 162. rojstni dan pridružili pet tisočim pohodnikom. Pol seje začela v starem mestnem jedru Višnje Gore, srednjeveškega mesteca, ki stoji na podolgovatem pomolu pod Starim gradom (508 m) v Dolenjskem podolju. Znameniti polž simbolizira to mesto, katerega novejši del je ob vznožju griča ob potoku Višnjica. Mimo peljeta cesta in železnica Ljubljana-Novo mesto.
Oditi h na Jurčičevi poti.
Foto: M. Petkovšek
Pred mestno hišo, kjer je harmonikar igral vesele vižc, smo ob prvem pohodu dobili dnevnik poti s prvim kontrolnim žigom Višnja Gora, večkratni pohodniki (pohod je bil že 13.) pa so vtisnili žig v dnevnik iz prejšnjih pohodov. Z južne strani mestnega liga smo nato krenili navkreber po gozdni poti do razvaline Starega gradu gospodov Višnjegorskih iz II. stoletja (520 m). V strnjeni koloni in po dokaj poledenelih in blatnih poteh smo prišli do Pristave (550 m) in naprej po gozdnem kolovozu k Zavrtačam, kjer smo dobili drugi kontrolni žig Polževo. Po dobri uri hoje smo dospeli do hotela na Polževem, kjer smo imeli manjši postanek za okrepčilo. Po trasi vlečnice smo se povzpeli na vrh planote in zagledali podružnično cerkvico Sv. Duha (630 m). Od tam smo se spustili do vasi Male Vrhe (517 m) in v osrčje krajev, v katere je Jurčič postavil večino svojih pripovedi, v dolino Kravjaka, mimo razvalin gradov Rojinjc in Slcmenicc ter skoz vas Oslica. Po kakih treh urah hoje smo prišli do Jurčičeve domačije, do cilja. Domačija pisatelja Josipa Jurčiča seje razvila v pravi etnografski muzej na prostem. Poseben čar daje Jurčičevim letno gledališče, kjer domača gledališka skupina vsako leto uprizori eno izmed Jurčičevih del. Tu smo dobili tretji kontrolni žig Muljava.
Sredi poldneva jc župan Ivančnc Gorice Jernej Lampret najprej izrekel pohodnikom dobrodošlico, takoj za tem pa seje prelevil v Jurčičevega Krjavlja. Osrednji govornik na sklepni prireditvi pa je bil pisatelj Dušan Mere. Nastopili so šc dramski igralec Janez Škof, glasbena skupina Čompc, godba Stična in ansambel Krjavelj. Po končani prireditvi smo sc pohodniki s posebnimi avtobusi brezplačno popeljali do železniške postaje Višnja Gora, od koder smo se z vlakom odpeljali proti domu.
Marinka Petkovšek
V zimski burji na Kozlek
S kombijem in osebnim avtomobilom smo se 12. marca odpravili na Kozlek; peljali smo se skoz Ilirsko Bistrico do Sviščakov. Od Gabrovca smo s pohodno opremo odšli po cesti proti Planinski koči na Kozlcku. Nekaj nas jc stopilo do razvalin starega gradu, ki jc bil zunaj naše poti. Nato smo nadaljevali pot po grebenu do Planinske koče na Kozleku (997 m). Delno zasnežena narava je šc spala. Zaradi močnih sunkov bur|c, ki so raznašali snežinke, smo s težavo hodili po poledeneli in sneženi poti.
Pred poldncvom smo zagledali majhno planinsko kočo, ki stoji na zavetni strani pod vrhom Kozlcka na južnem pobočju Snežniške planote. Kozlek jc najvišji vrh tega roba. Njegovo pobočje strmo pada v Podgoro. S Kozleka se v lepem vremenu odpira razgled po daljni in bližji krajini. Kot na dlani so vrhovi Cicanje z Učko, Brkini, Slavniško pogorje in Kvarnerski zaliv. Tega dne jc bila koča polna pohodnikov. Opoldanski čas je bil kot nalaščza okrepčilo iz nahrbtnikov in iz zalog oskrbnika doma. Ker po delu poti Kozlek-llirska Bistrica poteka tudi Evropska pešpot E-6, smo se vpisali v knjigo pohodnikov in odtisnili žig v svoj popotni vodnik. Poklepetali smo z gosti doma, ki se zaradi burje in megle niso povzpeli na vrh Snežnika.
Pred kočo na Kozleku.
Foto: M. Petkovšek
Kasneje smo se vrnili do parkiranih avtomobilov in se odpeljali proti Ilirski Bistrici. Kmalu smo naleteli na stoječo kolono avtomobilov. Močna burja je podrla čez cesto debelo smreko in zaprla promet, dokler niso cestni delavci odstranili oviro, da smo lahko nadaljevali pot proti domu.
Marinka Petkovšek
Vabilo za dan Zemlje
DPOM Logatec vas vabi ob dnevu Zemlje 22. aprila od 8.-13. ure na Cvetlično tržnico na trg pred cerkevijo sv. Nikolaja v Logatcu. Ponudbo različnih sadik, semen, orodij..., kijih boste lahko kupili ob tej priložnosti, bo ob 11. uri spremljal še otroški program z glasbenim nastopom Andreje Zupančič; ob 10. uri pa bo strokovno predavanje o vrtnarjenju. V primeru slabega vremena prireditev odpade.
sO O
—
p
CS
O
Športni kalejdoskop
■
Iz sveta mladih
Letni obračun logaških planincev
Člani Planinskega društva Logatec smo se v velikem številu zbrali na letnem občnem zboru v Planinskem domu »Cajnar« v Novem Svetu. Navzoči so bili tudi predstavniki številnih sosednjih planinskih društev, predsednik MDO PD Notranjske Marko Goršič; logaški župan Janez Nagode pa jc občnemu zboru poslal pisne pozdrave.
Smo sklepčni?
Foto: S. Dernulc
Zbor je vodil Janez Slabe, predsednica društva Alenka Mrak pa je obširno poročala o delu v preteklem letu; zaradi odsotnosti računovodje je posredovala tudi finančno poročilo. O delu markacistov je poročal njihov načelnik Jože Kobal. Jernej Rus, vodja vodnikov, pa je poročal o delu vodnikov o realizaciji izletov, pohodov, vzponov, tečajev... Podeljena so bila pisna priznanja desetkratnim udeležencem pohoda Logatec-Triglav, nekaj planincev je dobilo značko za prehojeno NPP (Notranjska planinska pot) ali LPP (Logaška planinska pot), največkratna udeleženka pohodov in izletov pa je prejela praktično darilo. Po bogati razpravi v zvezi s problemi društva, posebno s finančnimi, tudi glede na nov zakon o društvih, so predstavniki društev in Marko Goršič navajali svoje izkušnje in predloge za rešitev problemov društva ter pohvalili dosedanjo dejavnost planinskega društva.
Marinka Petkovšek
Sprejem v vrtec
Vzgojno varstveni zavod Kurirček obvešča starše predšolskih otrok, ki želijo vključiti otroke v naš vrtec v šolskem letu 2006/ 2007, da oddajo prošnjo za sprejem otroka do 5. maja 2006. Vse vloge, prispele do tega datuma, bodo obravnavane na komisiji za sprejem otrok v vrtec. Tudi po tem datumu bomo sprejemali vloge za sprejem v vrtec, vendar bodo ti otroci sprejeti le, če bo na voljo šc kako prosto mesto.
F rida Rupnik, ravnateljica
Knjižnica Logatec
Prireditve aprila 2006
Ure pravljic ob četrtkih ob 16.30 Slikarska razstava Mateja Pečenika Razstava čipk Olge Ferjančič
Zlata roža je pregnala zimo...
Ko smo 24. marca v avli OŠ Tabor prisluhnili ubranemu petju Otroškega pevskega zbora, uživali v pomladno nagajivih dramskih prizorčkih učencev POŠ Hotedršica in Rovtarske Žibrše in se navduševali nad prisrčnostjo obeh voditeljev, smo naenkrat vsi začutili pomlad z vsemi čuti - kot najlepšo zlato rožo, ki jo lahko otroci s
svojimi mentorji poklonijo staršem, sošolcem, prijateljem in vsem, ki živijo z logaško kulturo
Prireditev »Tam nekje je zlata roža« na pomladni scenografiji Tine Gantar in Nataše Čcrnič jc bila nabita s pozitivno energijo, toplino, otroško prisrčnostjo in je navdušila številno občinstvo, ki jc povsem napolnilo prireditveni prostor. Jedro prireditve je bil seveda koncert Otroškega zbora OŠ Tabor, lanskega dobitnika bronastega priznanja na I. regijskem tekmovanju. Zborovodja Zdravko Novak j c izbral pester izbor skladb kar deset smo jih slišali , in prepričali smo se, da zbor letos zveni šc bolj ubrano, da ima šc boljši zvok in da mu uspeva s svojim petjem v poslušalcih vzbuditi najtoplejše občutke. Marsikatero oko se je orosilo, in aplavzi so bili dolgi kot že dolgo nc. Poseben pečat pa jc vsem izvedbam dal tudi pianist Miha Nagode.
Zborovodja ter secnaristka veznega besedila in režiserka Branka Novak pa sta koncert razširila z dodatnim programom, ki sta ga tokrat prispevali obe podružnični šoli s svojimi dramskimi nastopi. Najprej nam jc osem učenk s POŠ Rovtarske Žibrše pod mentorstvom Ane Žakclj podarilo Pravljico o zlati roži. V drugem delu prireditve pa so nas nasmejali šc mladi igralci s POŠ I lotedršica, ki so z mentoricama Sašo Lipovce in Simono Peternelj pripravili prizorček Mali Srečko in mala llihitavka. Zelo lepo je bilo videti učence obeh podružnic na prireditvi centralne šole. V Rovtarskih Žibršah in llotcdršici brez njihovega sodelovanja nc mine nobena prireditev, prav pa je, da tudi širša logaška javnost spozna njihovo kakovostno delo.
Nikakor ne moremo mimo obeh voditeljev. Anja Sedcj in prvošolec Luka Komar sta spretno tkala nit celotne prireditve in se čudovito dopolnjevala. V sklopu prireditve je bila tudi razstava fotografij Andreja Korenča. Ogledali smo si lahko zbirko enkratnih fotografij z lanskega koncerta OPZ Tabor. Razstavljali so tudi učenci razredne stopnje OŠ Tabor, ki obiskujejo likovni krožek pri mentoricah Darji Seliškar in Ireni Sivec-Maglica.
Na ta prelepi, pomladno obarvani pcvsko-glcdališko-fotografsko-likovni petkov večer so sc povezali naši bivši in zdajšnji učenci, učitelji in učiteljice, tehnični delavci in vodstvo šole v prepričanju, daje osnovna šola Tabor zares prava »Srečcmandija«.
«. L
Opravičilo zaradi nagajivega škrata
Tiskarski škrat jo pošteno /agode ludi, koje tega najmanj treba. Tako nam je poredni škrat v članku Februarski priznanji /a izjemne dosežke na 4. strani 3. številke letošnjih Logaških novic »prekrstil priimek« prejemnice Februarskega priznanja Ivanke llrbas v Ivanko Bogataj.
Za neprijazen spodrsljaj se Ivanki Urbas iskreno opravičuje
urednik l.of-aških novic
Športni kalejdkoskop
Vznemirljivost plesnih    Valentinov ples, kot ga
prvin
Dan plesa - od baleta do tvvirliga
Pozno sobotno popoldne 18. marca jc bilo namenjeno plesu. Tega dne se jc zvrstilo 4. srečanje plesnih in mažoretnih
skupin iz logaške in ribniške občine.
Med eleganco plesnih korakov. Foto: D. Malavašič
Na odru Narodnega doma so zaplesali učenci in učenke 1. razreda OŠ »8 talcev« pod mentorstvom Margaritc Jereb ter mažoretne skupine, pod vodstvom Barbare Čuk in Vere Tratnik iz Logatca ter Klavdije Križ Potisk iz Ribnice; skupine so nastopile v zanimivih plesnih oblikah; od klasičnega baleta, kabareta, show daneca do različnih twirling nastopov.
Njihove plesne gibe in korake si jc poleg polne dvorane navdušenega občinstva pozorno ogledala tudi strokovna spremljevalka, sodelavka Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Vilma Rupnik, kije ob koncu prireditve mentoricam izrekla čestitke in pohvale, pa tudi nekaj napotkov za nadaljnje delo. Najboljšo skupino pa izbrala za medobmočno srečanje. NevMa
Razživeli so se mladi tekači
Na naši šoli imamo letos že drugo leto športni krožek Tek na smučeh. V njem sodeluje 22 učencev od 3. do 7. razreda. Po lanski sezoni, polni uspehov, kaže, da bo tudi letos tako. Letos je zima bogato natrosila snega, zato so v zimskem času treningi potekali na prostem, in sicer trikrat na teden po dve šolski uri.
Krožek dobro sodeluje s ŠD Kovk Rovtc, saj jim je Damjan Ambrožič vedno pripravljen »zratrakirati« progo. Na treningih tečejo, pilijo tehniko, pomerijo se v sprintih in štafetah. S turnim smučanjem so obrcdli vse bližje hribe. Udeležili so se tekmovanj za slovenski pokal v Logatcu in na Blokah, občinskega prvenstva, teka v Hotcdršici, kjer so dosegli odlične rezultate. Rok Grahovar jc na tekmovanju dosegel najboljši čas, zato seje udeležil državnega tekmovanja, kjer je osvojil odlično 11. mesto.
Rovtarskc tekače finančno podpira Ltiketa Žiri. Direktor Jaka Kokalj, ki tudi sam uživa na tekaških smučeh je lani polovici učencev podaril tekaške smučarske čevlje, letos pa žc vsi učenci tečejo z novimi čevlji Alpine. Jaka Kokalj je bil prvi, kije finančno in moralno podprl tudi krožek Tek na smučeh, za kar se mu tekači najlepše zahvaljujejo. Ostalo opremo pa jc financirala Občina Logatec, Smučarska zveza Slovenije in OŠ Rovtc.
»Smučarski tek velja za aktivno in zdravo preživljanje
prostega časa, zato upamo, da sc nam bo v bodoče pridružilo čim
več športnih navdušencev,« pa jc povabilo njihove mentorice Er-
minc Šimenc, navdušene tekačice. _ ,. ,
Petra Bezeljak,
Šolsko novinarstvo OŠ Rovte
še ni bilo
Učenci 9. razreda smo s svojim razrednikom Robertom Gromom organizirali, sicer malo pozno 17. februarja, Valentinov ples, ki jc bil namenjen šolarjem in tudi staršem. Naše geslo je bilo: »S trezno glavo na zabavo« torej na ples, zabavo, brez alkohola in cigaret.
Ples sc jc začel malo turobno, saj so starši prišli kasneje, kot smo jih pričakovali. Za starše, ki nas podpirajo pri tovrstnih prireditvah in so prišli na ples, smo pripravili zastonj kavo. Starši so bili na začetku zelo zadržani. Čez plesišče so hodili, kot da ne bi vedeli, čemu služi. A so se hitro vživeli in zaplesali z nami.
Ples nam je uspel bolj, kot smo pričakovali, in veseli smo, da smo prodrli z novo idejo. Želimo, da bi se take dobre stvari razvijale šc naprej, kajti alkohola in »zadetosti« je tudi v Rovtah vse (prc)več.
Tanja Mivšek, 9. r., OŠ Rovte
Spet so se nam natrosile Drobtinice s Planin
Dolgi zimi navkljub seje razcvetela otroška domišljija, kakor nam priča že uvodnik v februarsko številko šolskega glasila Drobtinice s Planin. Vse polno sreče žubori po neusahljivih potočkih besed, od koder znenada pljusknc iskriva misel prvošolke Maruše Cigalc: »Sreča jc, če koga razveseliš.«
Tako, Maruša, smeš biti srečna z vsemi svojimi sošolci, zakaj Ti in vsi ste me z bogastvom besednih in slikovnih drobtinic neizmerno razveselili.
Urednik Logaških novic
#| METRElf Mehanika
sestavni deli in naprave
METREL Mehanika d.o.o.
Ljubljanska cesta 80, 1354 HORJUL, SLOVENIJA
Tel.: +386 (1) 7558-200, Fax.: +386 (1) 7558-226
http://www.metrel-mehanika.si
E-mail: mehanika@metrel.si
Smo uspešno podjetje z več kot 40 letnimi izkušnjami pri izdelavi kovinskih polizdelkov. Proizvodnja poteka v novozgrajenih prostorih s sodobno opremo. Zaradi rasti in tehnološkega razvoja podjetja vas vabimo, da se nam pridružite.
Zaposliti želimo nove sodelavce:
Vzdrževalec
Pogoji: IV. stopnja izobrazbe elektro smeri
Kvalificirane in priučene delavce
za oblikovanje in spajanje pločevine
Nudimo ustvarjalno delovno okolje in dobre možnosti za strokovni razvoj.
Razpisni rok teče od 15. aprila 2006. Prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov. Informacije na telefon 7558 302.
O rt
a
>l/3
ca bij O
Iz sveta mladih
Pust veselih ust
Torek, 28. februarja, je bil pustno obarvan dan. Učenci devetega razreda smo organizirali pustni ples. Rajanje seje začelo ob štirih popoldne, tako da so lahko prišli tudi naši najmlajši, ki so potrebovali pomoč mamic (pri šemljcnju). Maske so imele - kot se spodobi - prost vstop.
In katere maske smo lahko občudovali? Med mlajšimi jc bilo največ klovnov, princesk, kraljičen. Starejši pa so nam bili v veliko tolažbo, saj se nam ne bo treba več bati ptičje gripe, ker je bilo veliko zdravnikov zanjo. Med rajanjem je imela komisija oči na pecljih, saj jc morala izbrati najlepšo masko. Glavno nagrado jc dobil »klovnčck«.
Pustni ples. Foto: R. Grom
V slast so šli tudi krofi, ki so glavna specialiteta pusta. Na karaokah smo slišali tudi nekaj pesmi, ki so jih zapele maškare. Ples seje končal ob polosmih, kar jc bilo za nas prezgodaj, toda drugega dne nas jc čakala šola, zato jc bilo treba iti kot po navadi »zgodaj« spat.
Pust, veselih ust, seje za letos poslovil. Kot organizatorji plesa smo bili zadovoljni, ker smo pripravili veliko zabave, smeha in sprostitve.
I.a risa Jereb, 9. r. OŠ Rovte
Kličem te, mama -zaradi tvoje ljubezni...
Otroci iz Miklavževega vrtca in iz Nazarcta so 25. marca povabili svoje in vse druge mame na večerno prireditev v počastitev materinskega dne. S prijaznim nagovorom jc Jana Nagode pozdravila polno dvorano Narodnega doma, čestitala vsem materam ter popeljala vse prisotne skoz programske podobe tega večera.
Srečala sta se sova (levo) in nabrita miška.      Foto: F. Bogataj
Najprej jc nastopil recitacijsko pcvsko-instrumcntalni Miklavžev zborček pod vodstvom Darinke Kamenšak. O ljubezni do življenja in veselju do sprejemanja življenja - tega najpomembnejšega materinskega poslanstva je spregovoril župnik Janez Komparc. V nadaljevanju so mali Nazarcčani pod vodstvom Barbare Soko in Katarine Dolenc odigrali prizor o rdečem nosku malega miška, ki gaje z veliko igralske nadarjenosti odigrala Urša Rožmancc in s svojo humorno neposrednostjo nasmejala vso dvorano. V drugem prizoru Za materinski dan pa so otroci prikazali ljubezen do matere, čeprav materinih romanj vselej niti je dojemajo podobno kot pri Cankarjevem Svetem obhajilu.
Naj cveto rože ljubezni za vse mame!
mAš
Gledališki in lutkarski maraton
Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Logatec je že šestič povabila mlade gledališčnike in lutkarje na javno predstavitev
Velika dvorana Narodnega doma v Logatcu je 23. in 24. marca gostila dve lutkovni in sedem gledaliških skupin z vsega 160 otroki. Predstave, ki si jih je organizirano ogledalo več kot 1.000 otrok, je strokovno spremljala Simona Zore Ramovš, ki se je po vsaki predstavi s svojimi opažanji in napotki pogovorila z režiserji predstav. V veliko pomoč pri izvedbi maratona so bili
C" mentorji skupin, hostese in hišnik Narodnega doma Vojko Podržaj.
Prvega dne sta se najprej predstavili mlajša in starejša skupina gledališčnikov OŠ Tabor. Prva skupina nam jc z iskrivim besedilom Vike Grobovšek Kaj se skriva za velikim trebuhom v
C režiji Bože Nagode in Mire Lapajne Prinčič potarnala, kako se pač rado zgodi v otroškem svetu: ko se otroci pri igri najbolj razvnamejo, jih odtegne od igre materin klic. - Domov! Druga
u skupina pa se je z gledališkim besedilom Bojane Levinger (ki je z Darjo Merlak igro tudi sorežirala) Kaj iščemo? podala na čustveno izzivalno pot, ki sta jo nekako uokvirjali impresivni dobri vili, dokler vztrajni iskalci niso našli ljubezni. - Nato se je razigrala
Cb  lutkovna skupina Miklavževega vrtca in z domiselno izdelanimi
lutkami prikazala, kako jc Palček Smuk Zdeneka Smetane v režiji Sare Kavčič in pod mentorstvom Urše Menart rešil črnega laboda bridke žalosti. Ježki iz VVZ Kurirčck pa so radoživo popraznovali Metuljev drugi rojstni dan Vojana Tihomira Arharja v režiji Marije Rupnik.
Naslednjega dne jc maratonsko gledališko srečanje načel dramski krožek POŠ Vrh Sv. Treh Kraljev, ki je v domiselni režiji Petre Jenko Lukan z veliko gledališke sproščenosti prikazal Izgubljeno snežinko Bojane Levinger; snežinki, ki nesrečno zaide v poletje, ji pomagajo skoz raznotere zadrege v njen pravi zimski čas. Nato seje lutkovna skupina OŠ Rovte preizkusila s Pisanimi krokarji avtorice Ldith Schrcibcr-VVickcr in v režiji Aleksandre Stefanovske in Metke Bogataj; pisanost krokarjev se ne obnese narava jim jc namenila pač tisto krokarsko sivo-črno obarvano perje. Iz OŠ »8 talcev« DOD. KROŽEK SLOJ. je v režiji Simone Kavčič ustvaril z recitalom Hiša sanja zanimiv mizanscenski recitalni performans po besedilih Daneta Zajca. Za tem jc dramski krožek OŠ Rovte v režiji Sabine Govekar prikazal Pesem o
Iz sveta mladih
Pisani krokarji/ Samo Jo prve plohe.        Foto: D. Malavašič
istovetnosti Janija Kovačiča; besedilo je dišalo po muziklu o sodobni Trnjulčici. Za konec maratona je imenitno uprizoritev Pozabljenih pravljic v avtorstvu in režiji Sergeje Šorli Lelonja pripravila skupina »Stanje brez želja« OŠ »8 talcev«.
Strokovni izbor za medobmočno srečanje je veljal lutkovni predstavi Pisani krokarji in gledališkim uprizoritvam: Kaj iščemo, Izgubljena snežinka in Pozabljene pravljice.
Artemis
iS Miklavžki pa kar plavajo
V zadnjih dveh tednih februarja smo za Peteline Miklavževega vrtca organizirali plavalni tečaj s pravimi učitelji plavanja v GRC Zapolje, kamor smo se vsak dan vozili z avtobusom
Pri organizaciji plavalnega tečaja Petelinov (otroci od 4. do 6. leta) iz Miklavževega vrtca seje pokazalo dobro sodelovanje staršev, ki so naše načrte podprli finančno pa tudi tako, da so otroci tiste dni redno prihajali v vrtec, kljub temu da so bile vmes šolske počitnice.
Posebna hvala velja g. Matjažu za pomoč pri organizaciji in izvedbi 10-urncga plavalnega tečaja, vsem učiteljem plavanja pa za potrpežljivost in dobro voljo. S tečajem smo bili zelo zadovoljni. Otroci so sc prek iger v vodi s pomočjo preprostih rekvizitov privajali na vodo, in napredek jc bil viden iz dneva v dan. Poleg plavanja so si otroci pridobivali tudi druge dragocene izkušnje. Pred plavanjem sc je bilo treba vsak dan urediti iz popolnoma zimskih oblačil v kopalke; otroci so morali pospraviti bundc in čevlje, vsa druga oblačila so zložili vsak v svoj nahrbtnik in v omarico... Po plavanju pa jc bilo na vrsti brisanje, pospravljanje mokrih kopalk in brisač v nahrbtnik, oblačenje žab, ki sc zlepa niso dale obleči, sušenje las in spet do bund in kap, pa še nahrbtnik na rame in bili smo nared. Za otroke so bila to kar precej koristna opravila, seveda ob pomoči vzogojiteljic. Nekateri otroci pa ob primerni vzpodbudi in pohvali zmorejo več, kot si človek misli. Tako smo zadnje dni porabili precej manj časa za pripravo kot v začetku, in na to so bili otroci prav ponosni.
Možnost plavanja v domačem kraju bomo gotovo še večkrat izkoristili, že spomladi, ko načrtujemo športni dan; tedaj pridemo do bazena kar peš!
Joži Maček
Izreden napredek
Prav laskava strokovna ocena letošnjega območnega srečanja otroških folklornih skupin
V okvir Gregorjevih prireditev je sodilo tudi 4. območno srečanje otroških folklornih skupin, ki ga je pripravila Območna izpostava JSKD.
Na srečanje se je prijavilo pet skupin, od katerih je ena zaradi močnega sneženja na dan prireditve ostala doma. Tako sije strokovna spremljevalka Malči Možina ogledala plesne splete otrok iz logaškega Miklavževega vrtca pod mentorstvom Bože Simšič in Brede Maček, skupino Barjančck iz, vrtca Vrhnika pod mentorstvom Ane Pišck, skupino Rožmarin iz Vnanjih Goric z mentorjem Andrejem Kunčjem in otroško folklorno skupino iz enote Log iz vrhniškega vrtca pod vodstvom Nataše Kogovšek.
In le kako so plesali!'/ Foto: D. Malavašič
Strokovna spremljevalka je bila s poustvarjanjem ljudskega izročila zelo zadovoljna, saj je v svojih ocenah največkrat ponovila: »Izreden napredek v primerjavi s predstavitvijo na lanskem srečanju. Iskrene čestitke!« Tem pohvalam pa seje gotovo pridružilo tudi občinstvo, kije do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano Narodnega doma. NevMa
Med najboljšimi mladimi literati
Tanja Mivšek iz rovtarske šole med šestimi najboljšimi v Sloveniji
V spomin na učitelja, pesnika in pisatelja Frana Roša sta celjska OŠ, ki nosi njegovo ime, in JSKD Celje razpisala literarni natečaj, na katerem sodelujejo najboljši predstavniki (iz. 8. in 9. r.) osnovnih šol iz Slovenije in zamejstva. Letos jih je na 19. Roševih dnevih sodelovalo okrog 50. Izmed teh so 30 najboljših povabili 22. marca v Celje, kjer so vse povabljene prisrčno pozdravili, nato so si v sproščenem vzdušju ogledali nekatere znamenitosti Celja. Šc posebej so bili navdušeni na gradu Celjskih grofov, kjer so ob pogledu na Savinjo in na že zeleneče travnike podoživljali usodo nesrečne Veronike Descniškc in sc jezili na Ilabsburžanc, ki so Celjanom »izmaknili« cesarsko krono.
Popoldne so šli učenci v literarno delavnico, ki jo je vodila ilustratorka in pisateljica Liljana Praprotnik Zupančič. Sledil je najsvečanejši del: podelitev priznanj vsem sodelujočim in še posebej šestim najboljšim: dvema za poezijo in štirim za prozo. Ti so se tudi predstavili z odlomki svojih del. Med temi najboljšimi je bila tudi Tanja Mivšek iz 9. razreda OŠ Rovte. Vse pa so obdarili s knjižico, v kateri so natisnjena vsa izbrana dela.
Seveda, iskrene čestitke veljajo Tanji, ki je zelo prizadevna tudi pri šolskem novinarstvu. Na rovtarski šoli so še posebej veseli, saj so njihovi učenci na tem srečanju že tretje leto zapored med najboljšimi.
Mentorica L. Treven, OŠ Rovte
Ne nazadnje
Bralci pišejo
KULTURA... ah, nebodigatreba, bergla gospodu SPOR TU ...in še kaj...
V prejšnji številki Logaških novic sem Z veseljem prvič v zgodovini občinskega glasila prebrala županov govor s proslave ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Zanimivo! Priznam, da marsikatere županove trditve podpiram. Predvsem ko nas prepričuje o tem, kako pomembna je Kultura, pisana z veliko začetnico - kot alternativa vsem materialnim dobrinam - za vse nas.
Zelo pa me je zbodla njegova ugotovitev, da na neštetih kulturnih prireditvah, ki se vsakodnevno dogajajo na odrih naše občine, pogreša obiskovalec različnih poklicnih usmeritev ... tudi učitelje. Ker sem tudi sama učiteljica v eni izmed logaških osnovnih šol, ker se vsak dan tako ali drugače ukvarjam s kulturo, ker vem, kaj vse učitelji v šolah počnemo ... in ker sem v isti številki Logaških novic prebrala tudi objave - med drugimi »Razpis za kulturna društva in kulturne projekte v občini Logatec za leto 2006« - sem zelo razočarana. V imenu vseh treh osnovnih šol v občini Logatec.V imenu vseh mentorjev in mentoric šolskih zborov, dramskih skupin, likovnih in literarnih krožkov ...
Že konec leta 2005 smo imeli kulturniki več sestankov, brali smo predlog novega pravilnika, imeli pripombe, jih zapisali. Obljubljeno nam je bilo, da bodo vse naše pripombe upoštevane in dodane predlogu. Sprejet naj bi bil pravilnik z našimi dodanimi pripombami vred. Ko pa preberem že sprejeti pravilnik, ne najdem niti ene spremembe, ki sem jo predlagala sama v imenu našega kulturnega društva. V imenu KD Tabor sem nasprotovala 14. členu, ki zmanjšuje višino sredstev za redno delovanje kulturnega društva kar za 40%, če društvo deluje v okviru osnovne šole. Kje je tu pravica, ko ugotovimo, da v pravilniku za delovanje športnih društev (objavljenem v isti številki LN) v okviru šole te omejitve ni in za nameček so sredstva, namenjena športu, skoraj trikrat večja od sredstev, namenjenih kulturi?
Občina in JSKD sc zelo rada pohvalita z dosežki svojih kulturnih društev v občinskem, medobčinskem in tudi državnem merilu. Če si pogledamo samo program JSKD izpostava Logatec, lahko hitro ugotovimo, da večino njenega programa predstavlja prav predstavitev kulturnih dejavnosti vrtcev in osnovnih šol. Vsi vzgojno-varstveni in izobraževalni zavodi nesebično sodelujejo pri vseh pomembnih občinskih projektih in projektih JSKD. Osnovne šole osvajajo pomembna priznanja na regijskih in državnih prireditvah, pri tem pa so, kar sc tiče finančnih sredstev večinoma odvisne od lastne iznajdljivosti in razumevanja svojih vodstev. So dosežki na športnem področju resnično toliko večji in £T pomembnejši?
V občinskih strukturah, odgovornih za kulturo, je očitno prevladalo mnenje, da osnovne šole od državnih struktur prejemajo zadostna sredstva za svoje delovanje na kulturnem področju in da jim občina zato povsem mirne duše lahko odščipne celih 40% sredstev, ki naj bi jim glede na njihovo celoletno delo v kulturi po pravilniku pripadala. Za nameček pa tega ne storijo pri športnih društvih.
Sprašujem se, če se občinske strukture zavedajo, koliko časa učitelji na šolah posvetimo svojim učencem zunaj svoje O delovne obveznosti? Pri tem sc nc sprašujemo o tem, koliko je ta
čas vreden. Pri tem upoštevamo samo pripravljenost in veselje mladih ljudi, ki želijo ustvariti nekaj več, zato jim stojimo ob strani in jim velikokrat posvetimo tudi svoj prosti čas. V svojih šolah smo za svojo dejavnost plačani glede na število ur, ki jih določa predmetnik, vse ostale dejavnosti in prireditve opravljamo iz veselja do dela z. mladimi na področju kulture tako kot vsi ostali mentorji kulturnih društev zunaj osnovnih šol.
V predlogu za novi pravilnik jc bilo prvič ovrednoteno tudi delo mentorjev. Vsi smo bili nad tem navdušeni. V sprejetem pravilniku pa o mentorjih   niti sledu.
Sprejeti pravilnik za leto 2006 jc zato spet veliko razočaranje. Že več kot dvajset let aktivno delujem v logaški kulturi in sem hkrati tudi v pedagoškem poklicu. Je res prav, da so prikrajšana kulturna društva na šolah, ki so zametek občinske kulture, ki so eden od varovalk, da bodo mladi tudi po osnovni šoli ostali v okrilju ustvarjalnih dejavnosti, katerih del je nedvomno tudi kultura?
Pozivam vsa kulturna društva v občini, da še enkrat natančno preberejo objavljeni pravilnik o kulturi v marčevskih Logaških novicah in tudi sami napišejo svoje mnenje o njem. Prepričana sem, da imajo tudi druga kulturna društva marsikatero pripombo na sprejeti pravilnik.
Srčno upam, da občinski veljaki niso računali na to, da ga bomo kulturniki samo površno prebrali in sc pač po liniji najmanjšega odpora z njim sprijaznili, kakršen pač je. Prepričana pa sem tudi, da mi bo veliko somišljenikov, ki leta in leta žrtvujejo svoj prosti čas za kulturno udejstvovanje mladih, v svojih srcih pritrdilo.
Ker jc pravilnik že sprejet, letos spremembe verjetno niso več možne. Ali pač? Kulturnih delavcev, ki v logaški občini neumorno delamo predvsem zaradi ljubezni do dela z mladimi in za to ne zahtevamo dodatnega plačila, je veliko. So res tudi vsi zadovoljni s trenutno občinsko kulturno politiko, ki tako neusmiljeno odreka finančna sredstva svojemu podmladku v osnovnih šolah? Pričakovali smo in obljubljeno nam je bilo, da bo pravilnik sprejet šele takrat, ko se bomo vsaj približno vsi strinjali z njim. Tako pa imam občutek, da so bile vse naše pripombe le zaradi lepšega, za boljši občutek, končna odločitev pa jc bila sprejeta žc veliko prej, spet kar na hitro in v zelo ozkem krogu. Dobro bi bilo vedeli vsaj to, kdo jc tista odločilna osebnost, kije ta pravilnik dala v potrditev v imenu vseh nas.
Upam, da bo moj odziv predramil šc kakšnega kulturnika in da ob nastali situaciji nc bomo spet šc enkrat tiho in ponižno pokleknili in brez komentarja sprejeli ponujene drobtinice.
Bojana Levinger
Popravek in opravičilo
V članku Nekoč je bila šola v Grčarevcu... na 26. strani v 3. številki letošnjih Logaških novic se je vtihotapila nepovabljena beseda. Namreč stavek iz predzadnjega odstavka: »Poudarila je, da se vedno rada spominja Grčarevčanov, posebej pa svojih učencev, saj je vesela, da so vsi nekako uspeli v življenju...« se pravilno glasi: »... saj je vesela, da so vsi uspeli v življenju.«
Za nerodno napako se iskreno opravičujem nekdanji učiteljici Zalki Korenč.
Opravičilo velja tudi: - Jožefi, pri kateri se je pomotoma zapisal domači naziv Mežnar, namesto pravilnega priimka Petkovšek; - Janezu Žigonu, ki ga je tiskarski škrat pomotoma izpustil med naštevanjem nekdanjih učencev -Alojzu Klančarju, ki je pravi avtor fotografije.
Urednik in G. Komar
Ne nazadnje
Bralci pišejo
Gone with the wind
Odgovor na preblisk Janeza Gostiše
V januarsko-fcbruarski številki Logaških novic je g. Janez (iosliša nekaj svojih pomislekov glede (ne)prcvedcnih naslovov skladb v koncertnih listih zapisal v "preblisk" pod zgornjim naslovom. Ker je iz njegovega pisanja jasno, da letijo pripombe na KI) Pihalni orkester Logatec, katerega član sem tudi sam, se čutim dolžnega, da mu odgovorim.
Član logaškega pihalnega orkestra sem dobrih S let in v tem času sem z orkestrom med drugim sodeloval tudi kot pisec veznih tekstov za koncerte in kot oblikovalec koncertnih listov. Običajno smo, koje šlo za naslove skladb v tujem jeziku, v veznem tekstu povedali originalni naslov in nato še prevod, v koncertne liste pa smo zapisovali samo izvirne naslove skladb. Ker pa sem se v življenju že kar nekajkrat uspešno udejstvoval tudi kot prevajalce, dobro poznam neizogibne razlike, ki v prevodnem procesu nastanejo med izvirnikom in prevodom. Zato vedno rad poudarim, daje prevajanje eden od najbolj nehvaležnih poklicev na svetu; vsi namreč vemo, da iz odličnega izvirnika lahko nastane porazen prevod, na račun katerega lahko potem trpi tudi ugled izvirnika samega, čeprav si ta tega nikakor ne zasluži. Lep primer je navedel prav g. (iosliša Gone with the Wind pravzaprav pomeni nekaj popolnoma drugega, kot "V vrtincu"; nasploh pa so (običajno obupni) prevodi naslovov filmov v slovenščino poglavje zase, o katerem bi se nemara dalo napisati celo knjigo.
Kot glasbenik se tudi sam zelo pogosto udeležujem raznih koncertov (predvsem simfonične, pihalne in jazz glasbe) in iz bogatih izkušenj lahko povem, da velika večina izvajalcev v koncertne liste piše izvirne naslove skladb. Meni osebno se npr. Concierto de Aranjuez bere in sliši popolnoma drugače, kot Aranjueškikoncert ali Konca/ iz Aranjueza. Seveda pa so mnenja različna in verjetno bi bilo še najbolje po starorimsko pomodrovati De gustibus non est disputandum.
Naj povem, da se z g. Gosti šo popolnoma strinjam, daje treba slovenski jezik negovali, ohranjali, spoštovati in ljubiti, tako kol tO malernemu jeziku slehernega naroda tudi pritiče, vendar sem mnenja, da adhoc prevodi naslovov skladb niso potrebni. Nikakor pa se ne morem strinjati s trditvami iz članka z naslovom Poslušalstvo, v popolnosti prevzeto, v katerem je g. Gostiša zapisal, da "si občudovanje zaslužijo tudi številni poslušalci" in da "so oba solista in orkester poslušalec v polnosti prevzeli in jih prepričali, da je tudi zahtevni glasbi mogoče slediti, čc jo izvajalci znajo približati poslušalcem". Menim, da logaškemu poslušalstvu do popolnosti manjka še precej "kondicije" in verjetno bo preteklo še nekaj Logaščicc, preden bodo ljudje na koncertih rcsne(j.še) glasbe nehali brezobzirno kašljati tudi med najtišjimi pasažami, obvladovali razposajene in/ali jokajoče otroke oz. jih raje puščali doma, dosledno izklapljali mobilne telefone in se po koncertu vzdržali komentarjev, kot so "Tista španska je bla pa za zaspat!" Največji uspeh pa bo dosežen, ko sc bodo namesto zgolj pasivno in bolj ali manj nezainteresirano poslušati naučili tudi in predvsem slišali. Pa brez zamere!
Tine Vučho
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki boli, (D.Kette)
Svojo življenjsko pot je sklenila mama, babica in prababica
Ivanka Gostiša
1923-2006
Ob boleči izgubi naše mame sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, darovane svete maše ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala gospodu župniku Selanu za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za doživeto petje. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Menard in gospodu Petru Kuncu za lepo organizacijo.
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani ob težkih trenutkih, in vsem. ki ste mamo pospremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti. _ Vsi njeni
ogaske novice
ZAHVALA
Zapustila nas je draga
Marija Vončina
1926-2006
Ob boleči izgubi ljubeče žene, mame, stare mame in sestre se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam izrekli sožaljc, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej hvala dr. Jožetu Skvarču za nesebično pomoč oh njeni bolezni, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pogrebnemu zavodu Menard za organizacijo pogreba.
Hvala vsem, ki ste jo z nami pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: mož Janez, hčerka Mariju, vnukinji Barbara in Martina ter brat Matevž
Ne nazadnje
ZAHVALA
Ivan Kupnik
iz Novega Sveta
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene tolažilne besede, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja osebni zdravnici dr. Katarini Turk ter patronažni sestri Indiri. Hvala Moškemu in cerkvenemu pevskemu zboru iz llotcdršicc, pogrebnemu zavodu Menard, trobentarju, duhovniku g. Srečku Turku za lepo opravljen obred in redne obiske na domu. Hvala sosedu Brusu za poslovilne besede, sosedu Lcskovcu za vse obiske med njegovo dolgo boleznijo ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Naj vam ostane v lepem spominu!
Žalujoči: žena Marija, sinova Tomaž in Janko z družinama ter sin Matej
ZAHVALA
Josipina Albreht,
roj. Čuk 19.3.1922-30.3.2006
Ob smrti naše drage tete se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, besede tolažbe, podarjene sveče in maše. Zahvala velja tudi gospodu župniku Janez Komparctu za opravljen pogrebni obred, Ženskemu zboru Dl in DU za žalno petje in pogrebnemu zavodu Menard za organizacijo pogreba. Posebna zahvala gre doljelogaškim gasilcem in Gasilski zvezi Logatec.
Hvala vsem, ki ste našo teto imeli radi in jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku.
Vsi njeni
ZAHVALA
ln jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih; saj veš. čeprav izniči vse. kar nas na zemljo veže. do src globin in do ljubezni tvoja moč ne seže.
Ada Skerl, Smrti
Ciril Mrak
10.7.1953-6.3.2006
Čeprav našega dragega moža, očeta in brata ni več med nami, v naših ranjenih srcih živi naprej...
Ob bolečem slovesu bi se radi iskreno zahvalili sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, znancem, vsem neimenovanim. Hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče in spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Posebej smo hvaležni ZŠAM Logatec, VVZ Kurirčck Logatec, Pihalnemu orkestru Logatec, gospodu župniku Janezu Komparctu, pogrebnemu zavodu Menard, pevcem in Marku Tomincu vsem, ki ste vsak na svoj način izkazali spoštovanje našemu dragemu.
Pogrešamo ga! Žena Jelka, sin Branko, hči Veronika
in sestra Marica
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani, ko smo v četrtek, 30. marca, pospremili na zadnjo pot našega dragega sina, brata in nečaka
Francija Leskovca-Dolinarjevcga
iz Kale, Gornji Logatec
V veliko uteho nam je bilo, da ste vsem nam žalujočim darovali košček človeške topline, ki smojo tako potrebovali. I Ivala vam, da ste poklonili našemu dragemu Franciji) toliko sveč in cvetja in se zbrali v tolikšnem številu. Posebej velja zahvala osebju Zdravstvenega doma, dr. Skvarči in sestri Indiri, gospodu župniku Selanu za opravljen obred in mašo, pogrebnemu zavodu Menard, pevkam za lepo petje, sosedovim Kramarjevim in Kranjčevim za izrečene in neizrečene besede. Lažje nam bo, ker vemo, da ste se spomnili našega Francija kljub njegovi drugačnosti.
Mama Ivanka in hčerka lasti v imenu vseh njegovih
ZAHVALA
Pomlad jc prišla in polju bodo ozelenelu. gozdovi bodo dobili novo, praznično obleko. Pliee so pomlud It pole/>šale I svojim peljem. Tudi li si vsako leio pričakoval pomlml Pomlad, ko si lahko stopil na polje In potem
Opazoval mlado rasi. se veselil pridelku, ki seje ohetul na jesen lelos pa ne ho luko Ne ho. rakuj Ivoje sne. ki /e premoglo loliko ljubezni, se je Izčrpalo in onemoglo.
Franc Žust
Riharjev Franc iz Podpcska 1927-2006
Z bolečino v srcu smo sc poslovili od moža, očeta, brata, deda, pradeda in strica.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala osebju Kliničnega centra Ljubljana. Zahvaljujemo se govorcem Viktorju Senu iz Logatca, Vinku Koširju Kmetijska zadruga Vrhnika, Ivanu Malavašiču iz Podlipe in praporščakom ZB, Društvu upokojencev Rovte ter Pevcem Raskovcc in pogrebni službi Vrhovcc. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pokropili in pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Nekoč je bila šola v Grčarevcu...
Na svečnico letos so se pri kmetiji Rudolf
zbrali nekdanji učenci in učiteljica podružnične šole v Grčarevcu - ravno na tisti dan je minilo 50 let od otvoritve te šole II.
Šolska kronika poroča, daje v šolskem I. 1955/56 šolo obiskovalo 11 učencev, 1956/57 pa 14, nato I. 1957/58 12 učencev in v 1. 1958/59 13 učencev.
Iz kronike zvemo tudi, da seje 10. septembra. 1955 skozi Logatec peljal grški kralj Pavle s soprogo Fredcriko, šolska mladina ju je pričakala pred šolo v špalirju s cvetjem in zastavicami, nato so 30. oktobra slovesno odkrili spomenik padlim borcem za osvoboditev Logatca na Grčarcvskcm vrhu. Prava zima pa seje pričela šele februarja: do 31 °C, zato ni bilo pouka od 10. do 20. februarja 1956. Za Titov rojstni dan, 25. maja je bil sprejem grčarevskih otrok v pionirsko organizacijo, sredi poletja, 17. julija, pa se je skozi Grčarcvec na Brione peljal egiptovski predsednik (iamal Abdcl Naser.
Naslednje lelo I. maja 1957 so odkrili ob cesti pred šolo spominsko ploščo hercegovskim borcem, ki so padli ob zaključnih bojih maja 1945; štiri dni po odkritju spomenika I lerccgovccm je zapadlo 20-30 cm snega, ki gaje spremljala zmrzal: -7 °C. Kljub snegu in mrazu se pojavi koloradski hrošč. Od 1. aprila do konca šolskega leta je imel 2. razred pouk popoldne (zaradi nadomeščanja učiteljice), 6. avgusta 1957 pa je požar zajci KLI Logatec.
Ne nazadnje
V šolskem letu 1957/58 je razsajala »azijska gripa«; ob novem letu je Društvo prijateljev mladine podarilo šoli 12 knjig. Iz Ljubljane je šola prejela radijski sprejemnik RR Niš, vendar je ostal na matični šoli v Gorenjem Logatcu, kije Grčarevcu odstopila svoj radio Savica. V tem šolskem letu so prepleskali učilnico in stranišče.
V naslednjem šolskem letu ni bilo prvega razreda. Grčarevski šoli je bila I. septembra 1959 dodeljena učiteljica-pripravnica. Ker pa učiteljica Zalka Korcnč ni dobila stanovanja v Logatcu, je ostala v šoli v Grčarevcu. pripravnica pa v matični šoli. Ob 75. obletnici šole Gorenji Logatec je bila 21 junija proslava ob zaključku šolskega leta. Dolgoletni ravnateljici so sc zahvalili ob njeni upokojitvi. Skoz Logatec seje 19. avgusta peljal etiopski cesar Haile Selassi v spremstvu predsednika Josipa Broza in njegove soproge Jovanke - šolska mladina jih je navdušeno pozdravljala. V šolskem letu 1958/59 je Obrtna mizarska delavnica iz llotedršiec izdelala inventar za šolo: pisalno mizo, rolo omaro, 10 mizic in 20 stolčkov; les je bil iz gozdov matične šole.
V šolskem letu 1959/60 je bilo v Grčarevcu premalo
Jubilejni spomin. (Stojijo od leve: Dušan Klančar. Pavel Brenčič. Janez Logar, Antonija Klančar, por.Obluk in Andrej Poženel; spredaj: Milena Poženel, por. Bogataj, učiteljica Zalka Redek, por Koreni, Minka Jeriša, por. Jereb in Frani -Rudolf) Foto: G. Komar
vpisanih otrok in tudi premalo učiteljskega kadra, zato so bili otroci prešolani na OŠ Gorenji Logatec, kar je povzročilo pri Grčarevčanih veliko negodovanja. Šele z odlokom ObLO (občinski ljudski odbor) je bila v šolskem letu 1960/61 uradno ukinjena podružnična šola v Grčarevcu. Na matični šoli pa je bil ustanovljen 5. razred. (Konec.)
Gvido Komar
Muzej starih predmetov »NA GRIČU« ponovno odpira svoja vrata
Od 1. aprila vas vabimo, da se nam spet pridružite v logaškem muzeju v Blekovi vasi
(nad cesto v nekdanje vojašnice). Muzej je odprt ob sobotah in nedeljah od 16. do 18. ure; med tednom so ogledi po dogovoru.
Za informacije pokličite Ivanko Urbas na tel.: 01/7541-102 ali 041/504-103.
Ne nazadnje
r
Le od kod je prignalo vse te galebe?
Sredi marca, ko so hlevarji Biotehnične fakultete z gnojevko gnojili svoje pašnike in ko jc del travnika zalila voda, so sc tod zadrževale velike jate rečnih galebov. Ti galebi sodijo po podatkih iz strokovnih virov med ptice selivke, ki so sc na poti iz južnih krajev proti severu prizemljile na Logaškem polju, kjer so našle dovolj hrane, vode in mirnega počitka za nadaljnjo pot.
Upamo lahko, da sc jih ni držala ptičja gripa, ki bi z galebi vred utegnila poleteti na Nizozemsko in še dlje proti Skandinaviji.
Besedilo infoto: Franc Brus
Mm Pustnega navdušenja tudi za prihodnje čase
Na pobudo Kulturno turističnega društva jc skupina mladih 25. februarja pripravila pustovanje v Kulturnem domu v Hotcršici.
Pester program za otroke jc od 18. do 21. ure iskrivo in z velikim smislom za fleksibilno improvizacijo povezovala energična klovnesa Darja Trpin. Plesalke »Dinc«, ki jih vodi Nadja Brus, so številnim otrokom in njihovim staršem predstavile nekaj novih koreografij. Med celotno prireditvijo pa so starejše izmed njih s plesom in igrani animirale navdušene otroške maškare. Otroška dramska skupina »Pikčasti štoumf« jc pod vodstvom Darje Merlak posebej za pustovanje pripravila kratko gusarsko predstavo, na koncu katere so gusarji popeljali malčke s »čisto pravo« gusarsko ladjo. - »Slavnostni pek« Marko Pctrovčič je s kokicami poskrbel, da otroški želodčki niso bili lačni. »Priznana natakarja« Janko Petkovšek in Robi Treven sta udeležencem pustnega rajanja pomagala gasiti žejo. DJ Klemen Trpin je skrbel, da jc iz zvočnikov donela prisotnim všečna muzika. Skratka, ekipa hotenjske mladine, ki jo je po vasi nabral Matjaž Merlak, jc bila resnično delovno organizirana.
Kasneje seje nadaljevala maškaradaza odrasle, na kateri se je predstavilo lepo, število maškar, čeprav manj kot lani. Opaziti je bilo nekaj izvirnih mask, ki so bile tudi nagrajene s prispevki sponzorjev, ki se jim organizatorji lepo zahvaljujejo. V prijetnem programu za »ta velike« maškare ko intervju zaigrali: Primož Zelene v vlogi novinarja ter Roman Trcvcn z Vesno Nagode v vlogi gostujočega para iz tujine.
Glede na številne udeležence, navdušene nad pustno zabavo, in spričo dobre organizacije, lahko sklepamo, da se bo pustna prireditev v Hotedršici obdržala ter sc v prihodnjih letih še bogatila.
Darja Merlak
m
Iz pomladne Ravniške sapce
Kot jc bilo napovedano ob začetku novega letnega časa je spet zavela Ravniška sapca(2). Letnočasnik ostaja zvest vsebinski naravnanosti. Ob nc le kratkočasnem, ampak prav zanimivem branju boste lahko med drugim zvedeli, zakaj je lepo umreti na Ravniku, pa o prikazovanju hudiča naCiubinovi mlaki, o sv. Barbari, o hišnih ljubljenčkih ter o vsem, kar jc zapihalo prek Ravnika od božičnega večera do bogatih medijskih odmevov... Zvedeli boste tudi za geografske težave najboljšega mobilnega operaterja, spoznali starožitnosti Plcšnarjcve domačije in podobo pokojne Blaževe mame, imenitne čipkarice, pa portret Glčevih, tamkajšnjo raznašalko jutranjikov, šege in navade od pusta prek pcpclnicc do velike noči, zelišča, nekaj malega tudi o veselju do branja črnobelih strani v Slovenskih novicah... Prijazno branje vabi tudi na krožno turno smuko, pod zvezdno nebo pa med literarno »pokušino«... Slikovno gradivo dokumentarno in humorno podpira tudi, kar je zapisano med vrsticami...
Menije bilo ob branju prav prijetno in spoznavno lepo!
Urednik Logaških novic
Knjižnica Rovte Prireditve aprila 2006
Ure pravljic ob četrtkih ob 16. uri
Torek, 18. aprila, ob 19. uri Cvetoče zasaditve korit, balkonov, vrtov...
Predavanje Ruth Podgornik Reš Info: Ivica Merlak, Krajevna knjižnica Rovte, tel. 01 7503 031
Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3700 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec. si
Ne nazadnje
Živo na gregorjevo
Gregorjevemu sejmu 11. marca ni mogla do živega niti letošnja dolgo z mrazom in snegom
opletajoča zima
Županje pozdravil semenj, nastopajoče in množico zidane volje.
Foto:./. Turk
Sprva je bilo videti, da ves trud Komunalnega podjetja ne bo kaj prida zalegel, saj je sneg letos prepogosto prekrival sadove njihovega dela. Tudi sv. Nikolaj se ni hotel mešati v prireditev, saj šele kratek čas bdi nad trgom in čeprav je bil prav pod njim glavni prireditveni prostor za vse kulturne prireditve Gregorjevega sejma.
Spretne roke mlade klekljarice Mirjani.      Foto: D. Malavašič
Na osrednjem prireditvenem prostoru so med K), in 12. uro nastopile raznotere logaške kulturne skupine: od pihalnega orkestra do mažoretk in skupin iz Hotedršice, z Medvedjega Brda, iz Rovt in z Vrha Sv. Treh Kraljev.
Vrhovski Krjavelj s kozo pa kar počez.        Foto: D. Malavašič
Folklorne ženitovanjske šege iz Hotedršice. Foto: D. Malavašič
A sejmarji se niso dali, kot se niso uklonili vremenu že od davnine, koje bil semenj namenjen predvsem prodaji semen, zlasti čebulčka. Tako tudi letos ni manjkalo stojnie z raznim blagom, ki so kar v mnogo čem spominjale na Ponte Rosso, zaradi česar sejem ni kazal tolikšne raznolikosti, kot bi pričakovali na ta dan.
Ker se na gregorjevo zgrne v Logatec kar lepo število ljudi od blizu in daleč, tudi letos ni manjkalo stojnie predvsem s pivsko ponudbo, s ponudbo aktivov kmečkih žena in turističnih kmetij. Tako ni manjkalo Gregorjevih ptičkov in drugih kmečkih dobrot. Letos pa sem kljub obilju vsega pogrešal ponudbo Kmetijske zadruge, kajti golaž je v preteklih letih privabil kar lepo število obiskovalcev. Osrednja točka prireditve, t. i. info center, je res dajala turistične informacije Logatca, toda na obseg sejma ni vplivala. Se jc pa okrog prireditvenega prostora sprehajal Krjavelj s svojo kozo, blestela je tudi Mica s konfina, predice so razkazovale vso svojo umetelnost, enako tudi klekljarice in bilo je še veliko /a pašo radovednosti, za okusno ali uporabno izbiro.
Predle so, predle... rovtarske predice.
Foto: D. Malavašič
Sli
o
Ne nazadnje
Na tem prostoru je bilo pestro in zanimivo, da je človek le s težavo sledil vsem dogodkom, ki jih je sicer dovolj pregledno povezovala napovedovalka Renata Gutnik; marsikomu pa je v resnici na ljubo ušla marsikatera nadrobnost. Velja pa pohvaliti prav vse skupine, ki so pripravile kakršenkoli del programa; ena izmed njih - z Medvedjega Brda je s skečem o ptičji gripi cikala na sam politični vrh; posebej pa jc aludirala na domovanje predsednika države na Zaplani. Posebne pozornosti pa jc bila vredna tudi Folklorna skupina iz Hotedršice s prikazom ženitovanjskih običajev: snubljenje, zagotavljanje dote, prevoz bale na ženinov dom, poroka, svatba... Sedanji čas takih običajev nc pozna več; stvari so se sploh obrnile - zdaj običajno pride dekle snubit na dom k fantu. - Vsem pa jc veljal pozdravni nagovor župana Janeza Nagodcta.
In kako so dišale dobrote kmečkih žena.
Foto:./. Turk
Gregorjev sejem v današnjem času res ni namenjen samo čebulčku, ampak tudi drugim nakupom. Ne vem, kako so bili sejmarji zadovoljni s prodajo, rečem pa lahko, da sva z ženo kupila hlebec iz krušne peči in da nama je teknil še naslednji teden. Pozabila sva vprašati za recept. Se dobro, da sc nisem ustavil pred kakšnim točilnim pultom, kjer bi bila izbira še drugače mamljiva.
Albin Čuk
CBC ZAPOU1 H
Mifreliča
NOVO V NAŠEM CENTRU
deptlacija, manikura, pedikura. nega obraza
SOLARU MASAZN) SALON
SOBE
Predprodaja vstopnic: GRC Zapolje(recepcija) Trgovina Blago mix Vrhnika
GRC ZAPOLJE
IOC ZAPOLJE III / 5, 1370 Logatec info@grc-zapolje.si www.grc-zapolje.si tel.: 01 7591 170
Vinska klet
Odličen ambient za zaključene družbe do 40 oseb.
GRC ZAPOLJE
VELIKA NAGRADNA AKCIJA
POJEJ IN ZADENI
V RESTAVRACIJI LOGATĆANKA
Akcija traja do 13.5.200« Y
Nedelislca kosila, nraznovania noro
ambient M pt.t/nov.injp porok, obl
pr«noclš£a:
6 dvoposteljnih sob
Cantar z« rekreacijo In tprostltev
vam nudi; bazen }r> m x 8 m A badminton icjrlsla
w*>llnf»s • ?.x turska, Jx finska, Infra