Ljttiska knjižniea 64290 Tržič Iz odgovora sledi, da je bil seminar res delovnega značaja, kaj menite da je vplivalo na to? Resnično delovni značaj seminarja je bili predviden že s samim programom in organizacijo ter temeljitimi pripravami na seminar. Za uspešno delo pri obravnavah na okrogli mizi smo udeleženci prejeli teze, po samem seminarju pa smo izoblikovali konkretne sklepe in nakazali nadaljnje naloge marksističnih krožkov na področju, ki smo ga obdelali. Kako boste prenesli pridobljeno znanje iz seminarja v delo krožka v delovni organizaciji? Zavedam se, da to ne bo lahko dalo, vendar sem prepričan, da bomo na osnovi sprejetih sklepov, stališč in smernic za nadaljnje delo uspeli napraviti koralk naprej pri dejavnosti marksističnega krožka pri nas, čeprav je bil krožek ustanovljen še pred nedavnim. Seveda je pogoj za uspeh odvisen od aktivnosti sedanjih članov krožka kakor tudi od interesa in delavnosti ostalih članov ZSMS. LETO XX Iz dela ZSMS V 'Bohinju je bil od 20. do 22. aprila seminar o delu in organiziranosti marksističnih krožkov v ZSMS. Na seminarju, ki ga je pripravil republiški center marksističnih krožkov so prisostvovali mladi iz vseh slovenskih regij. Med udeleženci seminarja je bil tudi predsednik OO ZSMS DSSS tov. Brovč Miro. Prosili smo ga iza krajši razgovor o poteku seminarja. Katere teme ste obravnavali? Vsebina seminarja je bila dokaj obširna tako, da bi težko kar naštel posamezne teme, ker ena drugo dopolnjuje oz. se teme med seboj prepletajo. Skušal bom nekoliko podrobneje opisati nekaj najvažnejših obravnav. rva tema je bila »interesi mladih v pluralizmu samoupravnih interesov« kjer smo imeli plenarni uvod, nato pa obdelavo te teme na treh okroglih mizah — itz antropološko etič- nega, ekonomskega in političnega vidika. Na teh obravnavah smo se lotili podrobnejše analize in konkretnih rešitev v praksi. Osnova za razpravo je bila itudi informacija RC MK, ki smo jo vsi udeleženci dobili. Tak način dela na seminarju je veliko boljši, saj ismo dejansko govorili o praktičnih vidikih uveljavljanja interesov mladih, o razumevanju interesov družbe ter o konkretnih nalogah in vlogi ZSMS ter marksističnih krožkov. Govorili smo tudi o totalnosti človeka — viziji znanstvenega socializma ter o pluralizmu samoupravnih interesov kot temelju samoupravne socialistične demokracije. Pri obeh temah je bilo na programu najprej predavanje, nato delo po skupinah in ob konou še plenarno zasedanje. Ob tem je ibila zopet pose-beji poudarjena vlaga in näloge in njenih idejno-akcij-skih jeder s posebnim naglasom na marksističnih krožkih, čemur smo 'posvetili še posebno pozornost v eni izmed seminarskih tem. Brovč Miro: »Seminar je bil izredno koristen.« bombažna pr in tkalnica fržič ŠTEVILKA 5 Problematika TOZD Konfekcija V I. tromesečju letošnjega leta smo se in se še srečujemo s tremi največjimi problemi: pomanjkanje ljudi, izostanki z dela itn strojni zastoji. Kadrovska problematika V gospodarskem planu za leto 1979 je predvidena predelava 9.550.000 m2 tkanin v posteljnino. Istočasno se is planom kadrov planira potreba 249 ljudi, kolikor bi jih bilo potrebno, da se planske zadolžitve realizirajo. Dne 31. 3. 1979 je bilo v konfekciji zaposlenih 220 oseb, povpreč- no pa je v teh treh mesecih delalo 221,8 ljudi. To problematiko je v tem obdobju večkrat obravnavala Komisija za delovna razmerja — dane iso bile tudi ustrezne potrebe, vendar se ugotavlja, da je to področje aktualno kot problem v celotni občini Tržič. Izostanki z dela: Mogoče izostanki, glede na strukturo naše industrijske panoge v ikateri so večinoma zaposlene žene, niso kritično visoki, vendar se ugotavlja nenehen porast. Kratka primerjava: Istočasno z izostanki se povečuje tudi izplačana boleznina v ibreme temeljne organizacije, ki bremeni dohodek konfekcije: 1978 1979 din din 91.683,30 102.430,05 Vzroki teh izostankov so raz- lični, seveda predstavlja večji del bolezen, potem pa so še nega na domu, spremstvo ipd. Tudi sprememba samega umika obratovanja obratne ambulante in menjava zdravnika ilahko v manjši meri vplivata na ito povečanje. Strojni park V primerjavi z enakim obdobjem v letu 1978 (14,23 %) so se v letošnjem letu zastoji precej povečali (18,57 %). To povečanje gre predvsem na iračun vezilnih avtomatov, 'ki so že dokaj iztrošeni, po drugi strani pa zahtevni po vzdrževanju. Ravno tako so mam povzročali težave novi stroji, katere smo dobili v začetku leta (stroj za šivanje gumbov, izdelavo luknjic), kajti vedno je potreben določen čas, da se s stroji seznani in ugotovi najprimernejše nastavitve za posamezne vrste materiala. Pri tem je prisoten tudi odnos osebe, ki na posameznem stroju dela in sprejemljivost novega načina dela. Iz navedenega je razvidno, da se v proizvodnji srečujemo s prdblemi, Iki še kako negativno vplivajo na produktivnost in dohodek 'temeljne organizacije. Na tiste vzroke tei so subjektivnega značaja, bo potrebno vplivati v smislu njihovega zmanjševanja in to ob vsesplošnem sodelovanju vseh zaposlenih v temeljni organizaciji. 1976 1977 1978 bolezenski izostanki '% 6,08 6,81 7,35 primerjalni podatki za tromesečje pa so: 1978 1979 bolezenski izostanki I. tromes. 8,96 9,63 T. S. Iz internih informacij RS ZSS POJASNILA V ZVEZI Z NOVIMI PREDPISI O ZAPOSLOVANJU UPOKOJENCEV Spremembe im dopolnitve zakona o delovnih razmerjih in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, objavljene v Uradnem listu SRS št. 30/78, prinašajo pomembne novosti na področju zaposlovanja upokojencev im uživanja pokojnine med ponovno zaposlitvijo. Obe zakonski noveli predstavljata celotno ureditev tega področja s tem, da zakon o delovnih razmerjih določa pogoje, kriterije in postopek zaposlovanja upokojencev, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa ureja posledice sklenitve delovnega razmerja na prejemanje pokojnine in pravice upokojenca po prenehanju delovnega razmerja. Osnovni cilj nove ureditve je, omogočiti delavcu, da v skladu s potrebami in interesi temeljne organizacije ostane aktiven toliko časa in v takem Obsegu, kot mu to dopuščata njegovo zdravstveno stanje in delovna zmožnost, pri item pa odpraviti obstoj in onemogočiti možnost pridobitve dvojnega statusa, t. j. upokojenca in delavca v združenem delu. Po novi ureditvi torej nihče ne more 'biti več upokojenec im delavec v združenem delu oziroma prejemati osebni dohodek ter pokojnino hkrati. V šestih mesecih od uveljavitve obeh zakonov se morajo vsi zaposleni upokojenci odločiti, ali ostanejo še naprej v delovnem razmerju in se za ta čas odpovedo uživanju pokojnine ali pa prenehajo biti delavci v združenem delu. V istem roku so tudi temeljne in druge organizacije združenega dela dolžne ponovno proučiti, ali pri njih še obstaja potreba, da delavec, ki že izpolnjuje pogoje za poLno osebno pokojnino in je še v delovnem razmerju, nadaljuje z delom in na 'katerih delih oziroma nalogah. Zakon ni določil nobenih omejitev im bodo reaktivirani bivši upokojenci kakor tudi delavci, ki so dosegli polna leta za pokojnino, pa se niso upokojili, lahko opravljali kakršnakoli dela oziroma naloge v TOZD — torej tudi dela oziroma naloge individualnega poslovodnega organa ali druga dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pač pa je pristojni organ temeljne organizacije dolžan, da na podlagi danih razmer v TOZD in v skladu s kadrovskimi potrebami ugotovi, da sta temeljna organizacija in delavec, ki se bo odločil, da ostane še naprej v delovnem razmerju, soglasna, da delavec nadaljuje z delom oziroma v nasprotnem primeru sprejme ustrezni sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki je dosegel pogoje za upokojitev. Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo prav tako proučiti im se odločiti, katera dela v TOZD so taka, da jih bodo lahko opravljali upokojenci po posebni pogodbi o delu. V ta namen morajo ustrezno dopolniti svoje samoupravne splošne akte. V skladu z zakonom o delavnih razmerjih bodo upokojenci namreč lahko opravljali po posebni pogodbi o delu samo tista dela, ki bodo izrecno vnaprej določena v samoupravnem splošnem aktu. Delo po taki pogodbi lahko traja največ 20 ur na teden. Opravljanje začasnih in občasnih del kakor tudi drugih del po posebni pogodbi o delu ter prejemanje plačila na ta.ki osnovi nima vpliva na uživanje pokojnine upokojenca. Upokojenec pa je dolžan, da od zaslužka, pridobljenega za opravljeno delo po pogodbi o delu, plača posebni davek po stopnji, ki ga je določila občinska skupščina. Posledice sklenitve delovnega razmerja na prejemanje pokojnine in pravice upokojenca po prenehanju delovnega razmerja Starostni, družinski in invalidski upokojenec, ki ponovno sklene delovno razmerje ali se obvezno zavaruje po 7. členu zveznega zakona ali začne opravljati samostojno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, izgubi lastnost upokojenca in se mu za ta čas pokojnina ne izplačuje. Pokojnina se ne izplačuje vse dotlej, dokler traja delovno razmerje, ne glede na to ali gre za delovno razmerje za določen ali nedoločen čas ali delovno razmerje s polnim delovnim časom oziroma krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa. Že pridobljena pravica do osebne pokojnine delavcu v času trajanja delovnega razmerja miruje in mu ponovno oživi po prenehanju delovnega razmerja. Po prenehanju delovnega razmerja se upokojencu začne izplačevati pokojnina in pri tem se čas nove zaposlitve ter osebni dohodek iz take zaposlitve upošteva različno, odvisno od tega, ali upokojenec že ima ali še nima ipolne pokojninske dobe. Če upokojenec nima ipolne pokojninske dobe (40 oziroma 35 let, 35 oziroma 30 let borci NOV), se mu čas trajanja zaposlitve oziroma zavarovanja ali opravljanja samostojne dejavnosti šteje za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine. To pomeni, da se mu za vsako leto zavarovanja poveča pokojnina za 2% pokojninske osnove. Prav tako se osebni dohodek iz te zaposlitve všteva v pokojninsko osnovo in ima upokojenec pravico do ponovne odmere pokojnine. Če upokojenec že ima polno pokojninsko dobo, se mu osebni dohodek iz zaposlitve lahko upošteva za novo odmero pokojnine. Lahko pa se mu že odmer- jena pokojnina za vsako nadaljnje leto zaposlitve poveča za 1 %, vendar največ 5 %. Upokojenec lahko zahteva ponovno odmero pokojnine, če je bil zavarovan vsaj 6 mesecev v enem koledarskem letu. Pri tem se za izračun povprečja upošteva celotni osebni dohodek iz zadnjih 10 let pred upokojitvijo. Zavarovancu, ki mu je bila že priznana polna pokojnina v višini 85 % od pokojninske osnove, se pokojnina ponovno odmeri ali pa poveča že odmerjena pokojnima za 1'% do 5 %, če je z zaposlitvijo po upokojitvi dopolnil polno leto pokojninske dobe. Po novih predpisih se tudi vojaškim upokojencem v primeru ponovne zaposlitve pokojnina ne izplačuje, razen v dveh izjemnih primerih, Iki ju določa zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Tako se kljub zaposlitvi izplačuje 50'% pokojnina vojaškim invalidskim upokojencem in 'tistim starostnim upokojencem, ki so pokojnino uveljavili preid izpolnitvijo splošnih pogojev za pravico do starostne pokojnine. Dolžnost obveščanja Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Skupnosti zdravstvenega varstva. Temeljne organizacije združenega dela, upokojenci oziroma delavci so dolžni, da v zvezi s spremembami statusa delavca-upokojenca sproti in ažurno obveščajo strokovno službo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in pristojne regionalne zdravstvene skupnosti. Upokojenci, ki se bodo odločali za realktivacijo, morajo oddelku za nakazovanje pokojnin na sedežu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Moše Pijadeva 41 v Ljubljani, sporočiti, da se odpovedujejo uživanju pokojnine z navedbo točnega -dneva reaktivaci-je. Tisti zaposleni upokojenci, ki se bodo odločili za prejemanje pokojnine, pa morajo istemu oddelku predložiti potrdilo o prenehanju delovnega razmerja v TOZD. Temeljne organizacije združenega dela so dolžne vsako spremembo v zavarovanju svojih delavcev priglasiti pristojni regionalni zdravstveni skupnosti. SINDIKATI V REPUBLIŠKI AKCIJI »NIČ NAS NE SME PRESENETITI« Letos bo v Sloveniji potekala vsesplošna družbena akcija v preverjanju obrambnojvamostne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov ter vseh družbenih dejavnikov pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti«. Akcija bo pripravljena v Okviru nadaljnje krepitve obrambno-vamost-ne pripravljenosti v Sloveniji, poglabljanja ter podružbljanja odnosov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter široke aktivnosti vseh delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil. Akcija bo imela predvsem >po-litično-mobillzacijiski ipomen in bo poleg 'krepitve moralno-tpoli-tičnih vrednot in zavesti delovnih ljudi in občanov prispevala k nadaljnjemu poglabljanju zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter njenemu podružbljanju. Osnovni organizatorji in nosilci akcije bodo organizacije socialistične zveze skupaj z drugimi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter drugimi dejavniki ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh ravneh njene organiziranosti. V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela bodo za pripravo, organizacijo ter izvedbo akcije posebej odgovorne organizacije zveze sindikatov. Naloge, iki jih bodo imeli sindikati v akciji, niso nikakršna novost. Lejte zanje opredeljujejo tako zakon o združenem delu ko.t vrsta drugih dokumentov, podrobneje pa so zapisane v sklepih republiških in pokrajinskih ter zveznega kongresa zveze sindikatov. Temeljne naloge dejavnosti sindikatov bodo v akciji usmerjene predvsem v podružbljanje obrambnih priprav, osveščanje delavcev za obrambo domovine in graditev samoupravnega socialističnega sistema, vzpostavitev tako takih organizacijskih oblik, ki bodo zagotavljale, učinkovito delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, uresničevanje sklepov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, sprejetih na nedavnem republiškem in zveznem kongresu sindikatov. Preletimo na kratko naloge, ki čakajo sindikate na ravni občine in temeljnih organizacij združenega idela. Na občinski ravni bodo sindikati obravnavali zamisel akcije, analizirali dosedanjo dejavnost in probleme s področja ljudske obramlbe in družbene samozaščite. Na tej ravni bodo dograjevali, izpopolnjevali in usklajevali Obrambne načrte, odvisno od sprememb, ki bodo sproti nastajale. Razen tega bodo pomagali osnovnim organizacijam pri osveščanju in usposabljanju delavcev za delo v proizvodnji iter za organiziran boj in odpor, sodelovali pri formiranju finančnih sredstev za potrebe splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, izdelali program dejavnosti na področju družbene samozaščite v občini in ga usklajevali, sodelovali pri uresničevanju nalog civilne zaščite (oblikovanje enot, usposabljanje in opremljenost), organizirano delovali pri usposabljanju mlade generacije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v šolah na vseh ravneh . .. Nadaljevanje na 4. strani Iz zbora združenega dela Odgovori na delegatska vprašanja 1. Na 6. seji zbora krajevnih skupnosti je delegat krajevne skupnosti Lom pod Storžičem dejal, da avtobus na progi Tržič—Lom pod Storžičem ne vozi do zadnje postaje v Lomu, ampak odloži potnike prej. Na avtobusni postaji v Tržiču smo se osebno dogovarjali s predsednikom krajevne skupnosti Lom pod Storžičem v zvezi s podaljškom proge od mosta do Zg. Loma zaradi neurejenega cestišča v zimskem času. Predsednik krajevne skupnosti je pojasnil, da ureditev tega dela cestišča zahteva velika finančna sredstva v zvezi s posipom, ker je cestišče sila neurejeno in je ogrožen varen potniški promet. Ta del cestišča nekateri prebivalci Loma in tudi drugi tržiča-ni rekreacijsko uporabljajo kot sankališče. Vozniki avtobusov imajo nalogo v zvezi z varnostjo prometa sami odločati ali je prevoz potnikov po taki strmimi varen. S predsednikom kraj evme skupnosti Lom pod Storžičem smo se dogovorili, da nas bo obvestil, ko bo cesta prevozna do Zg. Loma. Ker ie letošnja zima bila zelo neugod t je ta promet na odseku most—Zg. Lom večji del izpadel, p; omet med Tržičem in mostom—Lom je potekal redno, ker je bil ta d sl cestišča vzdrževan. (Odgovor pripravil SAP TOZD GORENJSKA AVTOBUSNI PROMET TRŽIČ) 2. Na 9. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 3. 1979 je temeljna delegacija KS Podljubelj posredovala pripombe v zvezi z vodnim gospodarstvom. Odgovor: Tiržiško vodno območje upravlja Območna vodna skupnost Gorenjske iz Kranja. Območie je razdeljeno na dva dela in sicer na pred sl hudournikov, ki ga vzdržuje Podjetje za ureianle hudournikov iz Ljubljane in ki obsega področje Tržiške Bistrice od izvira do jezu nad tovarno Lepenka v Čadovljah pri Tržiču, vključno s celotnim predelam Lo-mske doline ter predel Mašenika od izvira do nekaj metrov nižje pod mostom no-d Dolžanovo žago v Podljubelm. Ostalo nižinsko področje vodotokov v naši občini pa oprav1 ia in vzdržuje Vodnogospodarsko podjetje iz Kranja. V zadnjih letih je opazen boljši kontakt s temi podi et n. prav tako pa je vidna usDešna angažiranost OVSG na našem področju, saj prav v tem obdobju vlagajo v ureditve vodotokov naše občine precej večja finanč- na sredstva, kot jih zberemo pod naslovom vodnega prispevka v naši občini. Tako so opazno angažirani na rsgulaciji struge Tržiške Bistrice v Preski, ki naj bi bila v tem letu zaključena. V zadnjih dveh letih pa so že izvedli večja varovalna dela pri Smuku v Retnjah, v Brezovem in obnovili nekatere pragove in jezove, katere je že uničil zob časa. Podjetje za urejanj s hudournikov je v lanskem letu nekoliko kas-nilo s planiranimi deli, zato pa so v letošnjem letu že od začetka prisotni na našem območju, konkretneje na področju Tržiške Bistrice v Dolini pri Dolžanu, pričeti pa nameravajo tudi z deli pri Rušpargarjevi žagi. Na območju Mošenika bodo izvršili le najnujnejša vzdrževalna dela. Ob ogledu, ki je bil na pobudo SO Tržič sklican 12. 4. 1979 so vodarji kljub finančnim težavam zagotovili, da se bodo na področju občine Tržič angažirali, kolikor bo le mogoče, saj smo pregledali celotno vodno območje in ugotovili precej kritičnih mest, ki bo lahko ob prvem večjem vodostaju povzročila občutne j šo škodo še na drugih bližnjih javnih objektih. Pripombe temeljne delegacije KS Podljubelj bodo posredovane OVSG iz Kranja s predlogom, da se najnujnejša dela vključijo v program za leto 1980. (Odgovor pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič) 3. Delegat KS Ravne je dejal, da je pri zadnjem nalivu pri hiši Ravne št. 12 z nove ceste Ljubelj—Tržič vdrla voda pred hišo in je vse dvorišče razkopano, kako se bo take primere preprečilo? Odgovor: Odvajanje površinskih voda in hudourniški potoki ob hitri cesti 1/1 a Ljubelj—Bistrica pri Tržiču je kritično na več področjih, vendar se zaradi pomanjkanja sredstev vsako leto trajno reši le kakšen najnujnejši problem. Prav regulacija hudourniškega potoka pod to cesto pri stanovanjskem objektu Ravne 12 je že v prejšnjih letih nekajkrat povzročala -težave in je bila s strani upravnega organa že posredovana informacija o tem na Cestno podjetje v Kranju. Ker se zadeva še ni uredila, bomo takoj ponovno stopili v stik s Cestnim podjetjem v Kranju in ponovno zahtevali čim prejšnji pristop k sanaciji. (Odgovor pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič) 4. Delegat KS Ravne je opozoril na nevaren odsek ceste, ki pelje iz Tržiča proti Ravnam do odcepa proti klavnici. Pločnik, ki je ob eni strani ceste namreč ni tako zgrajen, da bi lahko prenesel večje obremenitve. Zaradi ozke ceste pa se dogaja, da pri srečevanju večjih vozil zapelje na pločnik tako cisterna, kot avtobus s potniki ali tovornjak. Cesto je treba na tem odseku opremiti z ustrezno prometno signalizacijo, da ne bo prišlo do kakšne večje nesreče. Odgovor: V zvezi s stanjem ma lokalni cesti št. 31 (Proletarska od križišča s Koroško do montažnih hiš) smo že pred meseci skušali najti rešitev za prepoved vožnje vozil po pločniku, vendar brezuspešno, ker se glede na prometno tehnične razmere cestnega omrežja Tržiča ne more prepovedati vožnja tistim tovornim vozilom, ki (presegajo dovoljeno obtežbo naših cest. Zadevo smo že pred časom •proučili in smatramo, da je nujno takoj prepovedati vožnjo motornih vozil po pločniku Proletarske ceste, saj v nasprotnem Vprašanja Skupina sodelavcev iz skladišča gotovih izdelkov je posredovala uredništvu vprašanje naslednje vsebine: Sprašujemo, zakaj so podatki za izračun kazalcev rezultatov poslovanja v letu 1978 natiskani v tako malem formatu? Prosimo za lep in iskren odgovor. Odgovor bi bil lahko sila preprost — zato ker ga drugače ni bilo možno natisniti. Ker pa smatram, da tak odgovor ne bi bil ma mestu, bom skušal zadevo obrazložiti, kajti popolnoma jasno je, da brez poznavanja tehnike tiska ta stvar ni lahko razumljiva. Za kaj gre? Tiskarna naše gradivo »postavi« v posamezne vrste dolžine 10 ali 21 cicerov kar naredijo na posebnem stroju, kjer ..se vsebina posamezne vrstice odtisne v svinec. V eni vrstici (10 cic) je tako približno 28—30 znakov (črk in praznih mest). Naše glasilo ima štiri kolone in (tako bi bilo možno natisniti v normalnem formatu (črke 7/8) ca. 130 znakov preko cele strani. Podatki za izračun kazalcev imajo ca. 160 znakov in zato je bilo nemogoče tiskati tabelo na običajen način, če smo želeli, da bi bila leta pregledna. Poslužili smo se druge možnosti, ki jo daje tiskarna, to je izdelava klišeja iz našega originala. Seveda so tudi pri izdelavi klišejev določene zakonitosti med katere sodi tudi pomanjšan.)e velikosti črk, zato je format tak kot je. primeru lahko pride do velike gmotne škode in težkih posledic. Do konca leta 1979 bomo Skušali realizirati postavitev cestne varovalne ograje po robu prometnega pločnika, tako, da bi popolnoma onemogočili zavijanje motornih vozil na pločnik. (Odgovor pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič) 5. Na 9. seji zbora združenega dela SO Tržič so delegacije Peko Tržič postavile naslednje delegatsko vprašanje: Zakaj je davek na zemljišče za gradnjo hiše v kranjski občini nižji kot v občini Tržič? Odgovor: Na promet nepremičnin je v občini Tržič predpisan davek na promet nepremičnin. Osnova za odmero tega davka je prometna vrednost nepremičnine takrat ko nastane davčna obveznost. Kako se davek odmerja je predpisano z republiškim zakonom, občine pa so s svojimi odloki predpisale -le stopnje. Za odmero tega davka so na Gorenjskem v vseh občinah predpisane enake stopnje. Za enako prometno vrednost nepremičnine je zato tudi enak odmerjeni znesek davka — v vseh Gorenjskih občinah. (Odgovor pripravila davčna uprava SO Tržič) — odgovori Ne vem na kaj namigujete pri tem, ko želite lep in iskren odgovor. Če ste s tem mislili, da je tak format zato, da bi se česa ? ne videlo, ste v pošteni zmoti in nekorektni tako do avtorja podatkov kot do -mene kot urednika. Namreč, vsi podatki so bili v ustrezni obliki posredovani tudi na zborih delavcev, vsak zaposlen ima možnost vpogleda v dokumentacijo, tisk v -tabeli pa tudi ni tako izredno majhen, da ga podpisniki ne bi mogli prebrati. Če odgovor ni zadovoljiv, vabim nekoga od podpisnikov, da se oglasi pri meni, -da zadevo še praktično prikažem. Urednik Sodelujte v našem glasilu Obisk delegacije Tržiča v pobratenem mestu V času od 27. do 30. aprila 1979 je baila v pobratenem mestu Ste. Marie aux Mimes 43 članska delegacija Tržiča, ki so jo sestavljali sindikalni delavci im itr-žiški rokometaši. V Ste. Marie aux Mines je delegacija prispela 27. aprila, kjer so jo pred tamkajšnjim gasilskim domom pričakali in prisrčno sprejeli gostitelji. Sledil je kraiték uradni sprejem ma katerem je zaželel delegaciji dobrodošlico predsednik komiteja po- Spomenik slovenskim žrtvam v pobratenem mestu bratenja gospod Fileok im župan gospod Kuhm. Sledilo je razporejanje po družinah. Naslednjega dne je bil na programu razgovor o organiziranosti občine in sindikatov v Franciji. Na dve in pol urnem razgo- voru je sodelovala le 11-člans'ka sindikalna delegacija, ki ji je bilo v prostorih občine najprej posredovano nekaj splošnih informacij o delu in življenju v občini. Pri item iso delegacijo seznanili s sestavo iin funkcioniranjem Občinskih organov od volitev do pristojnosti posameznih administrativnih sekcij ter njihovega dela. Tako je ibila posredovana informacija o idélu štirih administrativnih sdkcij, iki se ukvarjajo is povsem določenimi področji npr. socialna sekcija, finančna sekdija, tehnična itd. Ob posredovanju informacij so delegacijo seznanili Itudi z njihovimi akcijami v bodoče (postavitev oz. obnovitev TV pretvornika) ter o financiranju posameznih investicij. V razpravi je bilo postavljenih veliko vpri-šanj, .ki so se nanašala na konkretno izvedbo volitev, strukturo občinskega sveta, inačin sprejemanja odločitev, način formiranja občinskega proračuna in podobno. Na vsa vprašanja iso bili dani ustrezni konkretni odgovori. Druga tema razgovora je bila organiziranost in delovanje sindikatov. Tu so delegaciji med drugim prikazali 'kako so organizirani sindikati po posameznih panogah-strokah, preseneti j ivo pa je bilo dejstvo, da je v sindikate vključenih le 25 % delavcev. Iz odgovorov na vprašanja je bilo moč dobiti vtis, da sindikati v Franciji še zdaleč nimajo take vloge kot bi bilo pričakovati. Res je, da imajo vsaj formalno pravico in nalogo sodelovati pri reševanju zadev iz varstva pri ddlu, organizacije dela in osebnih dohodkov, toda vse to je bolj teoretično, saj v praksi zadeve ne tečejo tako. Sindikati po tovarnah nimajo moči in vpliva na posamezne odločitve, kar je do neke mere itudi razumi j i- Iz internih informacij RS ZS Nadaljevanje z 2. strani Na ravni osnovne organizacije bodo sindikati v okviru akcije Skrbeli, da bo čimveč delavcev seznanjenih z zasnovami splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in s svojimi obveznostmi v Okviru izvajanja akcije. Namen akcije je namreč poleg splošnega preverjanja obrambne pripravljenosti in varnosti naše družbe zlasti tudi stalno usposabljanje delavcev, delovnih ljudi in občanov za obrambo in zaščito. Na tej ravni bodo sindikati zadolženi tudi za usklajevanje obrambnih priprav in dela v družbeni samozaščiti med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevno skupnostjo. Zahtevati morajo in sodelovati pri tem, da bo v tozdih izdelana varnostno politična ocena, z njo pa seznanjeni delavci, ki bodo na podlagi tega prevzeli obveznosti. Tudi na tej ravni bodo sindikati posvečali vso skrb izvajanju nalog s področja civilne in narodne zaščite, zlasti pa družbene samozaščite (uveljavljali samoupravne odnose, skrbeli za delavca ter varno iin humano delo, varovali premoženje, sodelovali pri delu delavske kontrole, skrbeli za odnos do dela in za delovno storilnost ...). V sodelovanju s sindikati na občinski ravni bodo izdelali navodilo za delo v vojnih razmerah za tiste osnovne organizacije, ki bodo delovale tudi v morebitni vojni. Nalog je seveda še več, v taki ali drugačni obliki. Akcija sama bo toliko bolj uspešna, kolikor bolj bomo uspeli prepričati slehernega posameznika, da naj nihče ne misli, da bo v vojni znal tisto, česar se v miru ni naučil. vo, saj so razdrobljeni, številčno šibki in v največ primerih tudi nezainteresirani za .napredek. Razgovor je bil izredno koristen, saj se je delegacija v celoti seznanila z organiziranostjo pobratene občine ter delom sindikatov. Vprašanj na katere bi želeli odgovore je bilo še, vendar je bil predviden čas za razgovor že presežen za dobre pol ure, zato so se gostiteljem zahvalili za izčrpno predstavitev z ždijo, da se sodelovanje -na teh področjih še nadaljuje in dopolnjuje. Popoildne je bil na programu »propagandni dan -rokometa« na katerem so poleg naših dveh ekip sodelovali še dve moški iin dve ženski ekipi domačinov ter francoski prvoligaš FC MULHOUSE. Medsebojna srečanja so potekala brez zapletov, bila so fair, naši rokometaši (II. ekipa) je eno srečanje dobila, eno pa je bilo neodločeno; naša prva ekipa pa je z rokometaši MULHOUSE utrpela minimalen poraz. Zvečer je bila razglasitev rezultatov in skupna večerja v šolskem centru. V nedeljo dopoldne je bila najprej komemoracija pred francoskim spomenikom žrtev zadnje vojne, nato pa pred slovenskim spomenikom, kjer je bil pripravljen krajši govor ter zapeta slovenska partizanska pesem. Sledil je uradni sprejem celotne delegacije pri županu mesita, kjer je zbranim v imenu Ste. Marie aux Mines spregovoril župan ter poudaril, da jih veseli, da smo zopet imed njimi, da je pomembno sodelovanje še poglobiti in razširiti ter še bolj utrditi bratske vezi med obema mestoma. V menu tržiške delegacije je spregovoril Janez Furlan, ki ise je županu in predsedniku komiteja pobratenja ter vsem ostalim, ki so sodelovali pri organizaciji prijetnega bivanja v pobratenem mestu zahvalil za topel sprejem in pri tem poudaril zadovoljstvo, da je sodelovanje letos razširjeno na novo področje, to je na spoznavanje občinske organiziranosti ter izmenjavo izkušenj. Posebej se je zahvalil vsem, ki so sodelovali na’ razgovorih s sindikalno delegacijo ter izrazil željo, da se ob priliki, v podobnem sestavu srečajo tudi pri nas in da jim tudi Tržičani predstavijo delo in življenje v občini. Popoldne so gostitelji delega cijo odpeljali na izlet na znameniti. grad Königsburg iz katerega je llep razgled po celi Alzaciji Tu so sii pod vodstvom vodiča ogledali notranjost gradu, toda žal večina razlage ni razumela, ker je bila posredovana v francoščini. V povratku so se ustavili v vinski kleti, kjer so imeli možnost pokusiti kvalitetna alzaška vina, pa je bila Skupna večerja z gostitelji. V ponedeljek zjutraj so si v dveh skupinah ogledali tovarno plastike in tekstilno 'tovarno Baumgartner. Obe tovarni sta bili zanimivi za ogled, gostitelji pa so obema skupinama poskrbeli. tudi strdkovno vodstvo, ki je razložilo poitek celotnega tehnološkega procesa. Ob 9. uri so se poslovili od prijaznih gostiteljev, se jim še enkrat zahvalili za prijazno bivanje pri njih ter zaželeli nasvidenje v Tržiču. V času celotnega obiska v Site. Marie aux Mines je vse potekalo po točno določenem programu, pohvaliti pa velja veliko skrb in prizadevanje gostiteljev za dobro počutje. Da je bil obisk delegaaije uspešen gre zasluga tudi obema našima prevajalcema Mirjani in Borisu Erženu, ki sta v mnogočem pripomogla, da je srečanje s predstavniki pobratenega mesta v celoti potekalo tabo kot so si iga želeli gostitelji in gostje. Zlata plaketa za BPT Kemijska industrija »Milan Blagojevič« iz Lučanov je pred nedavnim praznovala 30-letnico svojega delovanja. V okviru praznovanja je bila v tamkajšnji delovni organizaciji tudi slovesnost na katero so bili vabljeni predstavniki najboljših dolgoletnih dobaviteljev in kupcev ter podeljena priznanja za sodelovanje. Ob tej priliki je bilo naši delovni organizaciji podeljeno visoko priznanje ZLATA PLAKETA za uspešno dolgoletno sodelovanje. Novosti no policah tržiške knjižnice Pierre CLOSTERMANN: NEBO V PLAMENIH Ime francoskega "vojnega pilota Pierra Clostermanna je bralcem že dobro znano. Njegov knjižni prvenec VELIKI CIRKUS je naletel tudi pri naših bralcih na ugoden odmev. Glostermaninovo novo delo NEBO V PLAMENIH je isad večletnih potrpežljivih raziskav. Pisatelj je namreč prebrskal na tisoče dokumentov iz arhiva Luftwaffe, Kraljevskih letalskih sil, vojne mornarice in vojnega letalstva ZDA. Prebral je praktično vse prevode japonskih dokumentov, ki jih je Pentagon zbral v Washingtonu, vsa dela, objavljena v Ameriki, Franciji, Angliji, Švici, Italiji. Ko pa je vse to obsežno gradivo o letalskih bitkah med drugo svetovno vojno posikušal pregledno urediti, je spoznal, da se človeške zgodbe preprosto izgubljajo v hladnokrvnih študijah o orožju in (tehniki, v uradnih poročilih o vojaških operacijah, v načrtih za bojna letala. Od (vse množice posameznih, pogostokrat anonimnih junaških 'dejanj in žrtev ljudi vseh ras in narodnosti je nazadnje ostal le kup papirja, zemljevidov, fotografij, številk in statistik. S takšnimi -ugotovitvami se Pierre CIostermann nikakor ni mogel sprijazniti, zato je v knjigi ìNEBO V PLAMENIH vso svojo raziskovalno im pisateljsko pozornost usmeril v obravnavanje -človeških usod, kajti ljudje so bili tisti, ki so trpeli na vseh straneh neba in šli skozi inajihujši pelkel, da bi plačali vojaške in politične zmote. Knjiga je izšla v zbirki TI VRAŽJI FANTJE V LETEČIH ŠKATLAH. Pierre La MURE: MONA LIZA Kaj se iskriva za znamenitim skrivnostnim nasmehom ženske na Leo-nardovi sliki? Na to vprašanje odgovarja Pierre La Mure z romanom o Moni Lizi, v katerem na neposreden in slikovit način opisuje življenje te ženske in njen značaj, hkrati pa prikazuje burni življenjski utrip Firenc v času renesanse in posebej nenavadni lik umetnika in fantasta Leonarda da Viincija, avtorja slike, Iki je povzdignila lepo gospo Mono Lizo nad vse druge ženske tistega časa. Pisatelj pripoveduje zanimivo in prijetno, z velikim smislom za značilne podrobnosti in za duha dobe, ki jo prikazuje. Knjiga je -izšla v zbirki BIOGRAFIJE, ki je zelo priljubljena med bralci. SVOBODNA MENJAVA DELA Ta brošura, iki je izšla v zbirki DELEGAT V SAMOUPRAVNI DRUŽBI, skuša osvetliti nekatere teme v okviru problematike svobodne menjave dela. Pojavlja -se v času, ko poteka javna razprava o osnutku novega republiškega zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Zato bo -v pomoč -ljudem, ki se v to vključujejo. Knjige si lahko sposodite v TRŽIŠKI KNJIŽNICI, ki je za bralce odprta vsak delovni dan, razen sobote, od 9. do 18. ure. Pri transportu naših izdelkov za kupce v Zagrebu je prišlo do prometne nesreče, ko je voznik iz neznanega vzroka zapeljal iz cestišča ter se prevrnil. Pri tem je nastala večja materialna škoda na izdelkih in tovornjaku, voznik pa ni bil huje poškodovan. Ob koncu meseca maja se je pričela nogometna trim liga, na kateri sodeluje skupno 18 ekip. Med udeleženci te lige sta tudi dve naši ekipi, ki sta tudi že odigrali prvo kolo. Druga ekipa je premagala nogometaše iz TIKA z rezultatom 2:1, naša prva ekipa pa nogometaše Gradbinca s 3:1. Ob tej priliki je treba povedati, da imajo nekateri naši sodelavci izredno nekorekten odnos do sindikalne organizacije BPT. Pri zbiranju prijav za sestavo obeh ekp so referenti naleteli na dokaj nenavadne odgovore, češ ne bom igral za BPT ampak za »SNACK BAR« in podobno. To kaže kakšen odnos in pripadnost kolektivu imajo določeni posamezniki, kar vsekakor ne bo mogoče prezreti pri sestavi ekip za druga tekmovanja, katerih se naši športniki udeležujejo. FOTO VESTI Se bo našel kdo, ki bo končno odstranil navlako med domom TVD Partizan in BPT? Novosti no policah tnišfte knjižnice Momo Kapor: ZAPISKI NEKE ANE Danes štiridesetletni beograjski pisatelj Momo Kapor je v zadnjih nekaj letih postal eden najbolj branih jugoslovanskih avtorjev. Ustvaril si je poseben sloves zaradi življenjske pristnosti in dinamičnosti -svojih z ulice snetih likov, pa tudi spričo poguma, s katerim je v svoje pisanje uvedel značilen žargon beograjskih osemnajstletnikov in še nekaterih drugih slojev, živečih tako. Antony Sompson: BARANTAČI Z OROŽJEM Knjigo, ki je izšla v zbirki »Neuvrščeni« vam predstavljam z odlomkom iz uvodne ocene in dopolnil Antona Beblerja. Čeprav so oboroževalne tekme stara tema politične publicistike, je ta težki problem mednarodne skupnosti dobil v zadnjih letih še večje razsežnosti, neslu-tene v t.i. mirnih časih. Ker se je hkrati izostrila družbena zavest o tej hudi nadlogi in cokli za človekov napredek, ter se je bistveno povečalo število dejavnikov (držav, gibanj, strank, skupin), ki se aktivno zavzemajo za razorožitev, prihaja Som-p-sonova knjiga v pravem trenutku. Z njo avtor opozarja na več problemov, povezanih z oboroževanjem in večletnimi napori, da ga odpravijo ali vsaj omejijo. Sampson si je iz celotne problematike oboroževanja in razorožitve izbral in pozornost bralca usmeril le na trgovino in trgovce z orožjem. To so skoraj iz. ključno proizvajalci orožja in trgovci iz razvitih kapitalističnih -držav Zahodne Evrope in Severne Amerike. Ker Sampso- nove pripovedi segajo v zgodovinsko ozadje približno do srede prejšnjega stoletja, slikovito prikazuje bralcu, kako je (tudi na tem področju) nekdanje svobodno kapitalistično podjetništvo preraslo v državno ali vsaj poldržavno dejavnost ter meddržavno tekmovanje. Joseph JOFFO: VREČKA S FRNIKOLAMI Joseph Joffo, po rodu Žid, po rojstvu Parižan in po stroki eden najbolj znanih pariških frizerjev je v Vrečki s frnikolami napisal nenavadno in mikavno zgodbo iz časa okupacije Pariza. Glavna junaka v nji sta on sam, star deset let, in dve leti starejši brat Maurice. To je njuno življenje od leta 1941, ko sta še igrala s frnikolama, pa do leta 1944, ko sta se vrnila v židovsko četrt osvobojenega Pariza. Dozorela sta in se prekalila na begu pred gestapovci in v boju za vsakdanji košček kruha. Oba iznajdljiva in spretna si povsod znata pridobiti naklonjenost ljudi in zmeraj se srečno rešita iz zagate in tudi iz rok gestapa. Otroštvo jima je je ukradla vojna. Roman, bolje življenjska zgodba dveh dečkov, je že -takoj ob izidu postala uspešnica. Joffo je nanizal zgodbo za zgodbo, -napeto, v preprostem, živem in plastičnem jeziku z vsemi mučnimi in itu-di veselimi doživetji v -času šti-ri-h -bridkih let vojne in okupacije. Alex Haley: KORENINE Alex HaJey je bdi še deček, ko mu je babica pripovedovala družinske zgodbe — skoraj pravljične in obenem resnične, segajoče v preteklost skozi rodove in -rodove tja do moža, ki ga je ime- Popravilo strehe nad skladiščem gotovih izdelkov je »izredno naporno«, zato so si vrli gradbinci priskrbeli dodatne kalorije v obliki piva Union. noval »Afričan«. Pravila je, da je živel onkraj oceana, nekega dne je šel v gozd po les, iz katerega mislil narediti boben, ko so ga iznenada napadli štirje možje, ga vklenili i nodvlekli na ladjo, namenjeno v kolonialno Ameriko. Iz dečka, ki je željno poslušal na dejstvih temelječe bajke o svojih prednikih, je zrastel pisatelj: odrasli Alex Haley se je lotil težke naloge, da razišče stvarne okoliščine in morda celo ugotovi svoj izvor. Deset let je trajalo in prepotovati je moral tri celine, da se mu je naposled posrečil prav neverjeten dosežek: odkril je ne le Afričanovo ime, Kunta Kinte, marveč celo vas Juffura v Gambiji, od koder je bil Afričan leta 1767 kot šestnajstleten fant ugrabljen, odpeljan v Maryland in prodan za sužnja. V Juffuri se je Holey pogovarjal s svojimi daljnimi sorodniki. Potem je napisal monumentalno, dve stoletji zajemajočo dramo o Kunti Kinte-ju in vseh šestih rodovih njegovih potomcev. Haley je s tem svojim delom dosegel več kot zgolj oris svoje rodovine: postal je prvi ameriški črnski pisatelj, ki se je po sledovih prednikov pritipal tja do njegovih korenin in obenem izpovedal usodo petindvajsetih milijonov Američanov afriškega rodu. Alber; KLUN: IZ AFRIKE V NARODNOOSVOBODILNO VOJSKO JUGOSLAVIJE Avtor te obsežne knjige, upokojeni polkovnik Albert Klun, tudi sam primorski Slovenec -in -prekomorec sodi med najbolj zavzete raziskovalce in najboljše poznavalce trnove poti, ki so jo morali prehoditi tisoči primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, ki so se tako ali drugače znašli v italijanski vojski, da so se lahko pridružili enotam NOV v Jugoslaviji. Na temelju vseh dosegljivih dokumentov in živih pričevanj udeležencev te epopeje avtor prepričljivo obravnava nadvse zani-n-i-mivo in doslej še vse premalo osvetljeno problematiko tistih prekomorcev, ki so v NOVJ prišli iz Afrike, -kjer so se bodisi v nekdanji kraljevi vojski, bodisi v zavezniških taboriščih, v katerih so se znašli največkrat kot ujeti pripadniki italijanske vojske, odločno bojevali za novo Jugoslavijo in predvsem za možnost, da bi se tudi sami pridružili partizanski vojski v domovini, kar jim je uspelo šele po hudem preganjanju in številnih težavah. prišli — odšli — prišli V mesecu aprilu so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: V TOZD Tkalnica Osmančevič Nezalketa Vučkovič Milja Djamas-tagič Munisa Bešič Nedžija Dimač Dragi-ca čelikovič Drago Lakič Fatima Ko-stič Hasan Marjanovič Slavica Mehič Mevlida V TOZD Oplemenitilnica Kovačevič Nedeljko Marinkovič Milka V TOZD Konfekcija Fridauer Marica N-unar Jože V istem času so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: Sporazumno: Hafnar Slavi Samovoljno Žonta Tatjana Štefe Travdi Stegnar Marija Živkovič Julija Ševič Veljko čehič Mirjana Kajbič Anton Invalidska upokojitev Mrak Milka Mujanič Mahmud Avsenek Marija Cvek Jože Odhod v JLA Skorič Borivo j Džokič Pero ZAHVALA Sindikalni organizaciji in odboru za družbeni standard se najlepše zahvaljujem za obisk i-n denarno pomoč v času moje bolezni. Ančka Mohorko ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sindikalni organizaciji za denarno pomoč ob času -moje bolezni-. Podržaj Olga iz Tkalnice ZAHVALA Toplo se zahvaljujem OOS TOZD Tkalnice za -denarno pomoč ob času moje bolezni. Obenem se zahvaljujem sodelavkam za obisk. Kosmač Milica TOZD Tkalnica ZAHVALA Ob odhodu v pokoj, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Konfekcija -najlepše zahvaljujem za dragocena darila. Vsem skupaj pa ob odhodu želim še mnogo zdravja, osebne sreče in obilo uspehov pri .nadaljnjem delu. Rupar Angelca TOZD Konfekcija ZAHVALA Ob odhodu v invalidsko upokojitev, se zahvaljujem vsem sodelavkam in -sodelavcem iz TOZD Konfekcija za podarjeno darilo. Mrak Ljudmila ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem OOS DSSS za obisk in denarno pomoč v času moje bolezni. Jože Kavčič Občinsko tekmovanje v krosu Letošnje tekmovanje v krosu je bilo v Ročevnici, prvič pa so se ga udeležili tudi naši sodelavci, ki so dosegli zölo dobre rezultate ter se z njimi uvrstili na tekmovanje gorenjske regije. Med članicami, ki so tdkle 3000 m je zmagala Pogačnik Marjeta s časom 13.09.10, od drugega do šestega mesta pa so se uvrstile naše tekmovalke: 2. Sajovic Sonja, 3. Šolar Jožica, 4. Meglič Elza, 5. Fornazarič Lidija, 6. Rupar Tatjana. Pri starejših mladincih je drugo mesto osvojil Garič Pe- lar iz Oplemenitilnice, zmagovalec v tej konkurenci je bil Gros iz Križev. Med člani je bil najboljši Rozman Milam iz Loma pred Go-majerjem in Mežnarjem, naš najboljši je bil Ahačič Štefan na 5. mestu. Šesti je bil Mašinovič, deveti Nuhanovič in deseti Žnidarič Jože — vsi iz TOZD Ople-menitiinica. Med veterani je ibil najhitrej-ši Dobre Franc iz Križev, naša predstavnika Teran Slavko in Aljančič Franc pa sta zasedla 2. oz. 3. mesto. Kegljanje V Okviru prireditev ob prazniku dala je bilo v Tržiču organizirano tekmovanje v kegljanju in streljanju. Obeh tekmovanj so se udeležili tudi člani naše OOS in dosegli zelo dobre rezultate. V kegljanju — borbene igre — je moška ekipa konference OOS osvojila drugo mesto s 245 keglji, zmagali pa so kegljači iz konference OOS Peko, ki so podrli tri keglje več kot naši. V tej konkurenci iso nastopili tudi Naše mamice Servai Stanislava, rodila 14. L 1979 dečka Šabič Senija, rodila 8. 5. 1979 dečka Vranič Marica, rodila 13. 4. 1979 dečka Mohar Marija, rodila 21. 3. 1979 dečka Bušič Mira, rodila 21. 3. 1979 dečka Vukovič Marica, rodila 26. 3. 1979 deklico Bajazitovič Zora, rodila 16. 4. 1979 dečka Bijeldč Vera, rodila 10. 4. 1979 dečka Marič Kata, rodila 21. 4. 1979 deklico Mehič Zekija, rodila 23. 4. 1979 deklico Kirn štefica, rodila 18. 4. 1979 deklico Sokolova Krasiminka, rodila 10. 5. 1979 dečka kegljači iz TOZD Oplemenitilloi-ca, ki so med dvajsetimi ekipami zasedli 6. mesto z 217 keglji, ekipa iz TOZD Predilnica pa je s 170 keglji zasedla 15. mesto. V ženski konkurenci je nastopi- lo pet ekip, od tega kar tri naše. Zmagale so tekmovalke iz Peka, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstili dve naši dknpi s 166 in 155 keglji. Tekmovalke iz Oplemenitilnice so s 114 keglji zasedle peto mesto. Streljanje V tej panogi so v obeh konkurencah slavili naši strelci. Med moškimi so naši strelci za tri kroge prehiteli ekipo OOS Tovarne tkos in isrpov, ki so dosegli 451 krogov. Za našo ekipo so nastopili: Milan Rustja 165 krogov, Jelko Rustja 158 krogov in Matija Radon 131 krogov. Pri ženskah so naše strelke Krevsova, Šterova in Zaplotni-kova z rezultatom 381 kar za 18 krogov prehitele drugouvrščeno ekipo konference OOS Peko. Na odlično tretje mesto so se uvrstile strelke iz OOS TOZD Ople-menitilinica. Nikoli nisi tako srečen, niti tako nesrečen, kot si predstavljaš. La Rochefoucauld Jutrišnji svet pripada tistim, ki oznanjajo veselje. F. Heer Veselje podaljšuje življenje in utrjuje zdravje. Udal Deljeno veselje je dvojno veselje. Deljena bolečina je polovična bolečina. Tiedge Kdor se varuje razočaranj, se skriva pred življenjem. Hans Habe Najsrečnejši so ljudje, ki zagrabijo življenje na najštevilnejših mestih. Ljudje, ki trpijo, so tisti, ki imajo samo eno zanimanje, pa jim ga usoda oropa. Theodore Roosevelt Pregovori Sreča je nekaj duhovnega, a ne telesnega, njen izvor je v žrtvi, a ne v užitku, v ljubezni, a ne v uživanju. Lacordaire Sreča in steklo, kako naglo se zdrobita. Nemški pregovor Sreča je kakor sonce. Kadar je najlepša zatone. Ivan Cankar Vsak srečen človek je lep. Irski pregovor Sreča leži okrog nas, treba jo je samo pobrati. Remarque Skrivnost sreče je v tem, da pričakuješ mnogo od sebe pa malo od drugih. Guinon Kdor o sreči samo sanja, naj se nikar ne čudi, če jo bo prespal. Ernst Deutsch Nihče nima pravice, da me uči, kako bom srečen. Immanuel Kant Moškega osreči mnogo stvari, ženo samo ljubezen. Schleich Nikoli ne bo resnično srečen tisti, ki ni bil nikoli nesrečen. Graf Sreča ljudi mnogo prej zlomi kot nesreča. Martin Luther Nezgode pri delu 1. Nezgoda pri transportirali] u dokov Cerar Franc, zaposlen v TOZD Oplamenitilnica, ise je poškodoval pri prevozu dokov. Kolo doka mu je zapeljalo preko prstov desne noge in jih poškodovalo. 2. Pomotoma je pritisnila na gumb za zagon stroja Lazikič Ruža, zaposlena v TOZD Tkalnica, je vezala slepi krajec, pri tem pa je pomotoma pritisnila na gumb za zagon stroja. Stroj, iki je v trenutku stekel ji je poškodoval prste na levi roki. 3. Vbod zaradi neprevidnosti Hamžič Mehmed, zaposlen v TOZD Tkalnica, se je pri popravilu grebena vbodel v levo roko. 4. Čiščenje stroja med obratovanjem Nezirovič Jasminlka, zaposlena v TOZD Tkalnica, je čistila tkalski stroj med obratovanjem. Pri tem ji je poškodovalo zapestje desne rolke. ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem 10. oddelka likalnice se iskreno zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj ter želim še veliko uspehov pri delu. Vida Bertoncelj ZAHVALA Sodelavcem finančnega sektorja se iskreno zahvaljujem za izraženo sožalje in izkazano pomoč ob smrti mojega očeta FRANCA GOLOBA. hči Majda z družino »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — ureja uredniški odbor: Änderte Libor, Zupan Andrej, Neme Breda, Ropret Marjan, Cerar Franc, Kogoj Meta, Vogelnik Anka, Janc Ana, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50340 int. 324 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka. Nagradna križanka ’ 'V -- <«*■* S .,.7*y aKTj '<^^^Mp*^Wwifaaa(i3B^ 1 tenie, mak z< l\**\** vrsta eiferet vnovične Ponova« izvoli« iev živalske truplo rimska i brespra vao Ljubstvo reva v sever. Ameriki brvatsk veznik vrsta člankov polmer deti Itile pripa* dai* napredne stnanke 4oookj deL tkanine Nobelov najraje nec *a mir SEST. UR. RISAL m čez male časa [morie^ |aaqlei. Walvt \cjoac amper vodar brezalk. pijača 1 Stefan | torna« nitrose« yum predlog east Avtonob. oz. Hali J« kenič. znak. u dušik. • > i«« država as TV ZDA avt on ob. ozn. Španije živčnost Skond. mol. ime arško preaočžtc« perunike ... de J An cina etiopski plemič kem. za. moUa kripti topati ji oznaka za .open end” prejo pivski «ra* kurilna sredstva W-> ■ ■■:■■ ’ ■ • •• • v>:::Xv':':«: 5:$:5::Š55?: ' ^iii'i '' 1 lUi e p irski kralj doba, vekOmaoi ) pound avtom, ora. barajevc «t Ladine srbokrv. Anton Lajevic socjlasnv ločena zaprt« »Wo». mestu« ii!rt morske živa Vi % del lite-r p WsszmmmSggmm «jorovje Alrvki tenoni SttvV. l* vinorodna ra»i-Une, TV vodi« (Oliver e na v Italiji 6.trka atoeeede ♦»js moško sme nemški «s. *aun. nabru veno Zmrto« . umiranj: žen. ime Vrsta kov poklica «rjla viola scoria Liier Skart, odpadek SaVič Tvonko zveza združenj Tacman atletski klub okvara prošnja lurncc polet*. U« žensko ime 46. Irka abecede ital.dee enota domača žival. r^bija- nv ort. oztt. Hakarske pozitiva« elektrod« žensko ime 400 m*- vrst a celice s ««■pon» japonsko n^sto na Lado Struinik ■Janez toman Angstrom utrna -ntc nasprotne od revna avtom, •mata 'Coroi ki žensko ime •kraji. nevtron pritpdno ionsko or mesto Ha aUdaL. ianaUc ^ IVO osvežuj© Sa pljcfe« črna maia meda. oz* za . Edo tol;joa. Uk domovi*c čarovnice Cigani irska. revoLuc. armada mojsterv tkalnic» somoqla -*aig- domaic siva Vi Tli sto Savin Viktor kralj vrsta preproge deU ŠlVdojc diploma iška pov. avtom, ota. .. začetek. abecede lo<^ radii če naselje K&t« podzemna želez vjoojn« buta spreta akvarij. ribica predlog ženska ime pokrajin Angliji osebne zaimek predlog yikv Wo«j V(« tnov kcaljai. klub predlog tretji ton C-dar. Its samoti. manjša. voj«1» Sloven. naroda« aLedo lisce prašek sa U»se 400 osebni zaimek ilovica >o«j ta» SU % k ribja pijceea enako atomi z eUkt. na sovjetska cavalco nono«, k kub pijača «. Sl araaor učence veralte _| klal. evkainUc atiuski veznik politik Lon. način vez en ja robo avt- o*a. Ä. naboj nie L. črka abeeede rimska 5 avt. ozn. Avstrije 6 PT L- - ratiskov. človekovega o* koLja