Uhaja vsnki 11'etrek tjb 8. u>i popo.ie Rokopisi sc ne vra-!ajo. Ncfrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena kstu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. t.i man premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K l ot). Za Nemčijo je cm listu 5 K, za 4ruge dežele izven Agrume 6 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-urini štev. 9.
Naro'čjij/10 in rr-znand.i »pse j e ma upravništvo v Gorici, semeiiška ul. št. 16.
y vol/ fe'
pfsipKo ljudstvo
m
MM
rzaveraštertttps
1’osainezne -tt Vilke -e prodajajo c loliakaruali . Gosposka ul. 9, v ulici Silvio 1’ellico. v ni 1’onte Nnovo 9, v Kapucinski ulici I v piodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carilueci, v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališfu nasproti me-stnem vrtu. po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se liska enkrat 1 I v, dvakrat 18 v, trikrat KI v. Večkrat po pogodbi.
^»«£
XXI. letnik.
V	(jorici, 6 marca 1S.M
0. številka.
Napredek in .napredek*.
Človeštvo je v luijiiovejšciii časti napredovalo. Imamo železnice, parnike, telegrai, telefon, iotogratijo, kinematograf. kinetofon, teletotograiijo. automo-bile, električne stroje itd. itd. Naiiredo-valc so naravoslovne znanosti, zdravilstvo, zlasti kirurgija, tehnika itd. Začeli smo letati po zraku iti obeta se nam v kratkem tudi vojska v zraku. Vse zvezde na nebu so preštete in zakoni njin gibanja natančno preiskani.
Kljiibu vsem modernim ugodnostim pa nas ta »napredek« ne more veseliti. I udi papež Leon XIII. je v svojih okrožnicah večkrat izjavil, da se z modernim 'napredkom« ne more sprijazniti.
Zakaj ne? Zato, ker je ta napredek« brez Boga! Mesto da hi človeški rod Boga hvalil in poveličeval, da («• toliko moči in skrivnosti položil v naravo, začeli so iiespametniki naravo samo oboževati. Naš vek je začel častit; in moliti bogove, ki ne vidijo, ne slišijo, ne govore, ne hodijo in ne tipajo. Kakšna velika zmota!
lo	je tudi vzrok, da se med ljudstvom vedno bolj širi paganski duh. do-bičkaželjnost. oderuštvo, sovraštvo, pravdarstvo, sleparstvo, goljufija, maščevalnost, lenoba, nenravno življenje, nezvestoba, ubojstvo, samomorstvo itd. itd.
To je »napredek« brez Boga, s katerim se mi ne moremo sprijazniti.
I emu »napredku«, ki je poguba za človeški rod. oznanujemo boj. Človeški rod se mora zopet vrniti k Bogu in mora začeti zopet v ponižnosti služiti Božji volji. Cim večje so iznajdbe, tem boli
, moramo hvaliti Božjo modrost in vsemogočnost, ki mini je vse to dala.
Nazaj torej od »napredka- k napredku!
Vojna na Balkanu.
Snežni zameti na bojiščih ovirajo vsako vojaško operacijo že več dni. Lri Odrinil je sneg visok en meter. V šotorih kaže toplomer id stopinj pod ničlo.
Iz Carigrada se uradno poroča, d.i počiva vojna tako pri Cataldži kakor pri Bulairn \ sled hudega mraza in snežnih zametov. \ nedeljo so Bolgari s presledki bombardirali Odrin.
»Neues \\ iener Tagblatt« poroča, da so v belgrajskih vojaških krogih nejevoljni zaradi nevspehov pri Skadrn. Krivdo pripisujejo poveljniku. Zato je srbsko Vojno ministerstvo imenovalo generala Bojovič-a za poveljnika srbskega vojaštva pri Skadru. Srbija odpošilja še nadaljne čete proti Skadru.
Iz Carigrada se javlja, da je veliki vezir v nekem pogovoru odločno izia-vil, da se ni še nič sklenilo glede predaje Odrine. Vse tozadevne vesti, da I i bila Turčija pripravljena odstopiti Odrin so popolnoma neutemeljene.
»Reuterjev« biro je izvedel, da je lurčija naprosila velesile le za posredovanje. V ti prošnji pa niso navedem nikaki pogoji.
Na prošnjo visoke Borte so velesile že pričele posredovali. Srbski minister za zunanje zadeve je izjavil, da se mora prej posvetovati z zavezniki in da bo še le potem dal odgovor velesilam.
I udi grški zunanji minister, je odgovo-
: ril. da m mora posvetne ati prej z za- i mejah pa ostane še nadalje tam, kjer k
vezniki.
V	Bolgariji so se*oglasili zastopniki velesil včeraj z istun nalogom kakor v Atenah in v Bclgradu. Ministerski predsednik Bešov je odgovoril, da mora, predno sprejme ali odkloni posredovanje velesil. naznaniti ponudbo istih im-nisterskemu svetu in da se mora prej zediniti - ostalimi zavezniki. Ravno ism je odgovoril;: tudi črnogorska vlada zastopnikom velesil.
Blede izida posredovanja velesil javlja belgrajska -Samouprava«, da bodi; balkanski zavezniki z. istim veseljem v sprejeli posredovanje velesil, kot s i to st- il: pr d tremi meseci; toda v m<-va pogajanja s • bedo spustili šc-le takrat. ko dobe zagotovilo, da bi Turčija vsprejel ■ vse pogoje, ki jih bo stavili balkanska zveza, ker bi se moglo inače zopet zgoditi kot pri prvih pogajanjih v Londonu, ki so bila brez vspeha. Ta zahteva se zdi tako upravičena, da k ne bodo odklonile velesile.Zdruge strani pa je sedanje stanje Turčije tako. da si prav resno želi miru in da bo za vsak slučaj vsprejela ta pogoj za zopetna pogajanja.
Polifični pregled.
Demobilizacija.
Cel ininoli teden in tudi niinole dm tega tedna se je mnogo razpravljalo po listih o demobilizaciji Avstrije in Rusije. Baje sta se Avstrija iu Rusija glede balkanskih zadev v toliko sporazumeli, da sl je na oboli straneh sklenilo zmanjšati število vojaštva ob gališki meji. Avstrijsko vojaštvo, ki se nahaja ob južnih
ker je Av strija naznanila Rusiji, da ta j mobilizacija iti naperjena proti Srbiji, marveč da se je vršila zato. ker se ]o bilo bati vstaje avstr. Jugoslovanov. Sedaj se mnogo piše o času. kdaj se bo pričela demobilizacija. Zadnje v esti pravijo. da se bo izdala tozadevna odredba tako na Ruskem kakor v Avstriji dne IT t. m. Za sedaj bo Avstrija znižala svoje vojaštvo ob gališki meji le za Al 1,01 Ki mož, kar na vsak način ni mnogo. To kaže. da se Avstrija ni z Rusijo še popolnoma sporazumela in da sc nc-če preveč oslabiti za slučaj, da se politični odnošaji z. Rusijo zopet poostre.
»Fijaško« ogrskih socialistov .
Skoro mesec dni sem so se pripravljali ogrski socialisti na splošni štrajk, ki so ga nameravali prirediti na dan. ko se bo pričela v poslanski zbor-| uici razprava o načitti volilne reforme.
ki je tako prirejena, da ne odgovarja v ! ničem potrebam ogrskih prebivalcev, i posebno pa delavstva.	I	>e-
j lavstvo zahteva namreč splošno volilno i pravico. Cirožnje s splošnim štrajkom J na Ogrskem so provzročilc. da so se i izdale v Budimpešti in tudi v drugiii mestih najširše varnostne odredbe.
Ase je bilo pripravljeno in v torek, ko je prišla na dnevni red posl. zbornice volilna reforma, se je splošno pričakovalo. da prične štrajk. Toda štrajk je izostal. Budimpešta je bila polna vojakov iu orožnikov. Ceste in trgi so bili zasedeni, patrulje so švigale po mestu a nikjer najmanjši znak štrajka. Socialisti so, kakor pravijo, opustili za sedaj štrajk. Za vzrok, zakaj se štrajk ni pričel, se natančno ne ve. Neka vest
Iz Aleksandrije.
Zdaj imamo tu deževno vreme. Ali poznate egiptovski dež? Nebo je jasno ko ribje oko, nikjer niti meglice. A predno mine četrt ure, se stemni in se vsuje ploha in lije ko iz škafa. Čez kratek čas I renelia dež in solnce se smeje kot popi e j. Toda ne dolgo. Kajti kmalu se spet stemni iu spet pada, da je kaj. Včasih tudi nekam krmižljevo zabliska in hripavo zagrmi, kakor da bi nas hotelo opomniti na domovino. Ra tudi se zgodi. da namesto dežja padajo ledena drobna zrnca, nekaka sodrača. To menda zato. ker v tem času je tudi v Egiptu bolj »irišno«. Ljudstvo se oblači v zimska oblačila. Novodošleinu tujcu hi sc pa c čudno zdeli* videt v kakega debeluha-stega gospoda v gorkem kožuhu tesno zapetega s slamnikom na glavi. Nič novega to v Egiptu. Je pač taka navada. Ali Arabce je pa le špasno opazovati. kako se zavarujejo proti mrazu in moči. \ tiste njih srajce ali krila, oni 'im pravijo kaftan ali »galaheja se 'a tak le način zavijejo. Roke v zamejo z rokavov in tista krila si potegnejo tako črez glavo, da jim pride ovratnik
| ravno nad čelo. lako so roke, glava in I život zavarovani. Za noge jim pa ni dosti mari. Kar bosi cepetajo po ulicah in cestah in kažejo tiste piske od nog nage J gori črez kolena. Rri Arabcu je namreč vse narobe. Mi Evropejci si najbolj zavarujemo noge, glavo pa bolj ko možno lahko obkladamo. Arabec pn bolj za glavo skrbi, če je pa kljub temu vendar rad izgubi, je pa druga stvar. Zlasti začasa sedanje vojne jo je marsikateri Arabec izgubil, dasi jo nosi okoli še vedno skrbno povito. Ce bi to ljudstvo v sedanjih resnih časih ne imelo tako žive vere v Boga, ne vem. kaj bi počelo. Ali moslim ne obupa tako kmalu. Z izrekom »Rabcna keriim (tu namreč rečejo Rabena ne Alah), kar pomeni Bog previdi«, se ti ljudje upajo prestajati tudi najhtijše. Zato ne kažejo niti zdaj posebnega sov raštva do nas. Rac ko so po zopetnem pričetku sov ražnosti oni dan I urki poslali v svet par izmišljenih brzojavk, da so Bolgare naklestili. je bilo nekaj izgredov proti Evropejcem. Za turškimi zastavami ob sviranju več godb so korakali po Aleksandriji. po večini nedorastla mularija, iti kričali:	Rroč	s tujci! . Smrt tui-
I c(.ni!» In kaj so jim storili? Kvečjemu I so temu ali onemu klobuk z glave sneli iu ga v zrak vrgli. Hujšega ni bilo. Mo-siim namreč ne more videti klobuka, kakor vrag ne križa. Ce imaš tez. ali kakor mu oni tu pravijo tarbuš« na glav i, si varen pred njimi in brez skrbi greš. kamor češ. Ako pa tarbuša nimaš potlej se ti zna včasih kaj pripetiti, ako se med nje mešaš. Oni namreč te ne merijo po narodnosti, ampak po veri. In ravno na tem, kako si pokrivaš glavo, te poznajo, si li moslim. ali nisi. Vse možne oblike pokrival, od feza do ena-' ke kapice, kot jo pri nas dojenčki nosijo.
| si stavijo na glavo, le klobuka, slamnika ali kape. sploh pokrivala s kakorš-njiini si hodi krajci, ne morejo trpeti. Zato je kaj špasno v ideti ognjegasec. ki vendar pri požarih rabijo enaka pokrivala kot v Evropi, kadar grejo v službo. Na glavi tez, ognjegaško čelado (?) pa v žepni ruti zavito v roki!
Kako pa kaj izgleda tu v času te v ojske? Ce ni človek gluh in slep. mota vedeti, da je v ojna, tudi Če ne zna ne brati ne pisati. Saj zjutraj, ko še vse v posteljah pi čiva, letajo arabski pohičl-raznašalci časopisne po mestu in sc ta-
ko derejo, da jih moraš nehote ozmerjati. Kričijo vse vprek; »parartima». •eb telegraf«, »suplemento«. kar pomeni po naše: posebna izdaja časopisa, katera olistajo iz par brzojavk. In ta dirindaj se ponavlja uro za uro ves božji dan tja do popolnoči. In ljudje kupujejo te lističe s par vrsticami po eni mali pijastri, kar znaša nekako šest krajcarjev našega denarja. Niso redki, ki za same te posebne izdaje potrosijo na dan po več kronic. Časnikarji imajo zdaj svojo žetev.
Tudi z ozirom na trgovino se dobro pozna, da ne živimo v normalnih | časih.
\ Egiptu so tudi zelo mnogo nabrali za »egiptovski rtideči križ» in »egipt. rudeči polumesec . Rrv i krščanska, drudi inoslimska ustanova. Zlasti mo-slinii domačini so veliko žrtvovali. Blasom zatrdil so vsi prispevali po svoji moči od kediva (vladarja/ do zadnjega felalia (kmeta). Nabrane svnte znašajo nekaj milijonov, a kljub temu je izdala turška vlada posebno okrožnico na e-giptov ske v elikaše in bogataše, uai za božjo voljo še kaj prispevajo, ker ie mosliiistvo v nevarnosti. (Konec priliT
pravi, tla zaradi lena, ker niso hoteli vsi poslanci opozicije korakali preti štrajkujočimi, kakor sr. se bili prej domenili. S tem so doživeli socialisti velik »fijaško«. V zbornici pa se je prav mirno vršila razprava o volilni reformi, ker so opozicionalne stranke zapustile posvetovalnico, ko je prišla na vi-sto zakonska predloga glede volilne v • forme.
Darovi.
.1 n b i I e j ni	d a r o v i z a	»S	I o	v.
S i	r o t i š č e«:
I’. n. gg.: Andrej Fajt. pek 1	K; dr.
Janko Bratina.	profesor J K:	Ivan	Hu-
mar. kurat I K: Marija Fischer I K; L D. J K; Katarina Munko I K: Klemente Dcineri, slikar .J K H' vin; v nabiralnikih v gostilni g. Jožefe Fon 40 vin: ' gostilni g. Josipa (iorjane 7o vin; M. M.
I K: V Bukovici: Lucija Mlažič . K. Janez Boiiuti 2 K; Jožef Uršič 2 K. Kmečka hranilnica in posojilnica v K o-z a n i - V i p o 1 ž a li na račun ustanov-nine 40 K.
Za sklad »S I o v. s i r o t i š č a«.
P. n. gg. V B u k o v i c i: Ant. (ire-gorič I K. Andrej Mozetič (Bilje) I K. Andr. Merljak I K. Pr. Mavrič I K. Go-spodarsko drnšt\o v Bukovici 5 K. Mora Abramič 7«» v. Kat. Abramič I K. Marija Silič JO v. Ed. Kebar 50 v. Rai. Mikluš I K. Fr. Abramič -Ju v, Marta Lipovšček Jo v. .los. Stepančič JO \. Leander Peroci Jo v. .los. Nemec -in v. Jos. Krpan li v. Fr. Krpan 00 v. Peter Krpan 4 Ov. Mili. Stepančič 40 v. Frančiška Keber J K. Amalija Mozetič 40 \.
Y	K’e tičali: Felicita Vižintin, poštarl-ca. J K, Kat. < ierbee 40 v. Kat. Lasič 5" v. Rudolf Vižintin 2 K. Angel Hebat, gost. 2 K, los. Krpan 1 K. Fortunat Pregelj I K, Karel Vičič I K, Jak. Arčon 40 v. Stei. Arčon Jo v. Fr. Žigon 2o v. Pr.
(iregorič 50 v, Andr. Arčon JO v. Jos. Šinigoj Jo v. Karl Mozetič J K. Al. Erjavec 10 v. Iv. Špacapan 10 v. Jos. Stepančič I K. Fr. Mozetič 1 K. Roman Arčon JO v. Iv. Trojer 40 v, Oskar Arčon Jo v. Andr. Lukežič" 1 K. Al. Arčon JO v. Iv. Cernie 40 v. L. L. JO v. Fr. Mozetič 40 v. Jos. Lukežič .JO v. Iv. Perc .Jo v. Jak. Mozetič JO v. Avg. Arčon Jo v. Henrik Mozetič JO v, Jos. Nardin Jo v. Rajni. Žnidaršič I K. Gabr. Fajt .Jo v. Andr. Škabar 40 v. Al. Lukežič 1 K. Fr. Vičič JO v. Fr. Prežel 40 v. Andr. Vodopivec fifl v. Andr. Zajec 6n v. Iv. Gatnik -J'1 v. Blaž Mozetič JO \. Iv. Krpan Jo v. Angel Trojer 1 K. Jos. Lukežič 60 v. Jak. Arčon .Jo v. Ant. I lirci I K, Fr. Krpan Jo v. Rudolf Arčon 40 v. Ana Fratnik 4o v. Iv. Stibilj I K. Alb. Vižintin I K. Terezina Ivančič Jo v. Ana Pahor 40	v.	Ed. Arčon	.Jo	v,
Terezija Pahor 40	v.	Mar. Cotar	Jo	v.
Ivan Krpan Jo v. Lud. Komel JO v. Penko Jo v. Ivanka Pahor Jo v. Ign. Pahor Jo v. Jos. Žigon JO v. Angel Žigon Jo v. Ant. Pregel JO	v.	\ndr. Žigon	JO	v.
Ter. Gregorčič JO	v,	Jos. Rusjan	10	v,
Mar. Krpan JO v. Al. Korafelc 50 v. Jos. Mozetič 10 v. Gab. Uršič 10 v. Ant. Malik 1 K. Iv. Batistič .Jo v. Bruniat Jo v. preč. g. Val. Pipan 5 K. Karolina Arčon I K.
Bog povrni stotero! \ se v bolj š o bodočnost sl o v. n a r o-d a pod s| a v no vlado N j e g .< Veli č a n s t v a c e s a r j a F r an c a Jožefa I.!
Za »P i j a š k o miz o«:
Od novega leta sem so došli sledeči darovi: Ekscelenca prevz. nadškoi Pr. Borgia Sedej Jo K. odvetnik dr. Fr. Pavletič 1s K. preč. vodja I*. Doktorič JO K. preč. župnik Fr. Marinič. Kojsko, 1J K. preč. prof. Al. Fogar lo K. pre . K. Čigon. vikar na Vojščici. I" K. preč. J. Golja, župnik v p.. Solkan. I" K. preč. L. Trstenjak, c. in k. vojaški kurat. 7 K. g. Iv. Mercina, c. k. vad. tič.. 7 K. msgr. 1 \Volf 5 K. msgr. J. Pavletič. 5 K. preč.
Vinko Tomanin. vikar v p., 5 K. g. Fr. Sivec, c. k. vad. tič.. 5 K. preč. dr. P. Šorli, 4 K, preč. I. Podobnik, vikar v Gnidiicm, -I K. preč. Fr. Švara, vikar v Šeinpolaju. .J K, ;irof. dr. J. Pavlin, l. k. okr. šol. nadzornik, .J K. preč. župnik Jak. Rejec. Solkan, J.Ni K. g. Iv. I irie-vcc c. k. rač. svetnik J K. Odbor si vsem blagim dobrotnikom •prisrčno z\ hvaljiijc in želi, da l i našli m u o (• m n o g o posnemovalcev'.
Domače in r^zne vesti.
Goriški in korošfci rojaarji na Sv • Gori. Kakor lansko leto, tako se ko vi ■ šilo tudi letos tretjo nedeljo po Veliki noči romanje goriških in koroških Sl« -vcikcv na Sv. Goro. Priprave za to i' n anje se že delajo.
Zmaga S. L. S. na Kranjskem. V torek se je vršila dopolnilna deželno-zborska volitev v mestni kuriji Rado\ -Ijica-Kamuik-Tržič, pri kateri je zmagal kandidat S. L. S. dr. \ iuko Gregorič s ,5(>J glasovi proti JOO glasom, katep. je dobil liberalni t. didat Marinček. Dosedaj je bil ta mandat v rokah lil ralcev. Ta zmaga S. L. S. luido grize kranjske liberakc in njih glasilo »Slovenski Narod«, tolaži svoje čitatelje tun, da bode o teh volitvah še govora pri državnem sodišču. Seveda je to le prazna nada.
Dulumka vest. Alojzij S a m b u c > višji duhovnik (arciprete) v Ogleju. . -postolski protonotar in župnik, je umrl. od mrtvouda zadet, dne .J. marca Rojen je bil 17 okt. IS40 v Italiji, v duhovnika posvečen 1. avgusta 1!S09. N. v m.!
Vojaki pijonirji na Rojcah so napi" -v ili lepo cesto iz vojašnice ob robu Rojc do Sočincga brega. Nasadili so tudi dre-\ ored.
Albanske komedije v Trstu. Pravi in nepravi Albanci so imeli od sobote do torka v Trstu svoj »kongres«, na katerem so se razpravljale najnemogoč-nejše in najneverjetnejše reči glede ■nove« Albanije. Govorilo je vse polno govornikov in vsak je imel svoje posebno mnenje. Vsakemu so ploskali, vsako mnenje je bilo dobro in konec je bil ta. da se ni storilo prav nič, kar bi se moglo označiti kot vspeh. Na splošno so povdarjali samostojnost te nove države. Eni so hoteli raztegniti Albanijo tako. da bi mejila le ob Bolgariji Srbov in Grkov nečejo imeti za sosede. Drugi so zopet že na tem kotnedijaš-kem sestanku spoznali, da je dobro prijateljstvo z Rumuiii edino pravo sredstvo za obstoj »mogočne« albanske države. Celo pozdravi našega minister-skega predsednika in zunanjega ministra so šh le brhko preko albanska srca. Človek dobi po vsem tem vtis. kot bi se bila vršila v Trstu velikanska albanska komedija, ki sploh ne sodi med resne dogodke v politiki. Na vplivu pa zgubi albanski kongres že s tem, da si želijo vsi severni Albanci, naj se jih priklopi Srbiji, ker sami spoznavajo, da bi jim avtonomna Albanija ne mogla prav nič koristiti, pač pa le škodoVati.
Spomlad se bliža in skrben sadje-rejec. kakor jih imamo hvala Bogu tun: v naši deždi že precej, pogleda s.d.:j s\oj sadovnjak in preišče vedno drevje, ali ni kaj poškodovano ali polomljeno oj snega ali vetra. Razun tega je treba pogledati tudi. ali raste po drevju mah. lišaj itd., ker vse to je drevju škodljivo. Na spomlad je treba drevje dobro prečistiti in osnažiti. da bo lepše rodilo. I -mazano telo zapade bolezni, ravno tako hira z lišajem in mahom zaraščeno dre-\ je.
Tržaško porotno sodišče. Pri pon-dcljkovi razpravi tržaškega porotnega sodišča je sedel na zatoženi klopi Anton Žerjal i/ Pliskovice, ki je bil obtožen hudodelstva uboja. Žerjal je namreč J/, oktobra m. I. ponoči z nožem ranil lo-
sipa Bandelj, ki je vsled rane mini. Žerjal je bil oproščen hudodelstva uboja. a obsojen je bil zaradi prestopka pijanosti na J meseca zapora.,
I/. Pulja. Vojak nam piše: I ošljite mi •Primorski List«.
Izmed vseh listov mi je »Pr. List« iiajpriljubljcncjši, najbolj domač!
Sam sem uže marsikaj vanj dopr-snval, ko sem bil doma v Brdih. Ali sedaj upam. da bom v prvem prostem časa. uko Vam je drago, poslal par črtic iz vojaškega življenja. (Opomba ur., i rosimo!)
i rosim, da bi mi poslali »Prim. L.« kcj. ko to dobite in tudi za naprej točno! Helgo ga že nis.ni čital ter zato komaj čakam, da ga enkrat dobim v roke: iis.oč srčnih pozdravov in krepak: Naprej pošiljam vsem.
Tudi črnilo se podraži. Nemški tovarnarji črnila so sklenili zvišati ceno malim sleklcničicani, ki so se prodajale doslej po H' pienigov. za 50 odstotkov.
Požar v tovarni patron. V Steinfei-du pri nun. Novem mestu je izbruhnil v tamošnji tovarni patron požai, ki so ga z največjim naporom lokalizirali. V nevarnosti so bila v bližini sc nahajajoča skladišča smodnika.
Mestne novice.
* m Visok« gostje. Pretekli teden je bila tudi liči pok. prestolonaslednika Rudolfa nadvojvodinja Elizabeta se soprogom knezom VV indiscligratzoin v Gorici.
Imenovanje pri »Montu«. Dosedanji likvidator na »Montu« g. Ivan S i in či č je imenovan za glavnega blagajnika na istem zavodu. Čestitamo!
m K imenovanju u. Ivana Simč'ča z.i (.'lavnega blagajnika na »Montu« klice veteran: Na mnoga leta! in daruje J K za »Slov. sirotišče«.
m Predavanje »Primorske Dijaške zveze« se bo vršilo prihodnjo soboto ob S. uri zvečer v dvorani pri »Zlatem Jelenu«. Predaval bo g. Fran Terseglav iz Ljubljane o vprašanju: »An krščanstvo še odgovarja kulturnim potrebam modernega človeštva«. Vstop K predavanju je prost.
Sobotno predavanje pri »Jelenu«. Kakor je bilo oznanjeno, je imel v soboto pri »Jelenu« profesor dr. Capuder iz Kranja predavanje o kmetskem puntu na Goriškem I. 101.J. Predavanje je bilo dobro obiskano in g. predavatelj jt- poljudno in jasno pojasnil vzroke, ki so prisilili tolminske kmete, da so zgrabili za orožje, da se ubranijo neznosnim kiivicam. ki so se jim godile, orisal je razvoj in značaj celega upora in njegov tragični konec, ko so 11 kmetskih mož obglavili in razčveterili na goriškem Travniku in javno nabili odsekane glave pri vseh vhodih v Gorico, v strah in trepet drugim.
Smrtna kosa. 1. t. m. ponoči je umrl bivši lastnik krčme »Alla bona bote< g. Anton Lenardič. N. p. v m.!
m I/. Rozentala v Gorici nam pišejo: Naša mladina je vedno bolj zanemarjena. Nekdaj so Rozcntalci radi zahajali v cerkev in so z veseljem poslušali besedo Božjo v stolnici. Sedanja mladina pa je izgubila vse veselje za cerkev in nima več druge misli ko plese in veselice. Stariši! Skrbite za svoje otroke in pošiljajte jih v cerkev, da vam ne bodo rastli v nečednosti in hudobiji, ampak \ milosti Božji. Mladina, ki ne pozna strahu Božjega, ni prida. Taki mladeniči in dekleta niso nikjer za rabo. Za Rozental in Starogoro bi bila prav zelo potrebna kaka krščanska organizacija.
l/ginil je ne ve se kam g. Rozina. tajnik goriškega okr. šol. sveta, prijatelj in zaščitnik narodno-naprednili učiteljev. Zakaj je izginil, se ne ve. Znano je le. da se preiskujejo zdaj računi prejšnjega liberalnega okr. šol. sveta.
m Oskrunjevanje nedelje. Tudi minulo nedeljo so vozarili s hlodi obložene vozove z goriške c. kr. državne postaje v Podgoro. Kaj porečejo Albanci.-' mPasjl kontmnac. Ker sc je pojavila na raznih krajih naše dežele pasja steklina iu je bilo že več oseb ogrizenih od steklih psov, tako da so se morale odposlati v Pasteurjev zavod na I Hinaju, je izdal luk. immicipij vsled ukaza, dos-lega mu od trž. namestništva oglas, s katerim naznanja, da je tudi v našem mestu uveden kontmnac. Vsled tega morajo biti vsi psi privezani. Oni psi pa. ki se vodijo na sprehod, imeti morajo nagobčnik in se morajo voditi na vrvi. Strogo je prepovedano jemati s seboj pse v javne lokale, na tramvaj itd. itd. Lovski psi zamorejo bili prosti ie ko se nahajajo na lovu. Ravno tako ovčarski psi le tam, kjer stražijo ovce. Kdor bi se pregrešil proti tem odredbam bode strogo kaznovan. Psi pa, ki ne bi bili privezani ali pa bi sc jih ne vodilo, preskrbljenih z nagobčniki po vrvici, bodo izročeni konjedercu, da jlli postreli. Vsakdo je pa dolžan pokončati svojega ali pa v varstvo mu izročenega psa, o katerem je izvedel, da je prišel v dotiko s steklimi psi ali pa tudi. ako sc pri njem pojavljajo sledovi stekline.
m Razdivjana šolska mladina v Gorici. Bilo je pred par dnevi. Iz ccrkvc sv. Ignacija so nesli sv. popotnico v Ra-štel. Dijak, ki je šel s knjigami v šolo. se ni hotel odkriti. Pristopila je k njemu oseba, k imu je klobuk snela z glave. Toda dijak se ga je jezno spet cljal tu glavo. Ubogi taki dijaki!
m Odprti lekarni. Od 9. do 10. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: C r i s t o i o I e t t i - K ii r n e r.
Iz korminskega okraja.
kr I/. Kožbane. (G orel je b <» š k.) Od vseh strani poročajo, da gozdi m nasadi gore: tu st' zažgali iz neprevidnosti, tam po nesreči, drugje morda iz hudobije ... I udi v kožbanski občini s., je zgodila taka nesreča. V torek Jo. febr. okoli poldne je nastal ogenj v »Vrhovljski komunji« blizu Kožban-. Gorelo je, kakor za stavo; v pai ma.i je bilo v ognju kakih .Jo njiv (Čampov) mladega boška. Posrečilo se je proti večeru, ogenj omejiti, za kar gre posebna zasluga orožniški patrulji iz Poletij z g. stražmojstrom na čelu. Kako Je ogenj nastal, še ni znano; skoro gotovu po kaki neprevidnosti. Škode je še precej. ker je zgorelo vse mladje. Naj ljudje vendar bolj pazijo, če sredi suhega listja in trave kurijo ogenj ali kade! 'Ta opomin je n;i mestu zlasti zdaj spomladi. ko bodo trebili senožeti in sežigali steljo...
kr Še ena iz Kožbane! V nedeljo. J. marca, so se zbrali »družinski poglavarji« kožbanske fare m so pod predsedstvom g. župana iz Skrljevega izvolili odsek sedmoriee, ki naj uredi in ugotovi plačo organistu v Kožbani. -• Zdaj se pričakuje, da bo ta odsek sedmih mož še pred koncem leta dovrš’1 svoje delo ... potem se upa. da bodo možje brez. razpisa oddali službo domačemu organistu ... potem se misli v kratkem zbrati dovolj močan pevski zbor ... potem se najbrže začnejo pevci učiti »da capo al fine« ... in potem bo svet strme poslušal, kaj se da narediti s plačo za organista in pevce! v znesku J«hi K!
kr Fojana. "Kat. slov. izobr. društvu v Fojani" napravi dne J4. marca t. I. društveno veselico. Dobiček se porabi za novo bradljo. Obenem se vsa slavna bližnja društva uljudno prosijo, da bi istega dne ne napravila veselic, kajti nujno potrebujemo podpore. Prosimo torej za obilen obisk. Srčno se zahvaljujemo tudi vsem onim blagim in častitim gosp., ki so kaj darovali za našo bradljo. \ spored veselice bode jako zanimiv	Društv.	odbor.
Priloga ..Primorskega Lisla" ši. 10 z dne 6. marca 1913.
60SP0P0V PAN.
OZNANILO.
II). mar. Štirideset mučencev (320), Atala, op. (636);
11. mar. Evlog, duh., muc. (859), Sol-ron, palr. (938), Hcraklij, muc.;
12. mar. Gregor, pap., cerk. uč. (004', Tcofan, op. (818);
13. mar. Evfrazija, dev. (310). An/.oviii, šk. (840), Rozina, vd.;
14. mar. Sedem /.altisti M. 15., Matilda, ces. (968), Evtihij, muc. (741);
15. mar. Loiigiu, muc., Klemen Dvorak
(Hoffbaucr). duh, sp. (1820), Ca-liarija, pap. (752);
16. mar. Cvetna nedelja; Blagoslov oljke; Hilarij in Tacijan, muč. (285); evangelij: Jezusov prihod v Jeruzalem.
Post vse dni, razim nedelje; mesu se sme pa vživati enkrat na dan opoldne vse dni, v nedeljo tudi večkrat, v petek pa ne.
Najsvetejše ho izpostavljeno v javno češčenje v četrtek (13. mar.) v Ajdovščini, v petek (14. mar.) v Novakih, na Cvetno nedeljo v Štanjelu.
Blagoslov oljke (cvetno nedeljo).
Ko pride duhovnik pred altar, sc poje:
iiosauu sinu Davidovemu! češčen bodi, kateri pride v imenu Gospodovem. Kralj Izraela, liosana na višavah! Gospod z vami!
In s tvojim duhom!
Bog, katerega smo dolžni radi imeti in ljubiti, pomnoži v nas darove svoje neizrekljive milosti: in, kakor si storil, da se vsinrti Tvojega Sina nadejam j tega, kar verujemo, daj da po vstajenju njegovem pridemo, kamor smo namenjeni, kateri s Tabo živi in kraljuje v edinosti sv. Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.
Nato se bere list iz 11. knjige Mo-zesove (Glej Zgodbe sv. Pisma Družbe sv. Mohora, Stari zakon str. 208 in 209), ki pripoveduje, kako so se Izraelci vta-borili pri palmah.
Po kratki molitvi sc poje evangeli, ki popisuje današnjo dogodbo (Zgodbe sv. Pisma. Novi zakon str. 438), kako je šel Jezus v Jeruzalem in so mu palmove in oljčne veje stlali na pot.
Nato se začne pravo blagoslavljanje oljk.
Duhovnik moli (poje) na listni strani altarja:
Gospod z vami! — ln s tvojim duhom! —
Molimo! Pomnoži, Bog, vero v Tebe zaupajočih in usliši milostno ponižne naše prošnje: naj pride nad nas mnogotero Tvoje usmiljenje: blagoslovljene (t) naj bodo te mladike palmove, ali oljčne, in kakor si v predpodobi sv. cerkve blagoslovil Noeta gredočega iz ladije in Mozesa, ko je šel z izraelskimi sinovi iz Egipta, tako naj bi tudi mi, noseči palme in oljke, z dobrimi dejanji naproti šli Kristusu, in mogli po njem doseči večno zveličanje, kateri s tabo živi in kraljuje v edinosti sv. Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.
Gospod z vami! lu s tvojim duhom!
Gori srca! Imamo jih pri Gospodu.
Zahvalujmo se Gospodu, našemu Bogu! Spodobno in pravično je. Duhovnik poje, kot predglasje«-Zares spodobno je in pravično, primerno in zveličalno, da Ti vselej in povsod hvalo dajemo, sveti Gospod, Oče vsemogočni, večni Bog. kateri se poveličuješ v zboru svojih svetnikov. Ker Tebi služijo Tvoje stvari, ker Tebe samega za svojega stvarnika iti Boga spoznavajo in vsako 'I voje delo Te
hvali, in svetniki Tvoji Te častijo. Veliko Ediuorojenega Tvojega ime vpričo kraljev in mogočnjakov tega sveta na \es glas spoznavajo. Kateremu strežejo angelji in nadangelji, prestoli in gospostva in z vso močjo nebeške vojske združeni slave Tvoje pesem skupaj prepevajo neprenehoma rekoč:	(Sledeče
poje zbor).
Svet, svet, svet si Gospod vojsknih trum. Polna sta nebo in zemlja slave Tvoje: liosana na višavah! Češčen bodi. ki prihaja v imenu Gospodovem; liosana na višavah!
Duhovnik: Gospod z vami! In s tvojim duhom!
Molimo! Prosimo, Gospod sveti. Oče vsemogočni večni Bog, da to stvar oljke, katero si dal rasti iz tvarine lesu. iu katero je golob, vrnivši se k ladji (Noetovi), v ustih prinesel, blagovoljno blagosloviš (+) in posvetiš (t), da koderkoli od nje kaj prejme, zadobi pomoč za dušo in telo, ter da postane po-moček k našemu zveličanju in 'Tvoje milosti skrivnost. Po Gospodu našem
i.	.t d. Amen.
Molimo! Bog, kateri raztresene reči zbiraš in zbrane ohranuješ, kateri si blagoslovil ljudstvo, ki je šlo Jezusu /. vejami naproti, blagoslovi (t) tudi to (Ijčne in palmove veje, ki jih 'Tvoji služabniki 'Tvojemu imenu na čast zvesto prejmejo; da.kamorkoli jih ponesejo, stanovalci tistega kraja Tvoj blagoslov dosežejo, in da .potem, ko bo pregnano vse, kar bi jim utegnilo nasprotovati, bode desnica 'Tvoja branila vse, katere je odrešil Jezus Kristus, Tvoj Sin. naš Gospod, ki s Tabo živi in kraljuje itd. Amen.
Molimo! Bog, kateri si hotel po čudoviti uredbi celo tudi po brezčutnih rečeh pokazati, koliko 'Ti je mar za naše zveličanje, daj, prosimo 'Te. da spoznajo pobožna srca 'Tvojih vernih v svoje zveličanje, kar kaže skrivnostno dogodek, da je danes množica z nebeško svetlobo razsvetljena šla Zveličarju naproti in mu oljčne iu palmove veje pod noge trosila. Palmove veje tedaj so prcdpodolni zmag, ki jih imamo pričakovati nad knezom smrti; mladike od oljk pa vpijejo nekako, da je prišlo k nam duhovno mazilo. Spoznala je namreč tista srečna množica že takrat, (Ja (kar je ona delala) bilo je predpodolni da se bode naš Odrešenik, usmilivši se človeških rev, s knezom smrti za živ ljenje vsega sveta boril iu da ga s smrtjo svojo premaga. Iu zarad tega um so poklanjali stvari, ki naj bi kazale zmage njegove slave iu obilnost usmiljenja. Ker tudi mi polnoverno trdimo, da se le vse, kar smo rekli, zgodilo, iu da omenjeni pomen ima, prosimo Te ponižno, sveti Gosp., Oče vsemogočni, večni Bog, po tem istem Gospodu našem, Jezusu Kistusu, da v njem in žnjim, čegar udje si hotel, da smo, smrti oblast zmagamo iu postanemo deležni veličastnega vstajenja njegovega. Kateri s teboj živi bi kraljuje i. t. d.
Molimo! Bog, ki si ukazal, da naj golob z oljčno vejo mir oznani, podeli liani, prosimo Te. da bodo te oljke in družili dreves veje z nebeškim blagoslovom posvečene iu vsemu 'Tvojemu ljudstvu v zveličanje. Po Kristusu Gosp. našemu.
Molimo! Blagoslovi (tl prosimo Te, Gospod, te palmove, ali oljčne veje, in daj, da. kar danes 'Tvoje ljudstvo na Tvojo čast telesno opravlja, isto v duhu, kolikor je moč, pobožno opravi s tem, da sovražnika premaga in dejanje usmiljenja čez vse ljubi. Po Gospodu našem i. t. d.
Sedaj pokropi duhovnik trikrat veje z blagoslovljeno vodo iu jih trikrat I okadi, potem reče (ali poje);
Gospod z vami! Iu s tvojim duhom.
Molimo! Bog. ki si Svojega Sina. Jezusa Kr.. Gospoda našega v naše zveličanje poslal na svet, da bi se po
nižal do nas in nas nazaj k 'Tebi pokli cal, iu kateremu je prišedšenui v Je riizalcm pisma izpolnit množica vernih ljudi najzvestejše vdana mu oblačila svoja in palmove veje po poti trosila: podeli, prosimo 'Te, da mu pripravimo pot vere, s katere bo strebljen kamen spotikljeja in odvaljena skala pohujšanja, da bodo zelenela pri 'Tebi naša dobra dejanja na vejah svetosti, da bomo vredni hoditi za njim, ki s tabo živi in kraljuje i. t. d.
Nato se razdelijo veje pri altarju. med tem se poje:
Dečki hebrejski noseči oljke so šli naproti Gospodu in vpili rekoč: liosana na višavah!
I »ečki hebrejski so razgrinjali po poti oblačila iu vpili rekoč: liosana Sinu Davidovemu; češčen bodi, kateri pride
v	imenu Gospodovem!
Mašnik moli še naslednjo molitev.
Gospod z vami! In s tvojim duhom.
Molimo! Vsemogočni večni Bog. kateri si storil, da je naš Gospod Jezus Kr. na olsličincm žrebetu sedel ter množice ljudi učil oblačila, ali pa drevesne veje njemu na čast trositi po cesti: da;, prosimo Te, da bomo mogli njihovo nedolžnost posnemati iu doseči zaslugo njihovo. To tem istem Kristusu i. t. d.
To tem sledi procesija, pri kateri se pojo »antifone«, ki se nanašajo im isti dogodek. Drcd cerkvenimi vratini se procesija ustavi, samo dva, ah 4 pevci gredov cerkev in zapro cerkvena vrata ter pojejo v cerkvi: *
Slava, hvala in čast, naj bo 'Ti Kristus Zveličar, ki ti je blaga mladost \ pila liosana sveto. (To ponovi duhovnik in oni ,ki so zunaj cerkve ostali. Oni v cerkvi pojo še naslednje kitice, a oni, ki so zunaj, ponavljajo vedno to prvo kitico).
Kralj si Ti Izraelov, Davida prava mladika, ki v imenu Boga bližaš se blaženi kralj.
I )rnžba nebeška v višavah hvalne ti pesmi prepeva, ž njo umrljivi naš rod, in kar stvarjeno je.
Narod hebrejski hiti Ti naproti / vejami pahne, Glej, pred Tabo tudi nu s prošnjami, s himnami smo. Oni su pred trpljenjem dajali Ti hvalna darila. Mi 'Ti vladarju damo pesmi slavilne za dar. Oni so bili 'Ti všeč, prijetna tud' naš pobožnost naj 'Ti bo, usmiljeni kralj! dobro Ti ljubo je vse.
Ko so odpeli, potrka se z držajem križa na vrata, ki se koj odpro. Procesija stopi v cerkev in vsi skupno pojo: Ko je Gospod prišel v sveto mesto, vpili so dečki hebrejski, vstajenje k življenju oznanovaje, palmove veje držeč: liosana v višavah.
Ko je ljudstvo slišalo, da se bliža Jezus Jeruzalemu, šli so mu naproti palmove veje držeč so vpili: Nosana v višavi!
S tem je blagoslov oljke končan iu sledi sv. maša; med »pasijonom« drze vsi oljčne, blagoslovljene vejice v rokah.
I/. besedi in molitev pri blagoslov.i oljke boste najbolje videli, z. a k a j je ta blagoslov in v kake n a m e n e naj vam blagoslovljena oljka služi.
Po Marušičevem: Sv. \eliki teden.
Iskrice.
Svitloba p r e v e I i k a dobra ni, saj sveti ne ampak s I e p i.
Ko se veseliš, da si prišel do vrha. pa se pogostoma rado kaj skrha.
Z igro prekletstvo se brati,
li	b o ž a pač mnog, a kedo obogatii?
Rahlo samo če mu stopiš na prste, vendar kriči, kurje oči
ima gotovo, d.isi taji.
Mnogo jedilo bi vžitno ne bilo, če bi pri pguju sc ne zmečilo.
Novi vek.
Ruminličen igraknz v ptUlli (li.jtnjili.
Spisal V (Dalje.;
•> Martin Doljuk (ki stopi za Št. Gomišček-om na oder): Ko sem bil zadnjič v Gradcu, sem slišal, da zahtevajo nemški kmetje razne olajšave. Te olajšave vam hočem prebrati (Vzame v roke zapisnik): 1. Gospoda se mora držati pogodb in ne sme več s kmeti delati po svoji volji. 2. Ako plačuje kmet preveč, da ne more shajati, naj se mu olajša po razsodbi domačih poštenih mož. 3. Robote iu vožnje treba olajšati (Klici: To, to bi bilo dobro!) 4.Lov iu ribarcnje bodi tudi prosto. 5. Vsi gozdovi iu pašniki morajo biti spet občinski iu vsakdo snic za svojo potrebo drva sekati. 6. Vsaka občina naj ima pravico voliti si župnika. Drugi se nimajo vtikati v to ree. Župnik mora oznanjevati čisti evangelij. Ako tega noče, sme ga občina odstaviti. 7. Desetina naj se plačuje le duhovščini, tli ugi gospodi pa nič več. 8. Gospoda mora vrniti občinsko premoženje, ki si je je prilastila. Dragi kmetje! 'To so poglavitne točke -nemških kmetov iu mislim, da se jim lahko v marsičem pridrli žimo.
J a ti e z V u g a (sedeč pri mizi): lz tega ne bo nič, dokler ne potegne / nami duhovščina. Tredlagam, naj se izvoli poseben odbor, ki naj se poda k gospodu vikarju ah g. župniku in naj mu razloži vse te reči. (Klici: Živio! Vsi pojdemo k gospodu vikarju! Mora odnehati, mi plačujemo! Cisti evangelij naj oznanuje!)
M a r t i n D o I j a k: Predlagani tudi, naj se kmalu skliče shod iz cele dežele. Mnogo naših somišljenikov je v Vipavi, v Kanalu, v Tolminu in Rihcu-bergu. Vse le treba povabiti, da se \ vsem zjedinimo.
Štet a n G o m i š č e k: Saj so bili že za daneš povabljeni, pa jih ni še. Lipam, da še pridejo.
Andrej Mihelič (predsednik odbora za zidanje cerkve na Skalnici): Trosim za besedo!
Štefan (i o m i š č ek:	(iospod
Mihelič ima besedo! (Klici: 'Tega nočemo poslušati!) Trosim posluh!
A u d r e j Mihelič: Gospod župnik me je prosil, naj vas vprašani, kaj pravzaprav hočete in zakaj vtikate verska vprašanja v gospodarska?
Martin D o I j a k: Sam naj pride, pa mu že povemo, kar mu tiče! (Kliči:
I ako je!)
A n tl r e j Mihelič: Kaj želite od njega?
š t e t a u G o m i š č e k; I .judstvo zahteva, tla naj se v cerkvi oznanuje čisti evangelij.
A n tl r e j M i h e 1 i č: Ah se vam sedaj ne oznanuje čisti evangelij?
M a r t i u D o I j a k: Cel svet govori, tla ne! To sv. evangeliju smo vsi, ki smo krščeni, enaki. Mi nočemo, da bi duhovščina imela nad nami oblast. Mi plačujemo, mi hočemo duhovnike sam: \oliti. Duhovniki morajo v cerkvi o-znanjevati čisti evangelij. Pri zadnji večerji je Kristus obhajal tuti. s kelikom. Zakaj so duhovniki to odpravili? Odpustkov in sv. maše ni postavil Jezus Kr. Zato zahtevamo, tla se vse to odpravi, ker ni v sv. evangeliju. Mi 'zahtevamo tudi, tla se ustavi tisto tekanje po božjih poteh, zlasti tista neumna božja pot na Skalnici. Marija je bila le grešen človek, kakor on in je ne smemo častiti. Mi nočemo t uti i. tla bi nam ukazovali henečanski patriarhi in rimski papeži.
\ n tl rej M i h e I ič: Imate sc kaj? (Klici: Saj je to dovolj!)
M a r t i 11 I > o I i a k: Mi hočemo, da bodo duhovniki, kar mi. Zakaj hi sc duhovniki ne smeli zeniti? Kje je m zapisano? (Nekateri se smejejo.)
Andrej Mihelič: Pragi moji! Ljudje se vznemirjajo z novimi nauki, ki prihajajo z Nemškega, lf'da rimski papež je vse te nauke zavrgel in obsodil.	(Halje	prih.)
Bogomila.
7.a nemške učiteljice spisal Jakob licker. Za slovenske odgojiteljice priredila limerika Holzinger pl. Weidich.
Pi TO POGLAVJE.
Bogomila, ljubi samoto!
Kako priljubljena si ti.
Prijazna tiha mi samota!
Iz. hrupa glasnega ljudij
Bežim sem k tebi jaz. sirota.
Kaj meni svet se za gorje.
Ki srce bratu napolnjuje?
Kaj njega brigajo solze?
Hudobni svet jih zasmehuje.
.1. Pagliaruzzi-Krilan.
»O blažena samota, o edina blaženost!« Veliki sv. H e r n a r d, modli učitelj, ki je v preobilnem veselju radostno vzkliknil eudovitne besede, svet te ne razume!
Samcta! Strašna je že beseda za vsakega p o svet n j a k a. (irozovito čara ta beseda njegovemu duhu strašne. podobo pred oči: preplašeno srce išče rešitve v hitrem begu. Proč v drvenje sveta, v dobrovoljno družbo, k veseli igri: tu išče duh zabave, ubogo srce zadovoljitve, ne da bi se nasitilo.
Samota! »otroci svetlobe« razumejo onega sv. cerkvenega učitelja, velikega opata klervoskega. I udi nje prav močno vleče v samoto; to je edino lepo najljubše mesto njihovega srca, brez primere krasna zelenica v pušča-
vi	te zeinskc doline.
Iz goriške okolice.
g Shod poslanca Fona v Števerjanu.
\ nedeljo je imel, kakor je bilo že po časopisih napovedano, državni in deželni poslanec Pon shod volilcev v Števerjanu na Dvoru. Poročilo gospoda poslanca je vsebovalo tri glavne oddelke: Svetovna politika, državni zbor, deželne razmere. Z vidnim zanimanjem je sledilo okolu 200 volivcev izvajanjem, ki so bila skozinskoz zanimiva ni podučim.
Za predsednika shoda je bil izvoljen g. Franc Trpin. Po kratkem uvodu naprosi ta g. poslanca, da poroča volil-cem o delovanju poslancev S. L. S. v državnem in deželnem zboru. Ponovno so volilci svojemu poslancu živahno pritrjevali in odobravali taktiko našili delegatov.
I o končanem poročilu se oglasi k besedi nadučitelj g. Likar. Zahvali se v. poslancu za poučno poročilo ter predlaga sledečo zaupnico:	»Volilci
števerjanskega županstva, zbrani na
shodu na Dvoru dne 2. marca 1913 z velikim veseljem in vsestranskim odo*-bravajiicm jemljejo na znanje poročno svojega ljubljenega drž. in dež. poslanca gospoda I ona ter izrekajo Njemu, kakor tudi hrvatsko-slovcnskemu klubu državnih ter slovenskemu klubu deželnih poslancev neomejeno zaupanje ter globoko hvaležnost za vsestransko 'n neumorno delovanje.«
Viharno odobravanje je sledilo predlogu, na kar se je zaupnica soglasno sprejela.
(i. poslanec se je pomudil pozneje se nekaj časa med svojimi volilci, ki so se obračali d<> njega, proseč raznih pojasnil in nasvetov.
Samostan za lazariste na Uradu pri Mirnu sc bo začel kmalu graditi. Mate-rijal že vozijo na Urad. Zgradba bo stala okoli 100.000 K. Poslopje se bo nahajalo za cerkvijo. Lice bo obrnjeno proti Renčam. Delo bo v enem letu končano.
Usajcni krompir zmrznil. Iz Št. An-
drež.u, Vrtojbe in Sovodenj nam poročajo. da je mnogo nasajenega krompirja zmrnilo v zemlji vslcd hudega mraza minuli teden. Nekateri posestniki so vsled tega znatno prizadeti.
g Iz Št. Petra. Naše zadružništvo lepo napreduje, iu seme, ki je bilo use-jano pred 15 leti, rodi zaželjeni sad. V naši občini se je takorekoč pričelo na Uoriškem z zadružno mislijo, nakar'sc je jelo širiti to velekoristno in za kmečko ljudstvo neobhodno potrebno združevanje po celem Uoriškem. Povsod pa je začetek težak, tembolj, ker nismo bili še v vsem popolnoma podkovani. Zato prva leta ni šlo vse tako, kakor smo hoteli in mislili. Naša vodilna misel pri vsem našem delovanju je bila. pomoč kmečkemu ljudstvu. Da je bilo to res, dokazujejo žrtve, katere smo doprinesli v onih kritičnih časih, ko se nam ni vse uresničilo, kar smo nameravali. a so nam povrhu škodoželjneži m nevošljivci v nasprotnem taboru v Št. I etru in v Gorici metali pod noge polena, samo zato, da bi naša organizacija propadla, da bi bili potem naši člani o-škodovani tako hudo, da bi jim pretila največje gorje, ono gorje, pred katerim trepečejo sedaj člani znane liberalne zadruge v mestu.
A previdnost naših mož veljakov je preprečila vse to, izšli smo iz zadrege srečno in danes stojimo trdno kajti po mnogih hudih preskušnjah smo si pridobili splošno zaupanje domačega ljudstva kakor tudi veljakov voditeljev S. L. S. na < ioriškem.
Kje pa stojijo danes oni škodoželjneži in kmetovi sovražniki, ki so hoteli po vsej sili. da mora propasti naša kmečka organizacija? Potuhnili so se in mnogi teh se danes nahajajo v veliko hujšem položaju kakor smo se nahajali mi v onih začetnih časih, ko smo takorekoč orali ledino zadružne misli na Goriškem, posebno pa \ goriški okolici.
Našega zdravega zadružništva se danes oklepa velika večina kmečkega
ljudstva, ki spoznava koristi iu dobrote, ki jih ima od tega.
Danes stoji naša »Hranilnica in posojilnica« skoraj med prvimi v deželi. Šteje 495 članov. Prometa je imela \ minulem letu skoraj pol miljoua, hranilnih vlog nad četrt miljoua, vseli posojil je nad .^(I0.( 10(1 K. Čistega dobička ie imela nad 3(imi K. Rezervni zaklad znaša nad 22.000 K.
Navedena števila govore dovolj jasno iu glasno, kaj zmore vzajemnost in poštenje.
I )ruge občine naj posnemajo delo naše organizacije in videle bodo, da sc da z vzajemnostjo iu poštenostjo napraviti marsikaj za zboljšanje svojega gmotnega stanja. Le v združenju je moč! Oderuštvu se pride najprej v o-kom potoni zadružništva in organizacije.	X.
Iz kanalskega okraja.
ki Alojzij Križnic, sin bivšega kanalskega župana, ki je pobegnil, zapustivšl mnogim prav neljube spomine in svoje tovarne v Podmelcu v konkurzu, je bil te dni, kakor poročajo listi, aretiran v Belgradu.
Čuden pridigar! Pripovedovalo sc nam je te dni, da je sedaj še župan v i-la veh Aiidrej Konjcdic preklical zbranemu ljudstvu pred cerkvijo, da mu je goriško okrajno glavarstvo naročilo, da mora on izvesti volitev novega župana. Potem pa je začel nekako tako: »Dragi moji! Prepir naj neha med nami! Bliža se Velikanoč in bo treba k spovedi. I Spraviti se moramo vsi skupaj, da tako izvolimo župana« itd. itd. Seveda, ! starešini sc morajo spraviti skupaj in i izvoliti Konjedica za župana. Tako razume najbrže Konjedic spravo. A starešini, ki so v večini proti njemu, bodo malo dali na njegovo pridigo pred cerkvijo. Sicer pa vsekako: Čuden pridigar!
ki Kanalsko orožništvo je aretiralo in odvedlo v goriške sodnijske zapore cigana Franca in Mihaela Fludorovič, ker sta kradla in nekoga težko ranila.
Iz tolminskega okraja.
t Tolmin. Preteklo nedeljo se je ustanovilo v Tolminu novo društvo. Imenuje se »Sveta vojska«. Po pravici saj se bode trudilo, vojevalo za sveto stvar, za t r e z nosi našega ljudstva, proti grdemu pijančevanju, proti mogočnemu »Alkoholu«. Veselo znamenje je, da zanimanje za društvo rase.
V	odboru, sta poleg drugih, ki vidijo učinke pijančevanja, ljudsko bedo, dva zdravnika. Društvo hoče polagoma razširiti svoje delovanje po celem političnem okraju. V hribih se dela dan....! Najmlajšenm res človekoljubnemu društvu želimo obilo vspelia!
Iz cerkljanskega okraja.
c Iz Idrijske doline. Kdor pozna našo dolino, ve. koliko škode nam napra-
vlja Idrijca, kadar narase. Skrajni čas bi bil, da bi se že enkrat regulirala Idrijca in njeni pritoki. V glavnem bi bilo želeti, da bi se odpravile »grablje«, ki jih rabijo drvarji za splavljenje lesa \ Idrijo. Tudi za posestnike ob Soči bi bilo bolje, da se ne bi Idrijca s tako silo stekala v Sočo, ker ravno tani dela voda največ škode. Zato se obračamo na deželne in državne poslance s prošnjo, da bi se zavzeli za to stvar, ki je velike gospodarske važnosti za prebivalstvo ob Idrijci.
Iz kobariškega okraja.
kbd Kmečka hranilnica iu posojilnica v Borjani bo imela na cvetno nedeljo, t. j. K), t. m. popoludnc svoj redni letni občni zbor.
Iz komenskega okraja.
Smrtna kosa. V Lokvi na Krasu je v pond. umrl veleposestnik in bivši goriški deželni poslanec g. Anton M u h a v 75. letu svoje starosti.
Ministersko podporo v znesku 2U00 K je dobila cerkev v Biljani za napravo novih orgelj. Stare, dosedanje orgije pa jc treba nekoliko popraviti in jih dati kaki drugi cerkvi, ki je orgelj potrebna. — Cerkev na V r h o v 1 j a h dobi podpore 800 K in sicer za to, da sc dajo očistiti precej dragocene treske, ki sc nahajajo na notranjih cerkvenih stenah. Ob enem opozarjamo vse prizadete kroge,-naj se v tozadevnih-vprašanjih pridno obračajo na »Centralno komisijo za ohranitev spomenikov« na Dunaju.
Zgodnja Velikanoč. Letošnja Velt-kauoč, ki pade na dan 23. marca, je glede zgodnjosti na drugem mestu. Po določbi cerkvenega zbora v Niceji pade Velikanoč, kakor znano, »na prvo nedeljo i>o polni luni i)o začetku pomladi.« Po tej določbi se obhaja najzgodnejša Velikanoč, ki sploh more nastopiti, dne 22. marca. Tako zgodnjo Veli-konoč je pa izmed danes živili ljudi le malokdo doživel; kajti zadnja Velikanoč, ki je padla na 22. marec, je bila I. 1818, dve prejšnji pa v letih 1761. in 1693. V današnjem iu dveh prihodnjih stoletjih i>a Velika noč na dan 22. marca sploh nikoli ne pade, marveč še-le leta 2285 iu potem leta 2353 in 2437. Tudi letošnja velikonočna doba na dan
2.}. marca se jako redkokrat ponavlja; v minolem stoletju so imeli tako zgod-dnjo Velikonoč le dvakrat: leta 1845. Iu leta 1856. Po letu 1913. nastopi zopet v letih: 2008, 2160, 2228, 2,380 in 2532. Seveda je pa lahko mogoče, da se med tem velikonočnim praznikom določi stalen dan v letu, kar se že dolgo namerava.
»Živela Turčija!«, je gotovo že marsikdo zavpil, ko je po žrebanju turških srečk zaznal, da je njegova števil-
Najnovejše spomladansko letno blago za ženske in moške obleke kakor tudi platno in bombažasto tkanino, namizni prti, bri-salke, žepni robci itd. ima v veliki izberi manufakturna trgovina T e o d. Hribar, v Gorici, Gosposka ulica štev. 6. =====
k a zadela Klavni ali večji dobitek. One !. aprila t. I. je zopet žrebanje tiirškln srečk, pri katerem bodo izžrebani nastopni dobitki: Olavni za 4(111.(1(10 frankov. I za .?(1,000 frankov. 2 po lo.ooo irankov, (i po 2.500 frankov, 12 po 2.(100 frankov itd. Vsi dobitki so lepi. \ najlepši je oni za 400.000 frankov, katerega pa prav gotovo ne bo zadel, kdor nima turške srečke. Citajte današnji oglas »Slovenske Straže« in zagotovite si s takojšnim naročilom turške srečke igralno pravico že za prihodnjo žrebanje.
asaJfrui
gromov
- - Vi.E
w»	'm
To je že 21 let preizkušen kavin dodatek in nadomestek
— Učenca =
sprejme pekovski mojster v (Jorici J. Bratuž, šolska ulica.
SREČKE V KORIST »SLOVENSKI STRAŽI".
400.000 FRANKOV
se zamore zadeti s Turško srečko na mesečne obroke po samo
4 krone 5 vinarjev.
Vsaka srečka prav gotovo zadene! - Z vplačilom prvega obroka zadobi naročnik takojšno igralno pravico.
Prihodnjo žrebanje dne I. aprila t. 1.
lino turško srečko zamore naročili tudi več oseb skupaj. — Pojasnila daje in naročila sprejema za ..Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana.
Kongresni trg 19.
mfaSS.
2 S S S 2 2
’GS3
S 2 2 2 2 S
;sza *
Naznanilo preselitve.
Odvetniška pisarna
P." IVO NOVAK-A
se jo preselila
iz dosedanjih prostorov v ulici Caserma št. ?. I. nad.
v hišo „ContraIn(‘ posojilnice4* Tekališre Jos. Verdi št. 32. I.
&B2S
s s s s s. s
GSS
S S S 2 2 2
esa®
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
(iradec . lunaj . .
2n.
(>.V
2, 43, 15, 58. 2. 37. (id. 22.
Alojzij Gril, nrzarski mojster
v Št. Atidrcžtt pri Gorici št. 81
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke.
B	a 0 e	g 55 a a e	JS 0 0 0		B
0 a	Čmlj	arsla zadri	na t Mirnu		a a £9 a 0 a a
% E K a a	svojo no trgu	priporoča prodaialno črevljev v GORICI sv. Uniona šlev. 1 (slori trg.]			
ii	a a g	3 23 El B E	i £5 @ i	a a	m
VOOOBOOOf
1’rva Hlnveimkn trnovimi i, Jedilnim liliiKiim
Anton Kuštrin,
v QO^ICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v s mestu in na deželi svojo veliko IM trgovino raznega jedilnega in ko- ▼ lonijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba
0 točna in solidna. Na željo odje-malcev v mestu sc blago do- f!j
Ostavlja na dom.	'J'
Pošilja se po železnici in pošti. Q
KHHMOOOi
Ferdinand Resei.
Gorica, Gosposka ulica !f
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo
veliko zalogo perila in bla£a
za moške obleke.
Posebna izbera črnega sukna. Na zahtovo pošljem vzorce.
Trgovina z usnjem
v Kapucinski ulici št. 2 (,.Prl Lizl“.)
Podpisani priporočam sl občinstvu v mestu m na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje is najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježim
JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
v | vsake
uca a-*az
ličnih kakovosti natanjčno po! zdravniških predpisih, dalnoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino, žganje.
Vse po zmernih cenah priporoča
JAKOB ŠULIGOJ,
urar c. kr. državnih železnic
v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici.
Najboljše in najmodernejše sukno za moške in volneno na ženske obleke razpošilja najceneje 'jfugoslov. razjtušiljalna
R. S TER MUCKI v Celju š/. J04.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Svoji k svojim! ’ Svoji k svojim!
MIHHEL TURK
GORICA na Kornu štev. 6. GORICA
priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
Na prodaj jo lopo posestvo. da sc redi lahko 6 goved. Posestvo se odda tudi v najem. Hiša je lepa / zaprtim dvoriščem, na katerem se nahaja dobra studenena voda. Polje je od hiše oddaljeno 5 minnt. Na polju se nahaja mnogo rodovitnega lepega sadnega drevja. — Cena posestvu je jako 'in zelo ugodna. Proda Midi na obroke. \ eč se po e pri Antonu Ravniku v Kanalu.
ODLIKOVANA ruJKARNA
MAKm =
Gorica, vla Formlca
■s priporoča za odjenmnji’ raznosi peciva navadnega in najfinejScga. Pecivo je najboljše. PriporoCam se cenj. odjemalcem za obilepouct n S spoštovanjem	E. Jakill
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Oorlcl na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
gMXXXXXX30CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXM7
X Lekarna Gristofoletti v Gorici na Travniku. >
jiv	Trskino	(ItokflieTo Jetrno o IJ p. ^
Poučimo aredatvo proti pruutni bo* ier.nim in apioftnl telesni slabosti. Ir.vrna steklenica teira oijn na ravnomene barv,. po K 1 40, barv. K 2.
Mare*«
__________
Trakino	Jetrno
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in defkem, Ki so nervozni in neine narave.
Tr*ikino jetrno olje *<* ieleznim Joilecem.
S tem oljem ee ozdravijo v kratkem čaau i gotovostjo vse kostoo boleini, tlemi otroki. |ol8e, umloktilioat itd.
===-:.	Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.
Opomba. Olje, katerera aarofam direktno ir Sorvfirlje, prelMe ne redno ♦ mojem leni. laboftUrjn pn-tlno ni* napolnijo *t eklenlre. /ato /»morem Jamčiti avojlm tt. odjemalcem jtledf Ciatote In atrtlnf-■ poNubnoNti ta td ratljrnje.
Crintofolettijeva pijača I/ kine in železa.
Najboljši pnpomoOek pri zdravljenju s trikinim eljent.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
8
fiCXXXXXXX3000000000CXXXXX3(XXXXXXa
$1
»CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCROVflTlA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVCZO
v GORICI ♦♦♦-»
obrestuje hranilne vloge po 5 °|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 6"0, na menice po 7°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši CorSO GlliS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od S. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Prave
Čebelno - voščene sveče
in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč.
MED za pitanje čebel in za zdravilo
priporoča udani
J. Kopač, svečar v Gorici
TVRDKA 0. ZAJEC'
trgovina ž železjem v Gorici
v hiši .Goriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postreiba točna, domača in cene konkurenčne.	—............. =
Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole.
l
_____L
Prvo primorsko avtorizirana stavbeno in kamnoseško podjetje
Alojzij Tavčar
v Dutovljah okraj Sežana
zapriseženi sodni izvedenec
izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela.
Cenezmerne.
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
A. deli), razprodaja črevljev, Krakovo 516.
Lahko se premeni ali denar vrne.
^ Odlikovana pekarija	^
^	^ ln sladčičarna $/•	^
♦ K. Draščik 8
§ v Gorici na Kornu +
£	(v	lastni	hiti)	^
♦ Izvršuj* naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmano* in poroke, pince itd. Prodaja različna tlna vina in likerje na _-x drobno ali orlg. buteljkah. Pri-poroča se sl. občinstvu. Cen*
Jako nizke.
□
O
o
O
Prva Goriška
posebna (specijalna) trgovina platnenega in
Maiastep Map
H. WALLAND
Gorica - Gtspsla ulica št. 11» kili Ortaia . Gorica
(prej Via Stretta 4.)
Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniška zaloga platnenega in bombažastega blaga. Prodaja na debelo in drobilo po stalnih tovarniških cenah in sicer
v veliki izberi
šifona, bele in ruja ve šeše, (korama) platna za telesno perile in rjuhe ! Gradi in žimo za žimnice (štramace).
Različne koverie, plahte in kovfre!
Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti, tovalič.i. brisalke itd. itd.
ZAJAMČENO ^
iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke, namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnosti!
Znano najboljSe blago! Strogo solidna postrežba! Popolnoma nova zaloga!
Za obilni obisk se priporoča s spoštovanjem
H. WALLAND,
Gorica, Gosposka nlica št- 17 hiši Orzana
prej Via Stretta 4
H
a
o
□
D
ooooooooooooooooooooo
Trgovina železnina
PINTER & LENARD
Gorica — Raštelj št. 7 — Gorica
JOOOOOOOOOOOOO
ooooooooooooooooooooo
priporoča svojo veliko in bogato zalego za spomlad pocinjene žice za trie, trnjeve žice, razne mreže za ograje itd., nosilce (traverze), cement, sesalke (pumpe) kovanje za hiše in druge stvari te stroke.	a
Zagotavljamo točno domačo postrežbo In nizko ceno. V
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
I
h
Kolumbovo jajce za pokrivanje streli!
Potom žeuijalne iznajdbe, ki »e jo
Patentirani strešniki „Ancora“.
napravi ua navednlh pladkili strešnikih (llaclizieKel) se sodeže perfektno zvezo rele strehe.
S patentiranimi „Ancora*\ strešniki pokrite strehe nudiju večjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estetičen utis I Cene Jako primerne I
Priporočljivo za nove strehe ali pa za zamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino! m m
Najboljša priporočila I
Izključno zastopstvo za go-	GoNCa,
riški, tolminski in vipavski • ZjCIJCv» Gosposka ul 7. okrai ter za Kras:	riLtiLUN	10/.
bdajatelj in odfovorai urednik J. VimpolAek v Oorid.
Tiska »Narodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L. Lokežlč.