I*u»d doflj SundajS PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški In uprovniiki prodori: M67 South Lowndal« Ave. Offioo of PubUcotlon: •657 South Laamdale Am Tolophono, RockwoU 4004 jjTO—TEAH XXXVI. Cono listo jo $6.00 tered m Hoood-clui utttr Jiftuurj lf. 1B33 at th« i>oet offic«' 1 1 " ChicMP. maurts. unOar Act of o< Mai^TS? CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. 26. JUNIJA (JUNE 26). 1844 Suboertption |6.00 Yeariy STEV.—NUMBER 124 Ameriško napadalne četendrle v Cherbourg $ treh strani! Zavezniški topniški oddelki bombardirajo zadnjo nemško trdnjavo na polotoku. Trije nemški generali ubiti v akciji na francoski fronti. —Novi bombni napadi na rumunska oljna polja in železniške proge v Jugoslaviji.—Ruska armada zdrobila nemške bojne linije na obeh straneh Vitebska v Beli Rusiji v veliki ofenzivi.—Ameriški letalci potopili nadaljnjih pet japonskih parnikov in sestrelili 72 bojnih letal LONDON. 26. Juiu—Ameriška so od padca Rima bežale pred napadalno čoto ao udrlo v Chor- peto ameriško in osmo britsko bourg s treh Strani ae glasi armado proti severu, so se usta-uradni komunike. Glavni aaves- vile na črti ob Trasimenskem jezeru, pravi uradni komunike. Ta črta leži 85 milj severno od Rima. Ameriške oklopne in pehotne kolone prodirajo proti Folonicu, pristaniščnemu mestu, 55 milj pod Pizo, in proti Roccastradu. Čete britske armade so prekoračile reko Chiento in dospele na ozemlje pri Morrovallu in Montecosaru, 25 milj od Ancone, italijanske luke. Ameriški letalci so s svojih baz v Italiji izvršili napade na oljna polja v Rumuniji in železniške proge v Jugoslaviji. London. 24. jun.—Ruska armada je zdrobila nemške bojne linije na obeh straneh Vitebska, utrjenega mesta v Beli Rusiji, in s tem se je začela dolgo pričakovana sovjetska ofenziva na tej fronti. Moskva poroča, da je ruska armada zadala strahovite udarce nemški sili. Ve* tisoč Nemcev je bilo ubitih in ujetih v bitkah z Rusi na tej fronti. nišld slon pravi "da Je tretje največjo francosko priataniščno maslo skoro v naših rokah." Zavezniški topniški oddelki bruhalo isstre)ko na Cap de la Hague, zadnjo nemško trdnlavo na aevorosapadni konici polotoka Cherbourga. Ameriška 6aaniška agoniura Associated Prooa poroča, da ao •note ameriške armade udrlo v Cherbourg dvajeetl dan po sa-vnniški Invaziji Normandije pod kri i J*m bombardiranja nemških postelj e kopnega, morja in iz sraka. Nemška čoaniško agoniura DNB ie priznala, da ao ameriška čtie zavzele meato. Izgleda, da Je ameriška aila, kateri poveljuje general Omar N. Bradley. sajela nemško vojaško posadko okrog 30,000 moš. Nemci so. ko ao uvideli, da na bodo mogli vsdršati pritiska, učsll uničevati pomole in druge naprave v Cherbourgu. -Admiral Chester W. NJimitk ' je naznanil, da so ameriški letalci napadli in potopili pet naj daljnjih japonskih parnikov in ladij, šest pa poškodovali v bližini Saipana, otoka Marijanske grupe, v spopadih v zraku pa sestrelili 72 japonskih bojnih letal. London, 24. jun. — Ameriške čete so prebile nemško trdnjav-sko črto na južni strani Cher: bourga med Mont du Rocom in Octevillem ter zasedle strategič-ne višine v bližini La Mare Ca-narda, eno miljo od središča velikega francoskega pristaniščne-ga mesta. Kljub močnemu odporu nem-ike sile je očitno, da ne bo mogla dolgo vzdržati pritiska. Usoda Cherbourga je bila zapečatena, ko so ameriške čete zavzele hrib TourlaviUe, eno miljo od m°rja. Ta hrib dominira vzhodni sektor Cherbourga. Ameriške kolone so presekale vse ceste, ki vodijo iz Eglisa v vzhodni del polotoka. Jeklen °broč okrog nemške vojaške posadke se zožuje. Ameriške čete dominirajo vse dostope do Cher-^urga in nemška posadka je "bkrožona s treh strani. Posadko tvorijo vojaki, stari 40 in v« let. Ta ne more biti ojačana ln nima opreme za uprizoritev protinapadov. Zavezniško poveljstvo poroča, ^ ho ameriške, britske in kanadski- čete ujele čez 15,000 so-vražnikov v Normandiji v zadkih dneh. Ljute bitke so v teku P" Hitrbourgu, Longrayju in v *ktorju Tilly.sur*Seulles. Brit-»n kanadske čete v tem sek-'rJu "dbHe naskoke nemških "klopnih kolon na svoje pozicije |n vrKle sovražnika nazaj z ve-iikirr'i "gubami. ka,1»o Berlin je naznanil, da J' bl> Kcneral Heinz Hellmich 1 francoski fronti. On je Na prvi dan ofenzive so Rusi i.B prvi umi u Arl^Jt^ f^rli petnajst milj daleč in tretji ubit Ubit;, Fr it y nemški general, ki je akcij L Prej sta bila generala Eric Marcks in w'tt. Slednji je bil pove-(1,*ete nemške oklopne ^•»•riška in briUka letala so no bombardirala nemška a 'n industrijska središča in *<-,Me baze pri Paa-de-Calai- ''fancija. 24. jun —Nemške čete, ki zasedli čez 150 vasi in naselbin. Sovjetske čete prodirajo naprej po cesti Smolensk-Ofša, katero. je Napoleonova armada prehodila pred več ko sto leti. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so sovjetske čete zasedle nadaljnje naselbine na Karelijski ožini na severni strani Viipurija, luke in drugega največjega finskega mesta, ki je padlo zadnji pondeljek. Paarl Harbor, Havaji. 24. jun. Admiral Chester W. Nimitz poroča, da je bil japonski letalo-nosec torpediran in potopljen na Pacifiku med Marijanskimi in Filipinskimi otoki. Japonci so izgubili dva letalonosca in štiri bojne ladje in čez 370 bojnih letal v bitkah z Američani. Ameriške podmornice so v zadnjih tednih potopile 16 japonskih parnikov in transportov. Japonska pomorska sila se krha pod udarci, katere dobiva. Kandy. Cejlon, 24. jun.—Bu-letin iz glavnega stana admirala Louisa Mountbattena, vrhovnega poveljnika zavezniške sile v južnovzhodni Aziji, pravi, da so bile japonske čete pognane iz vseh krajev ob cesti Kohima-Imphal. Japonska kampanja v Indiji, v katero je bilo vrženih čez 75,000 vojakov, se je izjalovila-na vsej črti. Sodnih predlaga ustrelitev Hitlerja London, 24. jun.—Marcel de Baer, predsednik belgijskega vojaškega sodišča v Angliji, je predlagal ustrelltev Hitlerja in, njegovih generalov brez obravnave, kakor hitro jih ujamejo zavezniške, vojaške enote. "Ako bo naložena kazen Hitlerju, nje govim ministrom ln generalom moro biti izvršena takoj po aretaciji," je rekel sodnik. Senat potrdil imenovanje Barda Washington, D. C., 24. jun.— Senat je soglasno potrdil imenovanje Ralpha A. Barda za pomožnega momaričnega tajnika Bard je prevzel pozicijo, katero j« imel James Forrestal. Slednji je nasledil Franka Knoaa kot momarični tajnik. Vlada vrnila premogovnike lastnikom Samo dva še pod njeno kontrolo Washlngton. D. C.. 24. jun.— Federalna vlada je vrnila z izjemo dveh vse premogovnike lastnikom in s tem v bistvu zaključila poglavje najdaljšega in najbolj zamotanega delavskega konflikta v vojnem času. Notranji tajnik Harold L. Ickes, ki je prevzel kontrolo nad premogovniki, ko jih je vlada zasegla, da se produkcija premoga nadaljuje, je rekel, da je silno vesel, ker se je iznebil de-a, katerega ni nikdar iskal. "Rudarji in operatorji morajo zdaj prevzeti odgovornost, da bodo premogovniki obratovali s polno paro, da se zadosti potrebam dežele v vojni," je dejal. "Na podlagi trdne mezdne pogodbe ni nobenega vzroka za stavke ali ustavitve dela." V smislu Ickesove odredbe so bili vsi premogovniki vrnjeni companijam razen dveh, ki sta astnina Jewell Ridge Coal Corp. of Virginia. Ta korpora-cija se je uprla podpisu pogodbe unijo United Mine Workers, katere predsednik je John L. ewis. Vložila je tožbo pri federalnem sodišču, da to odloči, ali mezdnourni zakon krije čas, ki ga rudarji zapravijo, ko gredo na delo in odhajajo z dela. Green predložil pro- gram republikancem Zahteval je preklical protistavkovnega zakona Chlcago. 24. jun. — VVilliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je nastopil pred člani odseka za resolucij j republikanske stranke in predložil program svoje organizacije z apelom, naj mu posveti vso pozornost. Konvencija republikanske stranke, na kateri bo imenovan kandidat za predsednika Združenih držav, se prične v pondeljek. Greenov program vsebuje deset točk. Ena zahteva kooldina-cijo vseh delavskih zadev pod federalnim delavskim depart mentom. Ta naj bi dobil tajni ka, ki naj bi v resnici reprezen-tiral delavske interese. Green je prisolil s tem klofuto delavski tajnici Frances Perkins, ki ima U urad že enajst in pol leta. Predsednik ADF je predlagal tudi omendironje delavskega zakono tako, da bodo delovcl dobili večjo oblast v določen ju znočajo kolektivnih pogajanj, in preklic Connally-Smlthovega protistavkovnega zakona. VVilliam L. Hutcheoon, delegat lz Indiane in predsednik mednarodne bratovščine tesarjev, je bil imenovan za načelnika odaeks za delavske zadeve. On je podpredsednik ADF. duhovnik ponosen na svojo rdečo zvezdo Pojasnil je, zakaj se je pridružil partizanom GROZODEJSTVA OKUPACIJSKE SILE Kairo. Egipt, 24. jun.—(Poroča Richard Movvrer) — "VI nosite rdečo zvezdo na svoji kapi! AH vas ni sram?" Tako sta nagovorila v slovenščini dva častnika kraljevske jugoslovanske armade katoliškega duhovnika Antona Stambuka, ko sta ga srečala y neki knjigarni. Kakor vsi Titovi partizani, nosi tudi on rdečo zvezdo na svoji kapi. Stambuk je prišel v Kairo iz taborišča jugoslovanskih beguncev v coni Sueškega prekopa na povabilo apostolskega delegata. To je bil njegov prvi obisk tega vročega in zaprašenega mesta. Stambuk je nekaj časa motril častnika in potem odgovoril: "Da, nosim rdečo zvezdo in ni me sram." Častnika sta začudeno gledala duhovnika nekaj časa, nato pa sta molče odšla ls knjigarne. Stambuk, ko smo se ponovno sestali z njim, se je smehljal, ko nam je opisal incident v knjigarni. Častnika najbrže ne bi bila prišla v tako zodrego, ako bi bila prej slišala duhovnikovo povest. Ko smo se štiri mesece prej prvič sestali s Stambukom v taborišču, smo ga vprašali, zakaj se je pridružil partizanom. On je odgovoril: ' "Pridružil sem se partizanom iz razloga, ker mislim tako kot misli ljudstvo." Potem je pojasnil svojo povest v detajlih. "V prvih dneh vojne sem bil tajnik škofa na otoku Braču v bližini dalmatinskega obrežja," je dejal. "Jaz prihajam iz vasi Selce na tem otoku. Videl sem nemške in italijanske invaderje in učinke okupacije. Invaderji in Paveličevi ustaši s6 pobijali ljudi in požigall vasi in videl sem svoje prijatelje, ko so bežali v hribe k partizanom. Odločil sem se, da se jim pridružim in škofu sem razkril svojo željo." "Kaj je rekel škof, ko ste mu povedali svojo željo?" "Rekel je, da lahko grem, če hočem, in da ne bo ugovarjal, pa sem šel." "Kakšno je bilo stališče cerkve v Jugoslaviji glede konflikta med partizani in ustaši?" je bilo nadaljnje vprašanje. "Vatikan," je odgovoril Stambuk, "je bil nevtralen, dasi je bilo očitno, da sc Je več duhovnikov v katoliški Sloveniji in Hrvaški ogrevalo za Pavellčo. Bili so proti partizonom, ker jih je Pavelič zagotavljal, da bo katoliška cerkev dobilo večjo moč in oblost. Mnogi so to zagotovi lo pozdrovlll. Gotovo je, do ao portizoni pobili mnogo duhovni kov, kl so Imeli zveze s 1'avell čem in njegovimi ustaši. Sovražnik je tudi pobijal duhovni ke, ki so bili noklonjeni partiza nom. No Braču mi ustaši rozoe-koll duhovnika Sirnunovičo Kužno na kose potem, ko oe je za vzel za prebivalce vasi Gornji, katere so uotoši pobljoll. To oo storili, čeprav je bilo znono, do je bil Kužna bolj naklonjen njim kot partizanom Stambuk je ro/kril, da oo on Domače vesti Oblaki Chicago.—G1. urad SNPJ ln uredništvo Prosvete je obiskal Cpl. Leo Cretnlk, Camp Phillips, Kons. Ia Clevelanda Cleveland, O.—V bolnišnici je umrl Frank Sirca, star 62 let in član društva 53 SNPJ. Doma je bil iz Dolenjega Logatca na Notranjskem. V Clevelandu Je bival 38 let. Zapušča ženo, tri sinove, tri hčere, enajst vnukov in več drugih sorodnikov. — V Detroitu, Mich., je umrla Nettle Laško, rojena Peskar, stara 44 let. Njeno truplo je bilo poslano v Cleveland, kjer je bilo pokopano. Zapušča moža, dve hčeri, enega sina, mater ln tfl sestre. — V žensko bolnlšnldD se je podala Eva Coff, znano kulturna delavka ln žena tajnika Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Prijatelji ji žele hitrega okrevanja. Nov grob v Pen ni Slovan, Pa.—Dne 21. t. m. Je umrl Matt Raznus, po narodnosti Poljak, član društvo 241 SNPJ. Zapušča ženo, pet sinov (dva pri vojakih), šest hčera in več sorodnikov. Tornado zajel dve državi C«z sto ljudi izgubilo življenje Subašič konferira z zavezniki ' ■ i i I , l( ice no natrpana p ra- { tfotniki te pen i < v bitki s partizani Proti zvišanju plač jeklarskim delavcem VVashington, D. C., — 24 Jun. J. M Larkin, podpredsednik Bethlehem Steel Co„ je pri zaslišanju pred vojnim delavskim odborom dejal, do bi sa stroški Jeklarskih kompanij povečali zo $120,000,000 letno, če bi te prištele no zvišanje plače članom jeklorske unije CIO za 17 centov na uro. Trdil Je, da unija ne upošteva ekonomskih dejstev. Plttoburgh. Pa.. 24. jun.—Čes sto ljudi je bilo ubitih in na aU* tlne ranjenih v tornadu, ki ja divjal v južnozapadnl Pennsyl-vanljl ln severocentralnl West VlrglnlJI. Tornado je podrl več sto hiš in na tisoče ljudi ja ostalo brez strehe. Bolnišnice njenci. no cestoh in ovirojo promet. Pri zodete so predmestje na Južni in vzhodni strsni Plttsburgho. Tornodo je zohteval največ žrtev v Shlnnstonu, W. Vi., In okolici. Najmanj 27 ljudi je izgubilo življenje. Hudo prizadete so nooelbine v okrajih Green, VVashington in Indiona v Pennsylvonljl. Pozvročena škoda znata več milijonov dolarjev. Eksekucija nemškega špiona v Angliji London, 24 jun. — Rlchord Charles Neukermons Je bil ekoe-kutiran kol nemški šplon v Jet-nišnid v Wormwood Hcrubbeu. On je deepel v Anglijo kot be-gunec v Juliju preteklega leta in dobil delo v belgijski ogen-turl. Aretiran je bil po razkrit-Ju, do je pošlljel v Berlin informacije o gibonju belgijskih čet v Angliji. ze vezni k i. Kno Je bila Gorlbol-dijevp divizijo Ob« bi bili lahko zapustili Jugoslavijo, a kta oete-li tamkaj Stambuk Je rozkrd, da ž*ll obiskoti Ameriko On bi Jo rod poznal. "Dve.sorodnike Imem v Californiji," j» dejal, Zdi se ml, do or moje željo ne bo uree-Samo trije duhovniki taborišču, kjer naa povedal, da sta m- dve Italijanski, trebujo Prišel **-m v Keiio, mt tel videti Vladna pomoč vojnim veteranom Roosevelt podpisal zadevni načrt Woohlngton, D. Cm — 24. jun. Predsednik je podpisal zakonski načrt za pomoč vojnim veteranom. Ta določa federalna posojila, oskrbo v bolnišnicah, brezposelnostno zavarovanje, šolanje ln podpore v drugih oblikah. Sodi se, da bodo stroški izvajanja programa znašali čez šest milijard dolarjev. Roosevelt je po podpisu nočrto dejal, da je v nekaterih ozlrih pomankljlv, zaeno pa Je priporočil kongresu, noj stori korake, da bodo vojni veterani deležni socialne zaščite v večjem obsegu. Program naj oe roztegne tudi no mornarje, ki so uposleni no par-nlklh trgovske monarice, Roosevelt jo dalje svetoval kongresu, naj sprejme zakon glede plačevanja odškodnine delavcem, kl zdaj delajo v vojnih industrijah, zo čos, ki go izgubo v dobi preureditve teh industrij zo produkcijo civilnih potrebščin. Zakonski nočrt, katerega je Roosevelt provkor podpisal, krile vse moške in ženske, ki so bili v vojaški službi najmanj 90 dni po 10. septembru 1. 1940, ko je zakon obvezne vojaške službe stopil v veljavo. Dalje določa potrošnjo pol milijarde dolarjev za zgradnjo bolnišnic, v katerih bodo dobili oskrbo vojni veterani. čistka proti fasistom v rimu odrejena h M, Rim. 24. Jun. — Dr. Ivan ftu-boŠlč, predsednik nove jugoolo-vonske vlade, In kralj Peter kon-ferlroto s poveljniki zoveznlške oborožene sile v Italiji, oe glooi naznanilo. Razgovori oe nanašajo na vojotko situacijo v Jugoslaviji. London, 24. Jun.»~Knote jugoslovanske osvobodilne armade oo porazila črtnlke Milana Ne-dlčo, Hitlerjeve lutke, v bitki v vzhodni Bosni, pravi poročilo lz glavnega stana mertola Tito, Petsto četnlkov je padlo v bitki o portizoni. Poročilo dootovljo, do Je nemško |M)veljstvo zagnalo nove Cele v boj proti partizonom v sektorjih Like In Ogulina, ki po niso dosegle nobenega uspehe. Izmenjava angleških in nemških civilistov l/mdon, 24. Jun,—Deoet tisoč angleških civilistov, ki so internirani v Nemčiji, bo kmolu izmenjanih zo isto število nemških civilistov, ki ao internirani v Angliji. Angleški zunanji urod Je naznanil, do je bil zadevni dogovor dosežen s posredovanjem švicarske ylode. Vsi bodo odstranjeni iz vladnih uradov ZATIRANJE NELEGALNIH TRZISC Rim. 24. jun. — Polkovnik Charles Polettl, bivši ncwyorški podgoverner, Je, ko je prevzel nočelnlstvo zavezniške vojaške administracije v Rimu, odredil čistko proti fašistom. Članom svojega štaba je dal navodila, noj odstrani Ju vse bivše fašiste iz vladnih uradov. Polettl je tudi naznanil, da zavezniške avtoritete ne bodo sklepale nobenih kupčij o trgovci, o katerih je znano, da so bili fašisti ln pod-' pomiki Musoollnljeve vlade. "Skrbel bom, da ne bo noben fašiot ostal v uradu, neglede na apele ln trditve o sposobnostih," Je dejal. "Vsi bodp odstranjeni. Seznam oaeb, ki bodo vržene iz uradov, je seatavljen. Popolnoma sem uverjen, do lohko najdem dovolj oposobnlh prvtlfa-šistov za prevzotje vainih pozicij," Polettl je dobil pritožbe od protifašlotov, da so ovirani pri razkrivanju fašistov. On Je naznanil, da bo Imel raigovore s člani odbora za narodno oavobo-ditev. Prominenten med temi Je grof Nicolo Carandlnl, bogat velepooootnlk, kl oe nI nikdar ukUnll fašizmu. Štiri velike lulljanaka kom-penijev kl ao imele monopol nad tiansportacljo In grvdrljo caat v času Muaaollnijevega fašističnega režima, ne bodo dobile kon-trs f tov od zaveznikov, Polettl Je ^dejal, do bodo tudi druge kompanije, ki oo uživale posebne privilegije pod fašizmom, oatale na cedilu, Zavezniška vojaška vlada ae je odločila za odpravo nelegalnih (črnih) tržišč, kl uspevajo kljub kontroli. Poletu ln člani njegovega štaba bodo določili cene za živila ln uveljavili stroge odredbe. Na podlogi teh bodo pni, ki o|>eriraJn tajna črna tržišča, aretirani ln poatovljenl pred sodišča, ki liodo Izrekalo težke zaporne in denarne kazni. Kompanijo toii unijo za odškodnino Boltlmore, Md., 24 jun.-Jomes ln drugi prebivolcl otoka ki ni-Gibbons Co. je pri federolnem oo bili sposobni zo vojoško služ-sodišču vložila tožbo proti kra- bo, dobili priliko ukrconja no ievnl uniji mednorodne brotov- neko zavezniško ladjo, o katero ščinr voznikov, šoferjev, pomo- oo oe odpelJoll no Srednji vzhod, gočev in skladiščnih delovcev, Rekel Je, da oo portizoni spreje-ki s poda v Ameriško delavsko, 11 duhovnike koi svojre In prt-federacljo. Kompanija zahtevo Jotelje in do vsi lohko ^ovljo-, ničilo odškodnino $500.000 od unije., Jo svoje dolžnooti Dalje Je po- on,o v kmr im ovirala delo s stavkami, vedal, da sta oe dve Itolljonsk , \TjL^l^iVUrr, Co- diviziji, k, sto se nahajali v Dol- Mr me je ipo^oUk. delegat ho-L ^e^^lV»ndrugl maciji, pridružili partizanom, tel videt, V taborišče oe moro m u^ndtl | ko j* Italijo kapitulirala pred vrniti p.ed nedeljo Kongres odiel na počitnice Trajale bodo pel tednov Woohlngton. D. C., 24. jun.— Kongres ol Je po šestih mesecih zasedanja določil počitnice, kl bodo trajale pet tednov. Obe zbornici se sestaneta v ponov-I nem saaedanju I ovguoto. V zadnjih dneh zasedanje Je kongres v veri, da bo vojna v Evropi kmalu zaključeno o porazom Nemčije tn njenih sate-I lltov, sprejel zokonoke načrte Mcde preureditve industrij, ki so zdaj udeležene v produkciji orožja, streliva ln drugega boj-* nega moterilo, za produkcijo cl-i vllnlh potrebščin. Dobo kontrole mezd, cen ln otonarlne je i omejil do 30 junija prihodnjega leto, Dalje je oprejel načrt glede , ponudi vojnim veteranom, ko oe Amerika priznala bolivijsko vlado Woshington, D, C., 24. )un,— Ameriko Je včeraj priznalo bolivijsko vlado, ki je bila formirana po strmoglavljenju prejšje-ga režimo pred šestimi meoeci H tem ao bili diplomollčni odno-šaji ined Ameilko In Bolivijo Pričakuje oe, d« bo vn.ej,, v Mvili.o življenje I Ptedaednik Rooaevelt je to načrt še podpisal Zo financiranje vojnih opera-' cij )e kongres dovolil dodatno ivooto $M.(JOO,000,000 To Je okoro 1 ooemdeoet milijard dolarjev obnovljeni, predsednik kmalu imenovol no vego |Kislanika za Bolivijo Stavka zavrla produkcijo tankov New Brunswick, N J., 24 Jun flgafi^od voote, kl Je bila dovolji Nadaljnjih 500 delovcev je t o-stavkalo v tovorni Mark Munu-facturing Co ln zavrlo produkcijo tankov ln motenih vozil im armado V stavki )e rovojevonih čez dva tisoč delavcev. no zo te namene v preteklem letu. Nadaljnji načrt, ki Je bil sprejet, se nonošo no udeleiitev vojakov, ki se noho|ajo onstran morja, predsedniških volitev v prihodnjem novembru. *' PROSVETA THE ENLIGHTUIMEMT otAgrir* a LAfTftiA sto jr~ al mmd pobiliM br •a W*>. WeO sa pol UU. ILM M b«*i » CM— mom*nco NmIot amkaflMini PROSVETA 2SS7-M So. Lafradala Am« MEMBER Of THE FEDERATED PREM Tragedija Finske Glasovi iz naselbin POROČILO Ko bodo te vrstice prišle pred čiUUlje, bo Finske mogoče ie kapituliral« pred mogočnim ruskim udarcem; vsaj pa bo ne robu kapitulacije. To je njena edina alternativa, če neče biti popolnoma pregažena in tako rekoč strta v prah. Prepustiti se bo morala ns milost in nemilost zmagovalca. ' Taka je usods šibkih premsgsncev v vseh vojnah. Taka bo tudi usoda vseh premagsncev še posebno v tej vojni, najbfrutalnejšl in najbolj zverinski, kar jih pozna pisana in spisana zgodovina človeštva. . t Finska je nsredila usodno nspako, ker se je pred tremi leti prl-družila Nemčiji v napadu ns Rusijo ter Uko postala Hitlerjeva lutka. Njena vladajoča kasta je seveda računala, da bo Hitler pre-gszil Rusijo ns približno tak način in s tako naglico kot so njegove horde v manj kot dveh letih prej pregszile vso Evropo. Pri tem je vlada imela podporo tudi pri finskem ljudstvu, ki je računalo, da bo dobilo nazaj ozemlje, katero ji je leto prej z oVožjem od-trgsls mogočna Rusijs; računalo je tudi, da bo dobilo sovjetsko Karelijo, o kateri Finci trdijo, da je njihovo ozemlje, ker je v večini naseljeno po Fincih. Uresničenje teh sanj bi bils sicer "sreča" za Fince-in hitlersko Nemčijo—tods velika nesreča za Rusijo, vso Evropo in sploh ves ostali svet. Porsz Rusije bi pomenil hitleriziranJe vse Evrope in velikegs dela vsega ostalega sveta. Svet bi se lahko pogreznil za dolgo dobo v novo srednjeveško temo, v kateri bi bile postavljene ns pedestal novega mslikovanja ogabne ln do skrajnosti perverzi-rsne nsdjske Ideje o "nordijski superiornosti" in manjvrednosti ottslih narodov. Židovski narod, ki je toliko doprinesel k bogastvu zapadne kulture, znsnstvs in gospodarstva, bi v nacijskl svetovni persekuciji najbrže popolnoma izginil s površja, slovanski nsrodi ps bi postali hlapci, ako ne sužnji "nordijskega", predvsem germanskega bigotstva. Tor«j kar je nesreča za finski narod v tej njegovi veliki tragediji, j« sreča za Evropo in velik del ostalega #vaU. Ampak pri tem j« treba nsprsviti veliko kvslifikacijo: Porsi Finskfe in na-cijske Nemčije bo blagoslov za Evropo in ves ostsli svet le tedsj, če bodo tudi porsžene nacijskc politična in rasne teorije o nordijski in kavkaški "superiornosti" in če bo zgrajen tak mednarodni mir, v katerem bo mogoče mirno sožitje narodov. Če ne pride do pravičnega in poštenega miru, bo Nemčija s Finsko vred lahko ležala ns tleh premagana, toda nacijskc politične ln rasne teorije se bodo razvijale naprej, kot so se pred Hitlerjem in "mir" bo le premirje pred izbruhom novega barbarizma. Toda vrnimo se k nesrečni Finski, Ko jo je v začetku leta 1940 napadla mogočna Rusijs. je imela na svoji strani široke ljudske simpatije širom sveta. Splošno mnenje je bilo, ds je bils krivično napadena, posebno še, ker je bil Stalin takrat Hitlerjev "zaveznik". Finska je bila poznana kot ena izmed najbolj demokratičnih držav, "ki redno plačuje svoje dolgove . . ." Finski narod je bil poznsn kot miroljuben ln svobodoljuben, povsem skromen in delaven Finci so bili in so še danes poznani kot izboml zadrugarji - sploh ao tudi pionirji ameriškega zadružništva. Pri njih je na primer zadružna ideja prav tako razširjena in ukoreninjena kot je med ameriškimi Slovenci »deja bratskih organizacij. To idejo so ameriški Finci prinesli Iz svoje domovine, kakor so jo tudi drugI Škandinavci. In kakor ameriški Finci, Uko so tudi njih rojaki v stari domo-vini /gradili močno zadružno gospodarstvo. Sploh jc bila Finska poznana kot najbolj cvetoča zadružna dežela; proporčno ni bilo zadružno gibanje v nobeni drugi deželi na tako visoki stopnji kot na Finskem V zadnjih letih, odkar je vojna, jo Je v tem došla ali celo prekosila edino Švedska. In finski delavci in kmetje ao si to sijajno gibanje, ki prcdsUvlja v bistvu ln praksi najčistejšo gospodarsko demokracijo, zgradili večinoma v dobrih dvajsetih letih: odkar je Finska postala neodvisna po veliki ruski revoluciji. Med demokratično usmerjenimi ljudmi J« to dejstvo mnogo vplivalo, da ao po ruskem napadu leta 1040 privrele na dan tako globoke simpatije do finskega naroda. Dalje je vplivalo tudi dejstvo, ker so šli finski delavci in demokratično orientirani kmetje v zadnjih 20 ln več letih skozi težke boje proti črni reakciji. Nsjprvo, ko »o »mi veliki ruski revoluciji proklamirali socialistično repu l Iko, so ae morali boriti proti belogardistom. Mannerheim je s pomočJO nemškega vojaštva, katerega je dobil z dovoljenjem zaveznikov (čeprav so bili v vojni z Nemčijo), zadušil tisto revolucijo v krvi. Samo v Helslngforsu je bilo ubitih skoraj 20,000 finskih delavcev. Tako je prišla l»ela garda na krmilo nove Flnsk«.' Toda finski dc.svct niso mirovali m ji v dobrih desetih letih s pomočjo demo-kiatlčnih kmetov iztrgali politično oblast iz rqk. Leta 192(1 Je Finska dobila prvo demokratično vlado. S prihodom Hitlerja na ki milo je finska reakcija zop«t pričela dvigati glavo, toda pri volitvah liM je bilo fašistično (iapsko) gibanje skoraj popolnoma poraženo, Tako je bila Finska oh času ruskega napada ena najbolj demokratičnih držav na svetu. Vlada je b«la v rokah demokratične koalicije, ogrei ne reforme so bile večinoma Izvršene; v trgovini in industriji ne je zadružništvo naglo širilo. Ampak ruski napar na Finsko je ves ta tok obrnil v nanprotno smer. Vlada Je zopet postala reakcionarna s parlamentom vred. Zadnja ftttri let« vlsda deželo klika rusofobov s strogo cenzuro in ljudstvo Aima nobene besed t Sfc*f Je lu »i.*, «■ <>ii vnn ne Miinia ir* K■ -- ■ lesno normalns, ker niso konti | trpljenje v Ižanski okoli" prsvilno zrsftčene; tudi če sr Ji-' lfko le bilo nedolžnih trtev ma da še več hrane, ne bosta nl- j še ne ve. kdar popolnoma ozdraveli. ' Fraak Er«mi Iz borbene Slovenije VOLILNI ODLOK predsedstva sLoven. skega narodno osvobodilnega sveta o razpisu volitev V krajevne narodne osvobodilne odbore m okrožne narod* osvobodilne skupšfctae Člen 1. IVedsedstvo SNOSe glede na starost, ki ji niso odpete državljanske pravice, ali m spoznana za umobolno in ki Ima bodisi stalno bivališče v do-tičnem naselju, ali biva tam iz katerih koli razlogov, ki jih je povzročila vojna, ali zaradi zaposlitve. Pasivno volilno pravico pri volitvah v okrajne narodne osvobodilne skupščine ima sleherna »>"ška in ženska oseba od izpol-®Wega 18. leta dalje, vključno tojaško osebe ne glede na sta-J*t, ki ji niso odvzete držav-'Janske pravice, ali ni spoznana & umobolno. Člen 8. Krajevni narodno ^vobodilni odbori (krajevni od-Nno terenski odbori OF) so ni ^koj po razpisu volitev »taviti krajevne spiske vseh 0,1,nih upravičencev ne glede 2 l0< a1» je volilni upravičenec *ma ali v vojski al sicer dru-W zaposlen. Spisek volilhih H*avi*encev mora biti izpostav-teden dni pred pričetkom ^'t«v na vidnem javnem kra-' '^topnem vsemu prebivalcu— Kek lamacije sprejema in krajevni spisek vo- I i "a v i čencev krajevna vo- # vna fmh ko ra tojjj dMd misija. 'r' 9 Pravico r"' 1 '»te ali V ta namen morajo biti liste prijavljene volilni komisiji in objavljene najkasneje tri dni pred volitvami. Predlogi glede posameznih kandidatur morajo biti prijavljeni volilni komisiji najkasneje en dan pred volitvami. Člen 10. Volitve vodijo krajevne volilne komisije ob prisotnosti Članov ali pooblaščen cev okrajne volilne komisije. Volilne upravičence legitimira volilna komisija in ugotovi nji-hovo prisotnost na volilnem spisku. Volitve so tajne. Volilni upravičenci volijo samo toliko kandidatov, kolikor je predpisanih odbornikov krajevnih narodnih osvobodilnih odborov odnosno odposlancev v okrajno narodno osvobodilno skupščino za do-tlčno volilno področje. I z -voljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. Člen 11. Vsak izvoljeni Član krajevnega narodnega osvobo-dilnega odbora in okrajne narodne osvobodilne skupščine mora poročati svojim volilcem o svojem delu in je volilcem za svoje delo odgovoren. Volilci ga lahko vsak čas odpokličejo, čim to sklene večina volilcev na javnem zborovanju, na katerem mora biti prisotna tudi večina krajevnega narodnega osvobo-dilnega odbora. Krajevni narodno osvobodilni odbor overovi odpoklic in ga javi okrajnemu ter okrožnemu narodnemu osvo* bodilnemu odboru. Nadomestne volitve v krajevni narodni osvo-bodilni odbor razpiše in izvede okrajni narodni osvobodilni odbor, nadomestne volitve v o-kraj no narodno osvobodilno skupščino pa razpiše in izvede okrožni narodni osvobodilni od* bor. Člen 12. Okrožni narodni o* svobodilni odbor je upravičen, da krajevne narodne osvobodilne odbore, ki kljub vsestranski pomoči volilcev in drugih organov narodne oblasti namerno ali iz malomarnosti ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, na predlog okrajnih narodnih osvobodilnih odborov razpusti. Razpust mora biti zadostno utemeljen in na javnem zborovanju raztolmačen volilnim upravičencem. Okrožni narodni osvobodilni odbor mora v primeru razpusta najkasneje v 14 dneh razpisati in izvesti nove volitve. Člen 13. Nepravilno izvedene volitve razveljavi na utemeljeno pritožbo predsedstvo SNOS. Člen 14. Okrožni, okrajni (rajonski) in krajevni (terenski) odbori OF so kot dosedanji organi slovenske narodne oblasti dolžni pomagati pri izvajanju teh volitev. Člen 15. Ta odlok postane veljaven z objavo. Dne 1. marca 1944. Za predsedstvo SNOS: Predsednik: Josip Vidmar 1. r. Sekretar: Boris Kidrič L r. IZ BORBENE SLOVENIJE (Iz lista Slovenski Poročevalec z dne 12. marca 1944.) Narodna zaščita in vojska državne varnosti V sklopu cele vrste sklepov, ki streme za izgraditvijo resnično demokratične slovenske narodne oblasti, Je Slovenski narodno osvobodilni svet na svojem prvem zasedanju sprejel tudi odlok o ukinitvi varnostno-obveščevalne službe kot posebne organizacije t izrednimi pooblastili za borbo proti peti koloni. Sklep o ukinitvi varnostno-obveščevalne službe je narekovalo stremljenje po izgraditvi pristne demokracije na vseh področjih javnega življenja, torej tudi v varnostni službi. Izvršni odbor je kot predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta nemudoma pristopil k izvedbi tega sklepa in postavljati j iJgdaI dVi ^ok*. ki urejata vpra posamezne kan- ^ , varnosti, in sicer od-«"•10 vse organizacije, ki ||okJQ 'uvedbi in organiMCyi na-p'J° v "»vobodilnem giba- \r6dnf ^^ |n fjd,ok 0 dodell-''av.cn postavljati pose- tv| oborožene sile odseku za no- Kandidate ima vsak volil- lranje radeVe pri predsedstvu irlivicener L. .____ _. __j________ njo rrv. tu' Kdor kndtd k'« I Slovenskega narodnega osvobo orecuags posamezne'dilnega sveta. S prvim odlokom ' " J'h mora vezati na j vzpostavlja to predsedstvo na-med Predloženih Ust. ki | rodno zaščito z nalogo, da varu-rJ>eti zaradi tega večje je civilno prebivalstvo in njeflo-kandidatov, kakor pa Jejvo imovino pred zločinci in skr-fcreiu predpisanih j bi za javni red sjtfoh. m*'n: * 1 Narodna zaščiti se bo rekru- tirala po okrajih na predlog krajevnih narodno-osvobodilnih odborov. Po teh izvoljenih odborih bo imelo ljudstvo neposreden vpliv ie na samo sestavo moštva narodne zaičite. Ljudstvo samo bo tudi neposredno odločevalo pri postavitvi načelnikov narodne zaščite, saj morejo krajevni oziroma mestni,-okrajni in o-krožni načelniki narodne zaščite biti imenovani samo na predlog prizadetih krajevnih oziroma mestnih in okrožnih narodno-osvobodilnih odborov. Le v organizacijskem in disciplinskem pogledu bo zaradi e-notne zgraditve in enotnega vodstva vključena narodno zaščita v organizacijo odseka za notranje zadeve pri predsedstvu Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta, dočim bo sicer na razpolago izvršnim organom samoupravnih edinic (krajevnim, okrajnim, in okrožnim narodnoosvobodilnim odborom). Tako postaja narodna zaščita za javno varnost skrbeča, izvršilna u-stanova samoupravnih enot, ki bodO tOrej same razpolagale z organi, potrebnimi za pobijanje zločinstva in za vzdrževanje javnega reda. Tako bo narodna zaščita postala tako po svojem sestavu kakor po svojem poslovanju pristna demokratična Ustanova, v kateri bo ljudstvo videlo potrebno in koristno pomoči ter zaščito, ki si jo je samo postavilo. Z vsebinsko odgovornostjo narodne zaščite krajevnim, okrajnim oziroma okrožnim narodno-osvobodilnim odborom pa bo po najbolj pristnem in u-čin ko vitem demokratičnem načelu pri teh samoupravnih organih združena naredbodajna in izvršna oblast. " Drugi odlok stavlja odseku za notranje zadeve pri predsedstvu Slovenskega narodno osvobodilnega sveta na razpolago vojaško silo kot vojsko. Državna varnost zato tudi ne bo razdrobljena na manjše postojanke, ampak bo osredotočena v večjih krajih. S tem, da ta vojska nima nobenih posebnih in icrednih pooblastil, temveč da je vključena v redno poslovanje odseka za notranje zadeve, j« tudi*v tem sektorju državne varnosti popolnoma varovano načelo demokracije; saj je odsek za notranje zadeve odgovoren Slovenskemu narodno osvobodilnemu svetu preko njegovega predsedstva. V službi javne in državne varnosti se tako uvajajo novi organi, ki se bistveno razlikujejo od prejšnje osovražene žandarme-rije in ki bodo postali zvesti čuvarji v izjavi Slovenskega narodno osvobodilnega sveta s dne 1». februarja 1944 zagotovljenih pravic slovenskega ljudstvk in njegove domovine. Dr. Darko Csrnsj. Slovenci, Slovenke! Volitve v krajevne narodno osvobodilne odbore in okrajne narodno osvobodilne skupščine so nov, mogočen korak v graditvi pristne demokracije in demokratične narodne oblasti na slovenskih tleh. To demokracijo in to demokratično narodno oblast gradite sedaj vi, prebivalci naših vasi, trgov in mest, vi, borci naše narodne osvobodilne vojske! Vse možnosti so vam dane, da postavite na čelo svojih samoupravnih edinic take tovariše in tovariŠice, ki bodo resnično delovali v vašo korist in hkrati naše skupne stvari, stvari svetih smotrov naše domovinske osvobodilne vojne. Slovenci, Slovenke! Prvič v naši narodni zgodovini se gradijo dejanski samoupravni organi našega ljudstva. Slovensko ljudstvo ni imelo še nikoli toliko pravic, kolikor jih ima sedaj, ko si jih je priborilo samo s svojo udeležbo v domovinski vojni proti okupatorju in njegovim pomočnikom, svojim zakletim sovražnikom. Posezite popolnoma svobodno po pravicah, ki vam jih nudi volilni odlok, razpisan na temelju sklepov I. zasedanja SNOS — prvega slovenskega parlamenta. pravic in ljudskih koristi! Zavedajte se, da so to ljudje, ki bi v nasprotju z graditvijo Zedinje-ne in demokratične Slovenije v novi, demokratični, federativni in v vsem svobodoljubnem svetu priznani Jugoslaviji, radi po-vampirili nekdanje stanje narodnega zatiranja, izkoriščanja ljudstva in dušitve demokratičnih pravic. Organizacije, ki sodelujete v osvobodilnem gibanju! Kakor vse doslej, manifestirajte tudi pri teh volitvah svojo e-notnost, ki je postala nežlomlji-va hrbtenica enotnosti slovenskih ljudskih množic. Manifestirajte svojo enost b tem, da postavljate skupne kandidatne liste — kandidatne liste OF. Organizirajte predvolilno kampanjo tako, da bo že v njej prišla do izraza volja volilcev in da bodo vaše liste dejansko liste slovenskega ljudstva, kakor je OF slovenski narod sam! Volitve v krajevne narodno osvobodilne odbore in okrajne narodno osvobodilne skupščine naj bodo ; PONOVNA MANIFESTACIJA DEMOKRATIČNE ZAVESTI SLOVENSKEGA STVA. Volitve v krajevne osvobodilne odbore in narodno osvobodilne skupščine naj bodo ponovna manifestacija slovenskega naroda, DA HOČE ZMAGATI POD UUD- narodno okrajne Ko boste segli po svojih prt-^ nsTVOM vicah, se zavedajte, da bodo na- GENIALNIM VODSTVOM še samoupravne enote najprlst-neje in najtemeljiteje zastopali tisti tovariši in tovarišice, ki so do kraja predani svojemu narodu in njegovemu osvobodilnemu gibanju. Volite tiste tovariše in tovarišice, ki že doprinašajo svoj delež v osvobodilni borbi in pri graditvi naše narodne oblasti — vaše lastne oblasti — ali ki imajo čvrsto in iskreno voljo, da ga doprinesejo v najbližnji bodočnosti. MARŠALA TITA SKUPNO Z DRUGIMI BRATSKIMI JUGOSLOVANSKIMI NARODI V SVETI DOMOVINSKI VOJNI. Volitve v krajevne narodno o-svobofUlne odbore in okrajne narodno osvobodilne skupščino naj bodo PONOVNA MANIFESTACIJA ENOTNE VOLJE SLOVENSKEGA NARODA, PONOVNA MANIFESTACIJA NEZLOMLJIVE ENOTNOSTI 8LOVEN- K. Fotič slednjič odpuščen "D-dan" (6. junija), dan, ki so ga vsi svobodoljubni narodi na svetu pričakovali s toliko nestrpnostjo, dan, ko so zavezniki začeli invazijo francoske obale, Je odprl novo stran v povesti človeštva. In, kakor bodo bodoči rodovi smatrali ^Stalingrad za preobrat te vojne, tako se bo smatral "D-dan" kot njen konec. Pri Stalingradu ni bila zlomljena samo nemška ofenziva, temveč ofenziva svetovnega fašizma. Logična posledica Stalingrada je bil Teheran, toda tudi faktično priznanje najmočnejših osvobodilnih pokretov v Evropi, Jugo-slovanshkega in francoskega. "D-dan" je začetek osvoboditve zatiranih narodnov na svetu, Končni poraz fašizma je na dnevnem redu. Dogodki se vršijo z naglo brzino — z brzino, ki je v teku nekaj dni znatno zboljšala politično situacijo v Evropi, Francoski osvobodilni pokret, čeprav še ni dobil formalno političnega priznanja, bo upravljal francoski teritorij, ki bo o-svobojen od aovrainika, takoj ko teritorij ne bo spadal več v vojno cono. V Italiji je kralj Viktor Ema-nuel odstopil s padcem Rima, a Badoglio je moral odstopiti kot ministerski predsednik. Dini*. nja vlada Bonomlja pomenja velik korak naprej v demokratiaa-clji Italije. V grških političnih krogih se opaža razčiščevanje dokaj nejie-ne situacije. Res je, da nova Papandrejeva vlada nima zastopnika najmočnejšega gibanja v domovini EAM, a vprašanje kraljevega povratka v domovino je rešeno. Narod bo vprašanje rešil s plebiscitom; in samo v neverjetnem primeru, da bo narod glasoval za kraljevo vrnitev, se bo kralj smel vrniti. Kar se tiče Jugoslavije, ki Je eina država, ki ni čakali na rešitev od zunaj, so nastopile v zadnjem času velike izpremem-be. Puričeva vlada, ki je javilo in odkrito delala proti osvobodilnemu gibanju, je razpuščena. Narodni izdajalec Draža MihaJ-lovlč je slednjič pronehal biti vojni minister. Bivši ban Hrvatske, dr. Ivan fiubašlČ, je sprejel od kralja mandat, da sestavi novo vlado z namenom, da doseže sporazum s Titom. Dr. SubuŠIČ Je pred svojim odhodom v Bari uredil vse, kar so vsi Jugoslovanski demokrati pričakovali od njega. Odpustil je tukajšnjega "jugoslovanskega14 veleposlanika Konstantina Fotiča. Vsakdo, ki se je udeleieval javnega dela med našimi Izseljenci, ve, kako fatalno vlogo je igral v naši sredi K. Fotič. Ime-novan za poslanika od Hitlerjevega in Goeringovega prijatelja Milana Stojadlnovlča, je Fotič ves čas svojega bivanja v tej deželi vodil politiko proti intera-som ljudstva v Jugoslaviji. Po zlomu bivše Jugoslavije, ko js vlada pobegnila v Inozemstvo, je Fotič postal opora reakcionarnih jugoslovanskih politikov v begunstvu. Vse njegovo delo Je bilo naperjeno protT edlnstvu Ju-, goslovanskih narodov. Zakulisno Je stal za Ameriškim Srbobra-non ln Srbsko nsrodno odbrs-no v njihovi profsšistlčnl ln oz- Voditelji unij aO l« ADT e Lo« An*elesu, CaL keolerirajo s iup.no* f. Brc kamptpll ta peto vojno posojilo. (na sredi) Dekleta, ki so v tekmi sa "Mlss CIO" v Buffalu, N. Y. Od leve n« desnoi "Marguerite Lasarony, Cella Koperska ln Jean Luach. Takoj po kapitulaciji Jugoslavije so prišle preko Fotiča vesti o izdajstvu hrvatskega naroda. Krivda ni bila vržena na Pave-llča In ustaše, temveč na celotni narod hrvatski. Ko je Hitler preko Paveliča izvedel pokolj srbskega ljudstva v "neodvisni" Hrvatski, so Srbobran in drugi Fotlčevl agenti začeli strašno kampanjo proti vsemu, kar se imenuje hrvatsko. ' Dokler se Je mislilo, da se Mi-hajlovlČ bori proti Nemcem, je bilo med jugoslovanskimi Ame-rlkunci edina t vo popolno, toda Fotič se Je tUdI takrat boril proti edlnatvu, K«* je Fotič videl, da Mthajlovlč nI "nevaren" za interese njegove klike, tsmveč pripravljen, da ji služI, tedaj Je bil Mlhajlovlč lažno povzdlg-njen kot simbol odpora srbskttH** narodi, i Splošno znana je tajnost, da so strašne obtožbo in falsifikuti proti narodno - osvobodilnemu gibanju prihajali naravnost iz poslaništva. Fotič, predstavnik ireživele apizafske klike, je cmalu videl, da Je maršal Tito n njegovo ljudsko gibanje največji sovražnik vseh protifašističnih elementov v državi. Zaradi tega Se Ja boril z vsemi sredstvi, da dlskredltira v očeh sve-ovne demokracije najlepša gibanje v zgodovini našega naroda. V svojem |>ekienskem delu e na žalost imel začasen uspeli, vendar pa ni mogel zrušiti na* rodnega gibanja In neminljivegM teka zgodovino. Fotič nikdar no »I bil imel uspehu, če bi «• bil naslanjal samo na Jugoslovansko reakcijo, toda kot |>rofsšist Jo bil v tesni zvpzl z mednarodno rc. akcijo in aplzarakuni krogi, ki so podpirali njegovo destruktivno de hi. • Demokracija koraka v vseh državah »magoidavnu naprej, Stari, preživeli ostanki predvojna apizarske Evrope čitn dalje bolj Izginjajo in s« obsojeni na politično smrt. Nove, zdrave moči stopajo na čelo .Jugoslavl-e in drugih evropskih držav Nova dot ju — doba "malega človeka" ae poisja ~ ZOJHA MOUS THC TIME.fOlK*, &0N'T &CIAV" &UV THAT OCTKA 60Mb TOMf! 0 nemški strategiji Spisal E. Yapou London. (ONA).—Budni opazovalci nemške strategije so povedali prekomorski agenciji, da lahko, da nemški defenzivni načrti zemljlne zahtevijo prepustitev dve tretjine Francije zato, dn bodo defenzivne linije mtnj prodlrljive in komunikacije liž-je. r Tak veliksnskl umik bi prišel na vrsto sadnjl v trifasnem defenzivnem programu, po kite-rem Nemci najbrfe delijo, Prvi del, ki je še v teku, ime namen vreči livesniške upadal-ce nazaj proti morju, Če ae to ponesreči, bodo Nemci začeli s drugim delom, to ae nravi, da liodo z vso silo začeli braniti frincoska itlintska pristanišči. ' (U so prlataniščs Izgubljene, bodo Nemci videli, da se morajo umakniti. Medtem, ko bodo krajšali frontna linije, bodo Nemci poskušali potegni ti zavezniške armade globoko v notranjščino. kjer bodo te brez mornariške pomoči ispostavljene preostali nemški rračnl sili, Seveda Je trsjanje teh posameznih faz nepreračunljlvo, a Izvedenci pravijo, da je to prav gotovo načrt gen. feldmaršala Karla Von Rundstedta. Treba hI bilo spremeniti samo podrobnosti, če In ko bo Churchill namignil o novem Izkrcanju. Nemei bodo nedvomno nasprotovali vzfiostavlt! fronto, ki bi Jih jrelo oslabila. Ko bodo en-krut zapadna pristanišča Izgubljena, se oni lahko umaknejo po-lagomu severnovzhodno ln vzpostavijo črto v severni Franciji, tekočo od Dleppa do At. Quentl-na, potem pa Južnovzhodno do Vagesa In pogorju Jura, končujoč so ob švicarski meji, , To bi pomenilo prrjiustitev dveh tretjin Francije, a z voja-škegu stališču bo tu krajša črta lišjo dosegljiva Iz Nemčije, njihovo desno krilo ob kanalu bo p* zavarovano s najboljšimi u-trdbaml, ki ao Jih Nemci zgradili v rapadni Evropi Na ta način br ae lahko tudi Izognili naravnim zaprekam pri pošiljanju novih pomoči Is rajha, kot na prlmci Lolri in Heinl, katerih moatovi bodo atalno trpeli zaradi aaveriilšklh zračnih napadov. ^ t/t rjevanje te črte se celo sedaj vrši. Za to črto leže druge Utrdbe <»b rekah Meuae In Srhelde gor skozi Belgijo, kakor tudi MaginoUiVa Unija in pa Sleg/ndova linija. Takole mislijo Nemci voditi zadnji bt#j — boj, kakor oni upajo, ki bo izmučil zaveznike tako, da bodo voljni trn kompromis Načrt pa arvede ne uključuje obstoječe vzhodne ln Južne fronte, kakor tudi drugih načrtov, ki jih imajo morda zavezniki v >4»po V P r na vali so dnevne svetov* ne la delsvske vestL Ali llls čitala vsak dan? WITH VICTORY COMES PAIN / . (Nadaljevanj«) Marja Ivanovna ae je vzdignila in na njen nerazumljivi stari obraz je stopil kakor kamen mrzli ponos: "Tako se z materjo ne govori!" je dejala rezko!" "Kje?" "Kaj, kje?" . "Kje se ne govori?" je vpralal Sanin in jo gledal izpod obrvi. Gledal je mater in je prvič jasno zspazil, kako topo in ničevo gledajo njene oči in kako neokusno ji tiči na glavi kot kurji greben pokri-vaice. "Nikjer se ne govori!" je rekla topo, z nekakim mrtvim glasom. "Potem pa jaz tako govorim. Prav to je tisto ..." je odvrnil Sanin. Pri tem se je hipoma pomiril in vrnilo ae mu je njegovo navadno razpoloženje. Obrnil se je in se usedel. "Vi ste vzeli od življenja, kar je bilo vašega, zato pa na noben način nimate pravice tlačiti Lido," je izpregovoril precej hladno, ne da bi se obrnil in se je lotil pisanja. Marja Ivanovna je molčala in osuplo gledsls Ssnins. Kurji greben se ji je ps ie neokusneje majal na glavi. Za hip je zatrla vse spomine na svoje preteklo življenje z njegovimi mladimi, strastnimi močmi ter si je zaprla oči z eno samo frazo: "Kako se ups tako govoriti z materjo?" Ni vedela, kaj bi nadalje storils. Toda predno se je utegnile odločiti, le je pomirjeni Ssnin obrnil, jo prijel za roko in prijazno rekel :: "Pustite vse skupsj pri miru .. . Zsrudins pa zapodite, če ne, bo v resnici kaj spletel . . ." Nejen val je sprelctel Marjo Ivanovno po srcu. "No, Bog s teboj," je dejala. "Veseli me . . . Meni je Saša Novikov vedno ugajal. Zarudina pa seveda ni mogoče več sprejeti, vsaj iz spoštovanja do Saie." "Vsaj iz spoitovsnjs do Saie," je pritrdil Sanin in se smehljsl ssmo z očmi. "Kje je ps Lids?" je že z mirnim veseljem vpraisla Marja Ivanovna. "V svoji sobi." "Ps Saia?" je dostavila mati in pri tem nežno izgovarjala ime Novikovd.'''' • Ui ' > ' ' r "Res ne vem .. . ie! je . .." je začel Sanin, a istočasno se je prikazala med vrati Dunjka in rekla: "Viktor Sergejevič so priili ... in neki drug gospod." \ !<> '.um., : n a ' "A . . . vrzi jih skozi vVsts!" je svetovsl Sanin. ' ' Dunjka se je plsho zahihitsls. "Ksj ste rekli gospod, ali je to mogoče!" "Seveda je mogoče ... Kaj hudiča jih pa rabimo!" Dunjka Je pokrila obraz z rokavqjn in odila. Marja Ivanovna se je vzravnala; bila je taka, kakor da bi se pomladila, toda njene oči so dobile ie bolj top ln živalski izraz. V njeni duil se je v hipu čudovito lahko in čisto izvriila popolna izprememba: Kolikor Jc bilo poprej njeno srce napram Zarudinu toplo, ko je mislila, da se bo čaatnik oženil z Lido, toliko je postalo zdaj proti njemu sovražno mrzlo, ko se Je razjasnilo, da bo Lidin mož drug moiki, ta Je pa utegnil biti samo njen ljubimec. Ko se Je mati obrnila k vratom, Je Sanin pogledal njen kameniti profil s sivim, nedobro-hotnim očesom In si mislil: "žival!" , Nato Je pregnil list in odiel za njo. Silno rad bi videl, kako se bo zapletel in razvil novi zamotani, težki položaj, ki so postavili ljudje vanj sebe. Zarudin in Voloiin sta mu vstala naproti s pretirsno ljubeznivostjo, brez tiste prostosti, ki se je je Zarudin poprej posluževal pri Saninih. Voloiinu je bilo nekoliko nerodno, ker je priiel 2 znanimi mislimi o Lidi in je moral zdaj te misli skrivati. Toda ta nerodnost ga je le ie bolj vznemirjala. Na Zsrudinov obraz je pa kljub navidezni nesramnosti in neprisiljenosti jasno stopala plaha zadrega. Čutil je, da mu ni bilo treba priti sem; bilo ga je sram in strah, ni si mogel misliti, kako bo nastopil pred Lido. Obenem bi pa za nobeno ceno ne hotel izdati teh čuvstev Voloiinu in se odreči navadnemu samozavestnemu moikemu, ki ne ceni ničesar, ki lahko napravi z žensko vse, kar se mu zljubi. Sčasoma ja Voloiina naravnost sovrsžil, vendar je iel za njim kot priklenjen in ni imel moči, da bi pokazal svojo prsvo dušo. Milostiva Marja Ivanovna," je dejal Zarudin in neokusno pokszal svoje bele zobe, "dovolite, da vam predstavim svojega dobrega prijatelja Pavla Lvoviča Voloiina ..." Pri tem se je postrežljivo smehljsl Voloiinu z nepojmljivo namigavajočo potezico čisto v kotu oči in ustnic. Voloiin se je priklonil, odgovoril Zarudinu s prav takim smehljsjem, a ie bolj vidno in skoraj predrzno. "Me zelo veseli," je hladno rekla Marja Ivanovna. Skrito sovraštvo ji je v tem mrzlem pozdravu zdrsnilo iz oči na Zarudins; previdno po-aprni častnik ja to takoj zapazil. V hipu mu je vsa gotovost popolnoma izginila; njuno dejanje, ki je končnoveljavno izgubilo svoj igrsvi in zabavni značaj, se mu je začelo zdeti nemogoče in nespodobno. "Eh, ni bilo treba priti!" si je mislil in tu se je prvič jasno spomnil tegs, kar je v razburljivi družbi z zanj nedosežno sijajnim Voloiinom pozabil: "Saj bo zdaj priila Uda! ... Saj je to prav tista Lida, ki je občevala ž nJim, ki je noseča po njem, mati njegovega lastnega bodoča-ga otroka, ki se bo vendar na vsak način nekoč rodil! K*j ji naj reče in kako naj jo pogleda? , " Zarudj^u ja plaho zastalo sroe in mu kot težka titfajp nekam navzdol. "Kaj pa, & ona že ve!" si je mislil z grozo, ne da bi se več upal pogledati Marji Ivanovni v obraz; ves se je začel nemirno premikati. Prižgal je cigareto, zmikal rami in nogi in oči so mu uhajale v stran.* MJf tr^ba.,priti!" , , Boste dalja čaaa^ii nas?" je oiabno mrzlo vpraievala Marja Ivanovna. "O, na," je odgovarjal Voloiin in neprisiljeno ter zasmehljivo gledal provincialno damo. Obrnil je dlan ter spretno postavil cigaro v kot, da je iel njen dim starki naravnost v obraz. "Dolgčas se vam bo zdelo pri nas ... po Pi-tru . , "Nikakor ne, zakaj . . . Meni tu zelo vaste, tako patriarholno mestece . . ." "Ps bi ili ksj iz mesta, pri nas so sijajne pokrajine ... Pa kopanje in veslanje . . ." "O, na vsak način . . ." je že dolgočasno in obenem zasmehljivo vzkliknil Voloiin. Pogovor se nikakor ni mogel razvneti. Bil je težak in neokuaen kot smehljajoča se papirnata maaka, izpod katere gledajo sovražne in dolgočasne oči. Voloiin Je začel pogledovati Zarudina, toda pomena njegovih pogledov ni razumel samo Zarudin, ampak tudi Sanin, ki jih je pazljivo opazoval izza ogla. (Dalja prihodnjič.) HUD during the offenslve that llnked the Ansto ____Ihe maln Aliied lines ln Italj, an American soldier i§ t plasma on tba fiekL The scene is near Cistam«, whleh we captured. ,U. §. Signal Corps Radlopbota. ' * 3 je Luisa razkazala gostu še dru-1 Agostino aretiran in bo najbrže |go nadstropje. —To je soba staršev . .. —In tam, kaj je to?—je vpra-|ial gost in pokazal na vrata. —Tu je vstop prepovedan . . , I Oče ne dovoli. Tam je mnogo papirjev in ne mara, da bi jih kdo zmešal. . . Luisa in gost sta se vrnila na vrt. Pol ure je hodil mož po vrtni stezi sem in tja, sem in tja. Potem je odločno j stopil k Luisi in dejal: —Ali bi nesla brzojavko na I pošto? . . . Dal je dekletu besedilo' ter danar in pristavil: —Truden sem, grem takoj I spat ... ugaja; Lisjak Ignaalo SUone 7 Ko Je nailednji dan Daniele zapazil, da prihaja Agostino, mu je šel naproti in ga pospremil v hišo; vstopila sta na lati strani, ki Je bila obrnjena od sadovnjaka Kajti v sadovnjaku se je sončil "inženir". Oba moža sta odila v Luiaino sobo Tamkaj Je lahko Bergamask, skrit za zasto-rom. mirno opazoval gosta, ne da bi tvegal, da bi ga ta opazil. —Res je, on Je—Je šepnil Agostino Potem pa je. maneč si roke. dostavil;—To pot nam vsaj ne bo ušel' . . . -Kaj pa hočeš s tem reči?— ga je vprašal Daniele, kl se mu je čelo pomrsčilo. —Hočem samo reči, da nam to J*»t ne ho ušel' . . r -Ti »e pač šališ'1—Je odvrnil Daniele s takim glasom, da mu J« Bergamafck prisluhnil. - Lisjak Je v pasti Ali ga naj pustimo uiti? . . . Sedaj imam., končno brej našega tru-da v tokiih enega umM tistih k« ubijajo v Italiji po ječah ln p., sa/nenaklh otokih naše ljudi In >*d»J naj pustimo, da nam po- begne? ... je vzkipel Agostino. —V moji hiši Je; moj gost Je! —Je mirno odvrnil Daniele. —Šplon!—Je siknil Agostino. —Bil Je špijon, sedaj je gostije z istim mirom odgovoril Daniele.—Ko je umiral, Je poprosil, naj ga sprejmemo v naši hiši. Ozdravel je pri meni . .. Agostino ni zaupal svojim ušesom. —Čemu ti pomisleki? Saj vei, s kakšnimi sredstvi ae fašisti bore proti nam. veš, ds ne poznajo nikakršnih moralnih pomialekov. —Vem—Je odgovoril Daniele —in zato tudi nisem fašlat! . . . —Radi naše morale smo bili tepenl! . , . —In zsto bomo zmsgsli!—je končal Daniele. Spričo tolikšne trdovratnostt Je Agostino samo zmsjsl z glsvo. —Koliko časa pa ostane še tu? —je vprašal nato. •—Morda teden dni, kajti še precej slab Je . . . —Torej se bova že še utegnila pogovorili, preden nama pobeg-ne'-je deul Bermgkmaak. Daniele Je sklenil, da ne bo družini o vsem tem nič povedal; nI je maral vznemirjati Tudi go->tu ni nič pokazal Sestra goape Filomene, kl je bivala v Viri, je pred kratkim dobila otročička. Daniele jo je nameraval z ženo in hčerko obiaksti. Luiss in okrevajoči sta ostala sama doma. * -Že več tednov si pri nas in si nisi niti nsše hiše prsv ogle-dsl—je dejslo dekle takozvane-mu inženirju. —To se je zgodilo ssmo zato, ker sem ves čss ležsl v postelji Ha odvrnil. Luisa mu je razkazala vse: shrambo, ki so bili v njej krompir, čebule, ssdje in orodje za delo na Vrtu. V prvem nadatropju ga je peljala v svojo sobo, ki je v njej začasno spala tudi Silvia. Gostovo pozornost je zbudils tu ns steno pribita in dvema rdečima papirnatima nageljema okrašena fotografija. —Kdo je to?—je vprašal. —Matteoti* . . . Goat je sedel na stol. --Kdo pa je Matteoti?—j« vprašal nato. —To Je bil mol ki je brsnil reveže in so ga fašisti zato ubili —je odvrnilo dekletce. —Ali si ti an ti fašlat in ja f « . . —Seveda' . . . —In Silvia tudi? ... -Bolj ko jaz . . . —In oče tudi? . . , —Bolj ko mi vsi... Ne z besedami, nego z dejanjem—Potem Ko je naslednje jutro prinesla Silvia gostu zajtrk, je zaman trkala na njegova vrata. Zmeraj je znova potrkala, a odgovora ni dobila/ Vrata so bila zaklenjena. Silvia je bila prepričana, da se je zgodila nesreča, zato je začela klicati, da je vsa družina prihitela. Daniele je vdrl v sobo. Gosta ni bilo v njej. Postelja je bila nedotaknjena. Kov-čegi so izginili. -Odšel je!—je zaklicala Silvia. —Odšel je,'he da bi se poslovil—ie pristavila Louisa. —Že sinoči je odšel—je pri-mnila gospa Filomena in pokazala na posteljo. Z dvema skokoma je bil Daniele v drugem nadstropju in takoj nato so ženske zaslišale, kako je jezno kričal: —Tat!... Lopov!... Izdajalec! ... Odnesel mi je vse papirje!— Tako je divjal Daniele, zadet smrti. Ženske so odhitele' navzgor. Vsa sobica je bila v ne- 1 ccla razkosana, redu. Predali so ležali preobr-1 njeni na tleh. Tedaj se ja prikazal Agostino. Ničesar še ni vedel, pa je bil vkljub temu bled in razburjen. —Sinoči—mu je dejal Daniele —je špijon pobegnil in je v naši odsotnosti vzel s sabo mnog? mojih papirjev, med njimi vse o prometu preko meje . . . Trebs je, ne da bi minuto izgubili, obvestiti vse prizadete . . . —Davi—je odgovoril Agostino —so prijeli na postaj i v Luinu dvajset sezonskih delavcev. In sicer tiste, ki prihsjsjo čez dan v Švico na delo in se zvečer vts-čajo v Italijo! ... Silvia je brezdušno zrla v očeta in Agostina, kakor bi bilo vse to Izmišljeno, kskor bi bil to samo teeter. —Ne, ne—Ja začela stokati— vse to nI res!... Vsa to je ssmo isls! Agostino, za božjo voljo, reci ml, da ni ras! ... "Daniele je stisnil sobe: —Tskoj moramo premisliti, ksko rešiti tiste, kl jih špijon ie I ni utegnil /grabiti!—Z Agosti-nom sta hitro odils. Pozno zvečer sa >a Daniele vrnil. Msti Filomena In Luiss sts sedeli ob kaminu, Silvis j« čepela na zaboju, prav v ozadju temne kuhinje. —Davi, ie na vse zgodsj—je rekel Daniele pod kuhinjskimi vrsti-eo zgrsbili vse naše tihotapce Opoldne so zaplenili zbirko knjig v Briassgu Policija )e bila pri Caterini. Zdi se, da je izgnan. In tu? Ali k nam še ni bilo policije? —Ne!—je odgovorila Filomena. Daniele je sedel na prag. Približala se je noč, na lahki zvezdnati poti. Petelin je prvič zapel, a nihče se ni zmenil, da bi odšel spat; nihče ni maral iti mimo prvega nadstropja, kjer je oni do včeraj stanoval. Petelin je drugič zapel. Mati in mlajša hčerka sta še dalje sedeli ob kaminu, starejša hčerka ja čepela v ozadju temne kuhinje na zaboju in oče na pragu. Bilo je, kakor bi stražili pri mrliču, kakor bi kdo umrl. Petelin ja tretjič zapel. Tedaj pa je nočno tišino presekal presunljiv fci/alsk* krtk, podoben bolestnemtfpdsjemMi-ježu, nato pa je sledilo dolgotrajno kokošje kokodakanje. Daniele je poskočil, šel preko vrta in hitel h kokošnjaku. Tam je zapazil lisjaka, ki mu je fena'46-ga tičala v pasti. Žival je $6lk-kušala osvoboditi ujfeto nogo, da je prosto nogo opirala ob pagt in' krivila hrbet. Ko je zapazil lisjak, da prihaja človek, je začel divje skakati na desno in lavo, čeprav ga je veriga, ki je bila z njo past pritrjena, močno ovirala. —Končno!—je z divjim glasom zahropel Daniele. Zagrabil je za sekiro, ki je bila naslonjena ob kokošnjak, in je s silnimi udarci tolkel po živali, kakor bi mu šlo za posekanje hrasta. Tolkel jo je po glavi, po hrbtu, po trebuhu, po nogah, zmeraj znova, kakor norec. Tolkel je po lisjaku še potem, ko je bila žival že do-ko je bila že zmleta v krvavo gmoto. Prevedel Talpa. (Konec) Rasni mali oglasi PRODA SE 3x6 sobna zidana hiša. Parna gorkota, Stoker. 2 kari garaža. Polovično naplačilo: 1241 N. Wol-cott Ave. NA PRODAJ posestvo. Po zmerni ceni, na 143* N. Bosworth Ave. PRODA SE—Grocerija in mesnica I ali brez posestva. Zidana 3 stan. hiša. Trgovina 22 let. 1937 Armitage. KUHARICA-HIŠNA. $25.00 Pisatelj, žena in otrok Izkušena ženska; 8-sobni apt. Nič težjega čiščenja; ima drugo pomoč; sobo s kopeljo ln radiom. Priporočila potrebna: mora govoriti angleško: Kenvood 3448. Blkgajničar in pomožni knjigovodja Trgovina sadja na debelo Dobra plača Sam Tockman, 822 West Randolph V Prosveti so dnevne svetovna ia dalavske vesti. Ali Jih čllate vsak dan? PONEDELJEK M m*,^ Ra*ni mali oglati ŽENSKE srednje starosti za _ nje v bolnišnici. 2enake » P1 in umivanje »osito^*^ hrana. Sobo ako telite. £££ na: 518 No. Austin Blvd., OakTa, DEKLETA IN ŽENE Za likanje srajc. Zaslužite do J na uro; stalno ali delno delo NORTH C«lCAGO LAUNDRV 2901 CLVBOURN AVENITP POTREBUJEMO ČEVLJARjT" STANDARD WESTERN SHOE REPAIR CO.' 104 NO. PEARBORN ST. MOŠKI IN MLADENIČI Zaslužite od Me do 95c na uro- 2901 CLVBOURN AVENUE MOŠKI srednje starosti in stareii za delo v pralnici. Pobiranje in umi vanje posode. Dobra plača in hrani Sobo ako želite. Oglasite se na 511 No. Austin Blvd., Oak Park lil POTREBUJEMO ŽENSKE ZA ČIŠČENJE Napravite svoj delež v vojni industriji Starost 18 do 50 let •ftr Stalno delo sedaj in po vojni. Stalno, ali samo delni čas Izredno dobra plača »t ~ Povišanje po šestih mesecih Zglasite se na: - . re Employitient Office 1250 Milwaukee Avenuc ali na 516 W. Jackson Blvd. TISKARM;XH'.r.J. I r/s/ I v tiskarsko obrt spadajoča dela l f rj V \| tP^ »ves^ica Jn shoda, vizitnice, IU" < časnik^ knfig*, koledarja, letake itd. v slovenskem, hrvgtakem, slovaškem, češkem, snglsikem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ/ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI l <■ v .... Vsa pojasnila daja vodstvo tiskarne .... Cona smerne. unUsko dalo prve vrsls k Pilita po informacije na naslov: snpj p r! n t e ry RS7-5S S. Lavmdale Avenue . . Chlca«o St. Illinois TEL. NOCHTELL 4804 Razni mali oglasi KUHARICA izkušena, z dobrimi priporočili za malo družino v Glencoe. 2 "blocka" od postaje. Tranapor-taclja plačana. $35.00 na teden. Telefon State 3421. Mad tednom kličite med 9. in 11:30 sjutraj ali od 12:30 do 4. popoldne. naroČite si dnevnk prosveto POTREBUJEMO A UTO MEHAMIKI zlagatelje i« učenca. 73c do 91.00 na ure, čas ln pol za nadurno delo. Delo 48 ur v tednu Nujna Industrija. Povojna bodoč-nost. dobro delovno stanje. Oglasite na^lSOO So. Stat« Street Potrebujemo "Bench esperleac«' Vlivqrje izkušene zs delo na benču za vlivanja brone DOBRO DELOVNO STANJE Bosivorth Foundry 175® NO BOSWORTH |V Proevetl ao ne In delavska čtlale vsak dan? Ali Jih Po sklepa IX. tedne konvencije se lahko aaračl as Ust Prosveto ia Prišle)« eden. dva. tri. štiri sli pet članov la ena drušiae k eni naroi-Ust Prosveta stane ss vse enake, aa člane sS asilsni 88 00 ss ano naročnino. Ker pe členi Ae plešejo pel aseasMntu 81*30 h » Jtaa to prišteje k naročnini. Ter«) sedaj nI rsroka, rad. Je Ust predrag aa člane SNPJ. Ust Pseevets Je vaša lastnina ia tovo Je v vsaki družini nekdo, ki M rad čital Ust vsak dan. Pojaaalloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam »voj list tednik, bode moral tisti član ls dotične družine, kl je tako skupno naročene na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tefs ne stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum sa to vsoto naročniku. listu Prosveto Jot Sa Zdral t dršav« ln Kanado 88.80 Za Chta ago la okoli lasje- J7S0 1 tod ■a to 11M 4,ff 1 tj laik la _ I.M S tod nflta la................. 8J0 S tod 8.18 8 tod bHm to.____ 2.48 8 tod aOto to_ ____3.90 4 tod aik« la.____na 4 tod „„ 3.70 8 tod aUco* to.______nič 8 tod Biko* i*. ~ Za Evropo Je___ lapoln ito spodnji kapoa. pritošito potr ui« ali toder v pismu to si naročit« Prasvet« kitat, kije vaša l astaloa. PHOSVETA. SNPJ