278 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 2 2 E N A V G O S P O D A R S T V U OD 13. D O 18. STOLETJA (Prato, 3. do 15. apri la 1989) V prvi polovici aprila je inštitut za ekonomsko zgodovino »Francesco Datini« v Pratu (Toskana) pripravil dvotedensko študijsko srečanje na temo «-Žena v gospodar­ stvu od 13. do 18. stoletja«. Program prvega tedna, t i. »tečaj za izpopolnjevanje P. Melis«, je bil namenjen dvajsetim mlajšim tujim in domačim (italijanskim) raziskovalcem, ki so se že izkazali na strokovnem področju. Organizator jih je izbral glede na njihove prijave (s prilože­ nimi bio- in bibliografijami, podatki o izobrazbi, znanju jezikov, priporočili uglednih znanstvenikov) in jim podelil štipendije. Udeležba je bila mednarodna: prevladovali so Italijani in Spanci, prisotni pa so bili tudi predstavniki Belgije, Švice, Nemčije, Jugoslavije, Tunisa in celo Argentine. Predavanjem so prisostvovali v slikoviti stari palači nekdanjega tamkajšnjega poslovneža Francesca Datinija, ki je s svojo dejav­ nostjo obvladoval velik del zahodne Evrope. Njegova zapuščina je tudi izjemno bogat arhiv, shranjen v delu palače. Ponedeljek 3. aprila je bil namenjen otvoritvi in spoznavanju štipendistov. Otvo­ ritveni govori so se posvečali pozdravom, zahvalam »sponzorjem«, okvirno so poudar­ jali pomen arhivov in pisnega arhivskega gradiva. Predavatelji in štipendisti so bili nato povabljeni na večerjo »v počastitev udeležencev tečaja«. V torek 4. aprila so bila na sporedu štiri predavanja. G. Plccinni iz Siene je pred­ stavila udeležbo žene v toskanski medzadriji ter nakazala izhodišča za pomen žen­ skega dela na podeželju (pri poljskih in hišnih opravilih ter domači obrti). E. Occhi- pinti iz Milana je govorila o dejavnosti zemljiških posestev ženskih samostanov (opi­ sala je organizacijo samostana, način poslovanja prek zastopnikov itd.). M. Caitini iz Parme je nakazal nekaj značilnosti položaja žene na podeželju. Poudaril je, da se za­ postavljenost žene kaže v pojavu, da je poimenovana po očetu in kasneje po možu,.še bolj pa v pojavu dote, s katero je oče moral opremiti dekle, da jo je bil bodoči mož voljan sprejeti. C. A. Corsini iz Firenc je ob slikovnem gradivu opisal vlogo in pomen žene kot dojilje. _ V sredo 5. aprila je v dopoldanskem delu L. Frangioni iz Firenc predstavila vlo­ go žene v proizvodnih mestnih dejavnostih poznega srednjega veka. Po arhivu Datini je svoja izvajanja ponazorila s primerjavo Avignona, Genove, Firenc, Pise, Barcelone, Malorce in Valencie. Z izbranimi primeri je osvetlila tudi tehniko dela in notarske zapise. P. Mainoni iz Milana je pripravila okvirni uvod k primerjalni osvetlitvi prav­ nega položaja žene v gospodarstvu v Lombardiji in Kataloniji. Uvodne teze je pod­ prla razčlenitev in primerjava odlokov milanskega (L. Biondi iz Milana) in barcelon­ skega (P. Mainoni) statuta. Zanimivo je, da barcelonski statut kaže izrazite podobnosti z (normiranim in dejanskim) položajem žene v mestih srednjeveške Istre. V četrtek 6. aprila je L. Frangioni ob izvirnikih predstavila prisotnim arhiv Da­ tini. Sledilo je predavanje G. Fiume iz Palerma, ki je po strokovni literaturi opisala pojav in značilnosti (ženske) prostitucije s poudarkom na Italiji med 17. in 19. stolet­ jem. L. Gatti in C. Ghiara iz Genove sta nato govorili o svojih raziskavah genovske obrti, pri katerih sta se posluževali računalniške obdelave podatkov. V petek 7. aprila je direktor inštituta Datini G. Nigro osvetlil proces izdelave su­ kna in metode založništva pri njem. G. Muzzarelli iz Bologne se je pri svojih izvaja­ njih o udeležbi žene v različnih dejavnostih opirala predvsem na literaturo, pri če­ mer je (dokaj pomanjkljivo) nakazala tudi historiat raziskav in posvetovanj o zgodo­ vini žene. Udeleženci tečaja so tega dne v spremstvu C. Ponija iz Bologne obiskali staro florentinsko svilarno, kjer še danes na nekdanji način izdelujejo svilo za (dra­ go) prodajo. ! Ker je odpadel dopoldanski del sporeda, je bila v soboto 8. aprila odprta mož­ nost za diskusijske vložke, kjer je D. Mihelič iz Ljubljane v daljšem prispevku opi­ sala položaj žene v srednjeveškem Piranu in nakazala nekatere primerjave z izva­ janji prejšnjih dni. Nato je sledil ogled arhiva Datini pod vodstvom L. Frangioni. C. Poni je ob vizuelnih ponazorilih opisal tehnologijo in delitev dela po spolu na pri­ meru izdelave svile med 16. in 18. stoletjem. V nedeljo 9. in dopoldan v ponedeljek 10. aprila so si štipendisti po lastni izbiri ogledovali toskanske znamenitosti. Ponedeljkov popoldan pa je že pomenil začetek drugega strokovnega snidenja »XXI. študijskega tedna«. Otvoritev v komunalni pa­ lači je bila nadvse slovesna (ob zvokih godbe na pihala, ki so jo izvajali glasbeniki v nekdanji noši). Delovno predsedstvo je sestavljala številčno močna izključno moška ekipa (ki je vključevala tudi politični vrh — po stroki zgodovinarja A. Fanfanija). Od pozdravnih in uvodnih besed so imela strokovno težo le izvajanja A. Gieysztorja iz Varšave: bila so problemsko široka in vendar prijetno posplošena (segel je od raz­ iskav položaja žene v literaturi, problemov, odprtih vprašanj do dosedanjih ključnih ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 2 279 ugotovitev). Tudi tega ponedeljkovega večera so udeleženci prisostvovali bleščeči (raz­ sipno) razkošni večerji »v počastitev udeležencev posveta«. Delovni del tega tedna se je v torek, sredo, petek in soboto (11., 12., 14. in 15. apri­ la) odvijal v avditoriju palače »dell'Industria« v Pratu. V četrtek 13. aprila so bila predavanja v Sieni. Delo je bilo organizirano tako, da je vsako dopoldne uvodnemu referatu, ki so ga prisotni prejeli kot gradivo, sledilo več pripravljenih diskusijskih prispevkov, potem pa je bil prostor za priložnostno debato. Osnovo popoldanskega dela je predstavljal vezan zvezek materialov, ki so bili predstavljeni v izvlečku, nu­ dili pa so izhodišča, za razpravo. Simultano prevajanje je udeležencem omogočilo, da so'lahko spremljali predavanja v italijanščini, francoščini in angleščini. V torek 11. aprila je imel izhodiščni referat na temo žene v agrarnem gospodar­ stvu R. M. Smith iz Oxforda. Svoj prispevek je naslovil »2ensko delo in zakonski stan v predindustrijski Angliji — razmišljanja-«. Nakazal je položaj poročene in neporo­ čene žene, njeno vključevanje v delo v gospodinjstvu in izven njega. Položaj žene se je spreminjal ob rastočem agrarnem kapitalizmu in predindustrijskem gospodarstvu. Živinorejska področja so se močneje naslanjala na žensko delo kot žitorodna. Na možnosti ženske zaposlitve je vplival tudi demografski razvoj. Linearna povezava: stagnacija prebivalstva — dvig mezd — boljša prehrana in porast rodnosti, pa glede na podatke ni dokazljiva; opazno je namreč stopnjevanje rodnosti v revščini kot re­ zultat zgodnejšega poročanja (nezaposlenih in eksistenčno ogroženih) žena. Uvodnemu referatu so s prispevki sledili A. Gonzales Enciso iz Valladolida, R. Pastor iz Madrida, G. Piccinini iz Siene. Popoldan se je sestal znanstveni svet inštituta (prisostvovali so mu le člani), ki je določil temo naslednjega posvetovanja. Aprila 1990 bodo strokov­ njaki v Pratu razglabljali o zgodovini tiska in papirja. Za sredo 12. aprila je uvodni referat na temo mestne dejavnosti žene pripravil D. Herlihy, Providence. Govoril je o ženskem delu v mestih tradicionalne Evrope. Po ohranjenih spiskih davkoplačevalcev je ugotovil, koliko žena se v njih omenja in ko­ liko žena v njih označuje poklicna opredelitev. Analiziral je ženske poklice in na­ kazal primerjavo med Parizom, Nemčijo, Španijo in Italijo. Raziskal je dva časovna vzorca: obdobje do 1300 in 15. stoletje. Ugotovil je, da se je delež žena v drugem vzor­ cu znižal tako glede števila omemb v spiskih kot glede števila poklicnih opredelitev. Opozoril je na cehovska pravila, ki ženo izključujejo iz cehovskega članstva. Priprav­ ljene dodatke k uvodu so imeli A. M. Piuz, Ginevra, M. Wensky, Bonn in A. Groppi, Rim. Materiale za popoldanski del debate o kmečkem gospodarstvu in mestnih de­ javnostih žena so pripravili S. Epperlein, A. Guenzi, B. A. Holderness, V. Perkhavko, P. Katalin, Ch. Vanja, A. Izydorczyk-Kamler in A. Wyczanski, R. Ago, M. Bogucka, M. D'Amelia, A. Fauve-Chamoux, A. Karpinski, D. Lombardi, F. Reggiani, A. Manikowski, L. Morassi, L. Mottu-Weber, M. Palazzi, S. Sogner in H. Sandvik ter C. C. Simon Mu- scheid. V četrtek 13. aprila so organizatorji udeležence prepeljali v Sieno. Problem go­ spodarskih vidikov diskriminacije in marginalizacije žene za 13.—18. stoletje je sku­ šala predstaviti O. Redon iz Pariza. Njen referat je bil izrazito posplošen; zanemarjal je vrsto bistvenih potez, ki niso bile tipično zahodnoevropske. Omejil se je na vpra­ šanja ženskega vpliva na imetje, ženskega položaja v ekonomiji dela (kot izrazito ženske posle je omenila prostitucijo, dojiljstvo, babištvo, tkalstvo ter nespecializirana, slabo plačana dela). Po diskusiji in pripravljenih prispevkih raziskovalcev (M. Luz- zati, Sassari, B. Mesmer, Bern, G. Rossetti, Pisa, M. E. Wiesner, Wisconsin-Milwaukee) so imeli udeleženci priložnost poskusiti posebnosti sienske kuhinje na (izredno) obil­ nem in kulinarično pestrem kosilu. Sledil je obhod mesta in »koktajl v pozdrav ude­ ležencev posveta« v občinski palači v Sieni. V petek 14. aprila je S. Shahar iz Tel Aviva prebrala (k temi o normativnih ukre­ pih in predstavništvu žene v gospodarskem življenju) svoj izjemno atraktivni referat z naslovom »-Regulacija in prezentacija žena v gospodarskem življenju (13. do 18. sto­ letje)«. Položaj žene je predstavila po besedilih visokega in poznega srednjega veka (predpisi o vedenju, vzgojne razprave, literarna dela, zakoni). Iz njenih izvajanj je odsevalo nekdanje splošno mnenje: žene so šibke tako fizično, mentalno kot moralno, kljub opaznim razlikam med položajem žena iz različnih družbenih slojev. Od pri­ pravljenih prispevkov sta sledila le G. Jacobsen iz Kôbenhavna in Ch. Vanja iz Kas- sla. Gradivo za popoldansko razpravo o vprašanjih gospodarskih vidikov marginali­ zacije in diskriminacije ter normative in prisotnosti žene v gospodarskem življenju so pripravili M. A. Gonzales, N. Feič, W. Panciera, B. Schnegg, M. E. Wiesner, L Cha­ bot, G. V. Glazyrina, N. L. Puschariova, M. Rivera ter R. Sarti. Zvečer so se udele­ ženci lahko udeležili vodenega obiska Centra za sodobno umetnost »L. Pecci«. V soboto 15. aprila dopoldan je vsem izvajanjem prejšnjih dni sledila okrogla miza, kjer so aktivni udeleženci (G. Duby, Pariz, S. Woolf, S. Domenico di Fiesole, R. Ago, R. Smith, O. Redon, S. Shahar) prispevali mnenja o svojih videnjih bistvenih vprašanj v zgodovini žene v gospodarstvu od 13. do 18. stoletja. Okroglo mizo je za­ ključila diskusija in slovo. 280 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43.. 1989 . 2 Predavanja in diskusijski prispevki drugega tedna bodo tudi objavljeni v zbirki Atti delle settimane di studii Dosedanja zbirka in tudi druge objave inštituta so bile udeležencem na ogled v vitrinah. • .. .. • D a r j a M i h e l i č MEDNARODNO POSVETOVANJE »IL CODICE DIPLOMATICO ISTRIANO E LE FONTI PER LA STORIA DI TRIESTE E DELL'ISTRIA DALLA DIVULGAZIONE A STAMPA ALLA BANCA DATI« (Rovinj, 9. maja 1989) "* Povod za posvetovanje je sprožil prijeten dogodek: ponatis objave virov za zgo­ dovino Istre Codice Diplomatico Istriano Pietra Kandlerja (Trieste 1864). Delo je naj­ prej med 1846 in 1853 izhajalo v obliki, nevezanih listov kot priloga k tržaški reviji L'Istria, 1861 pa je izšel še dober ducat listin. Delo je bilo ponovno objavljeno 1862— 1865 v petih zvezkih. Popolno zbirko prve objave (prilog) je praktično nemogoče najti. Že druga izdaja, ki je pravkar doživela ponatis, ne vsebuje vseh priobčenih tekstov prve; celo objava istih virov je v njej večkrat spremenjena. Tudi s to publikacijo pa se danes ponašajo le redke knjižnice. Delo je vzbujalo pozornost v svojem in kasnej­ šem času, v njem priobčeni viri pa še čakajo na moderno, kritično izdajo. Posvetovanje so pripravili Središče za zgodovinska raziskovanja iz Rovinja ter Gruppo Ricerche Storiche in Lloyd Adriatico iz Trsta. Aktivnim udeležencem so omo­ gočili tehnično dovršeno izvajanje in spremljanje predavanj v knjižničnem okolju prostorov rovinjskega organizatorja. Povabili so> jih na »poslovno kosilo«, za udeležbo pa so se jim najlepše oddolžili s knjižnim darilom — izvodom ponatisa Kandlerjeve publikacije. Program posvetovanja je bil zastavljen v dveh različnih smereh, ki sta se tu in tam celo nekoliko preveč prepletali. Del predavanj je bil usmerjen v predstavitev modernega pristopa k objavi virov in obvladovanju podatkov z računalniki, drugi del pa"je bil zasnovan s klasičnimi osvetlitvami raznih vidikov in pomena Kandlerjevega dela in virov za zgodovino Istre. Otvoritvi in pozdravom je sledil delovni del posvetovanja. Profesor tržaške uni­ verze G. Cervani je govoril o Kandlerju kot človeku in znanstveniku in o njegovem Codice Diplomatico Istriano, katerega ugled med znanstveniki ni bil vedno deležen enothe sodbe in. jé doživljal vzpone in padce. Nato je F.Colombo, član raziskovalne skupine iz Trsta, opisal in z vizuelnimi pomagali predočil prisotnim najosnovnejše (zato v veliki meri tudi že poznane) pojme in možnosti uporabe računalnika za obvla­ dovanje podatkov. Iz vrste predavateljev, ki so govorili o modernih možnostih dela z računalniki, je nedvomno vzbudil največ pozornosti prispevek R.Härtla, direktorja Inštituta za pomožne zgodovinske vede univerze v Gradcu. Predstavil je delo z raču­ nalniki na seznamih virov za zgodovino oglejskega patriarhata in Štajerske, ki ga omenjeni graški inštitut uspešno izvaja v sodelovanju z univerzo v Göttingenu. Refe­ rat D. Miheličeve, sodelavke Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU iz Ljub­ ljane, je s standardnim zgodovinskim pristopom nakazal primerjavo med dvema ob­ javama virov: de Franceschijevim Chartularium Piranense in Kandierjevim Codice. Poanta prispevka je bila na oceni (skromne) objavljenosti fonda listin piranskega arhiva in na širokih možnostih nadaljnjega tovrstnega dela. D. Munie, sodelavec Za­ voda za povijesne znanosti Istre JAZU na Reki je v obširnejšem prispevku predstavil Bibliografijo za zgodovino Istre, ki je izšla pri JAZU v Zagrebu. L. Margetić z reške univerze je na primeru nekaj objavljenih listin v Kandlerjevem Codice nakazal nove utemeljitve korekcij, tamkajšnjih datacij. Sodelavca tržaške mestne knjižnice sta naj­ prej teoretično (A. R. Rugliano), nato pa v obliki nazornih prikazov (R. Arcon) pre­ dočila uporabnost računalnika pri obvladovanju zgodovinskih arhivskih fondov trža­ škega komunalnega arhiva. F. Colombo je nato predstavil računalniško delovanje na fondih podatkov. Po odmoru je predsedujoči prebral prispevek D. Klena, predstavnika JAZU, ki je razmišljal o. prihodnjem delu na istrskih listinah. J. Sumrada, sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU iz Ljubljane, je predaval o odnosu objave Gradiva za zgodovino Slovencev Franca Kosa do Kandlerjevega Codice. Opo­ zoril je na številne popravke datacij, lokacij in celo falsifikatov, ki jih je v Kandler­ jevem delu našel Kos. A. Giusa iz centra za katalogizacijo in restavracijo za deželo Furlanija—Julijska krajina je na banki podatkov iz fonda oporok listinskega arhiva v Trstu prikazal udeležencem dostopnost informacij ter razne možnosti njihovega razporejanja. M. Bertoša iz zgodovinskega inštituta JAZU v Puli je nakazal razmerje sodobne (zlasti francoske) historiografije do del, kakršno je Kandlerjevo. R. Favanello s tržaške univerze je govoril-o odnosu Codice do virov za zgodovino Trsta; označil je nekatere arhivalije tržaškega listinskega arhiva in poudaril njihov pomen za zgodovi-