J Leto XII. Ištev. 20 j TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 26. 67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409 i Maribor, sreda 25. januarja 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejcman ▼ upravi ali po poiti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena din 1 — 7 milijonov prostovoljcev v Angliji Na Chamberlainov poziv se je javila v voo uspešno in je bila tudi večkrat povabljena. Namestnik g. Kirbiš je poročal o vajah, ki se vršijo sistematično, zlasti za naraščaj, ki je tehnično tako izurjen, da lahko sodeluje pri intervencijah. Vršile so se 4 večje vaie. 2 župni in 4 manjše. Isti je poročal tudi o kulturnem delu. ki se vrši zelo uspešno, zlasti odkar je četa v novem poslopju. Vprizorili so dve igri. Namesto zadržanega g. Omulca je poročal o blagajniškem stanju g Kaloh. Dohodkov je bilo 72.000 din, izdatkov pa 67.000 din. G. Kristovlč je v imenu nadzornega od-bora predlagal razrešnico. G. Ullrich je poročal, da je nastopil v 130 slučajih kot izvežban Samarijan, ki si je uredil s pomočjo Rdečega križa v Studencih svoj lastni ambulatorij. Izrečeno mu je bilo posebno priznanje. Kot gost in podpornik društva je čestital četi k napredku ravnatelj g. Krejči iz Ruš, g. Kac je izpregovoril v imenu občinskega odbora, nakar je g. Kaloh zaključil občni zbor. Povodenj v Dravinjski dolini Poljčane, 25. jan. Včeraj čez dan je začelo deževati, na-Kar je lilo vso noč. Zjutraj pa smo se znašli v megli in vodi. Vsa Dravinjska dolina se, je spremenila v ogromno jezero z večjimi in manjšimi otoki. Vsi manjši in večji potoki so izstopili iz svojh strug. V Poljčanah in peklu sta prestopili bregove Dravinja in Brežnica ter se razlili čez polja in travnike. Voda 'wi zajela nekatere cestne prehode, tako proti Studenicam in Makolam ter proti Sp. Poljča- nam. Tako zgodnjih povodenj dosedaj tukaj nismo bili vajeni. Običajno so prišle v prvih spomladanskih dneh. letošnja nagla odjuga in zadnji dež pa sta nam prinesla nadlogo sredi zime. Povodnji v Dravski dolini so sicer na dnevnem redu zaradi neurejene struge Dravinje. Kakor se zatrjuje, bodo na spomlad končno vendarle začeli z regulacijskimi deli na Dravinji. Šele potem bo tu konec večkratnih vsakoletnih poplav. Celjsko kulturno društvo pred ustanovitvijo Po uspelen. Celjskem kulturnem tednu oo prireditelji in javni delavci čutili potrebo. da ustvarjene vezi med njimi ostanejo in se organizirano kulturo delo v Celju in okolici nadaljuje. Zato so na likvidacijski seji CKT izbrali pripravljalni odbor, ki je sestavil pravila in jih predložil banski upravi. Ta je pravila potrjena vrnila in jc za 31. t. m. ob 20. sklican ustanovni občni zbor v mestni posvetovalnici na magistratu. Društvo bo vodil poslovni odbor, čigar člani bodo načelniki posameznih odsekov, v katerih bo delo razdeljeno po različnih vrstah kulturnega udejstvovanja. Za izredne prilike bo izvoljen častni odbor, ki bo jamčil za višino in uspeh prireditev. — Društvo bo vršilo v našem mestu važno delo in ga pozdravljamo. Gasilske proslave v Sloveniji Preteklo nedeljo so bile po celi Sloveniji gasilske proslave rojstnega dne kraljeviča Tomisjava. ki je pokrovitelj vsedržavne gasilske organizacije. Mnoge slovenske gasilske čete so ob tej priliki izročile zaslužnim gasilcem lepa odlikovanja. šali pridobiti sposobnost in strokovno znanje v damsko-frizerski stroki. Za kpngres in tekmo v friziranju je v vsej državi veliko zanimanje. Zagrebška Shirley Temple Te dni je neka berlinska filmska družba brzojavno angažirala 6-Ietno Zagreb čanko Darjo Gaštelgerjevo, ki je odlično talentirana učenka baletske šole v Zagrebu. Prvo skušnjo pred filmsko kamero je mlada balerina zelo dobro prestala ter so filmski strokovnjaki z njo nadvse zadovoljni. Pravijo, da je mala Darja druga Shirley Temple. V zaporu se je obesil Ivan Štraser je zaradi vloma odsede-val kazen v zaporu okrajnega sodišča v Ormožu. Obsojenec je te dni hotel pobegniti iz celice. Že se mu je posrečilo, da je prišel iz celice na hodnik, ko ga je tam zasačil jetničar in ga s pomočjo drugih tovarišev ukrotil. Močno vklenjenega Štraserja so dali v drugo celico. Kmalu nato pa je jetnik raztrgal hlače na trakove, jih zvezal in se na oknu obesil. Ko je prišel paznik v celico, je bil Štraser že mrtev. Pokojninski zavod bo gradil v Ljubljani Pokojninski zavod je od uršulink v Ljubljani kupil veliko stavbišče med Muzejskim trgom in Nunsko ulico. Tam bo zgradil pet petnadstropnih stanovanjskih hiš. V teh palačah bo 60 stanovanj. Stroški so preračunani na 10 milijonov dinarjev. Z gradnjo bo Pokojninski zavod *e spomladi pričel. Damsko frizerski kongres v Uubljani V jeseni bo v Ljubljani sedmi kongres Zveze klubov damskih frizerskih mojstrov Jugoslavije. Na tem kongresu bodo razpravljali o stanovskih težnjah in o smernicah za napredek in razvoj dam-sko-rrizerske stroke. Na kongresu bodo sodelovali vsi brez razlike, od mojstra Preko pomočnika do vajenca. K sodelovanju so naprošena združenja v Mariboru, Ljubljani in Celju. Izostati ne smejo organizacije pomočnikov in pomočnic. Ustanove naj se sekcije, ki naj urijo svoje člane, da bodo na kongresnem frizira-nju častno zastopali pomočniške zbore. Naraščaji bodo s skupnimi nastopi sku- , Volka je jahal i Blizu Kumanova je tolpa sestradanih volkov napadla. stajo kmeta Stojana Gjorgjeviča in mu poklala 20 ovac* Ko je kmet videl, kako mu zveri mrcvarijo čredo, je planil na velikega volka. Razvila se jc obupna borba med človekom in zverjo. Stojanu se je končno posrečilo, da je volka zajahal. Razbesnela žival je kot strela pohitela proti planini. Preplašeni volk je kmeta nesel še dva kilometra, ko so ga opazili ljudje. Kmetje so oboroženi z motikami in sekirami napadli volka in ga ubili ter tako rešili Stojana gotove smrti. Mati in tri hčerke iivele z razbojnikom Nedavno je bil blizu šabca ubit zloglasni razbojnik Ružin, ki se je dolgo skrival pred oblastmi. Imel je dobro skrivališče v hiši kmetice Živane Rado-vičeve v oddaljeni vasi, ki je bila njegova ljubica. Ljubezenske odnošaje z razbojnikom pa so imele poleg matere tudi njene tri hčerke. Ko so razbojnika ubili, je mati priznala, da je živela z njim. Povedala je tudi, da se je razumel tudi z njenimi hčerkami. Ko je najmlajša zvedela za materino priznanje, je v samotnoril- Občni zbor ptujskih skavtov V nedeljo je imel ptujski steg skavtov in planink svoj redni letni občni zbor, na katerem so izvolili novi odbor. Za ste-govega starešino je bil izvoljen profesor Novak, namestnik je Cucek Franc, stego-vodja Mathans Ludvik, stegov tajnik Graifoner, stegov blagajnik Meglič, gospodar pa Podrebšek. Meščansko šolo vodi Vergles Vili,- gimnazijsko četo pa Musek. Za kolovodkinjo planink jc bila izvoljena Gosak Meta. o. Ban v Beogradu. V Beograd je odpotoval ban dr. Natlačen in obiskal več ministrov v zadevah dravske banovine. o. Delo Društva rudniških nameščencev v Trbovljah je bilo preteklo leto zelo uspešno. Društvo je doseglo izdajo točenega službenega reda za nameščence, ki je v skladu z določili socialne zakonodaje. o. Razpisani zdravniški mesti. Banska uprava razpisuje dve mesti zdravnikov, in sicer v Sodražici ter v Ločah pri Konjicah. Prošnje je vložiti do 10. februarja. o. Poroka v Konjicah. V Konjicah sta se poročila avtobusni podjetnik Adi Pozne in posestnica Štefka Brglezova. o. Iz državne službe. Premeščena je me.ščanskošolska učiteljica Hermina Novak iz Ormoža v Konjice. Kazensko je upokojen meščanskošolski učitelj Milan Vauda iz Vojnika. o. Minister Maštrovič bo obiskal Slovenijo. V kratkem bo prišel v Slovenijo minister za telesno vzgojo Maštrovič in uradno obiskal razne športne organizacije. o. Še vedno sledovi vetra! Močan ter, ki je razsajal zadnje dni tudi okoli Velike Nedelje, je naredil mnogim posestnikom precej škode. Posestnici Mariji Irgolič v Cvetkovskem vrhu pri Sv. Lenartu je razdejal celo streho in napravil okoli 4000 dinarjev škode. o. Že drugič so ga napadli. Ko se je nedeljo okoli 23. ure ponoči vračal proti domu Vinko Žmavc iz Trgovišča pri Mali Nedelji, so ga že drugič napadli neznani fantalini, ki so bili oboroženi z motikami in lopatami. Toda sreča je bila, da je bilo to pred hišo in se je pravočasno umaknil. o Sokolska četa v Sp. Polskavi je imela v nedeljo, 22. jan., svoj občni zbor, na-katerem si je izvolila novi odbor. Za starosto je bil izvoljen brat G r b i č Lam-bert, blagajnik Kopriva Avgust, tajnik sestra Raišp Rezika, prosvetar Lariseger Alojz, načelnik Drevenšek Vili, načelnica pa sestra Kancler Anica. Brat starosta je tudi poročal, da je Četi predvsem potrebna lastna streha. Glede posečanja telovadbe je pa mnogo težkoč, ker ima telovadeče članstvo mnogo dela in to posebno v poletnem času. °\ Pragersko. Zadnji čas smo poročali, da je šel v smrt Jurij F., ki je bil kot hlapec v gostilni Stampfel na Pragerskem. Zadeva je bila javljena orožnikom in so začela za njim poizvedovanja. V nedeljo so ga izsledili orožniki iz Cirkovce v Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Orožnikom je vse priznal in tudi povedal, kam je prodal kolo, ki ga je pred odhodom ukradel in za vse ono, kar je šlo z njim. c. Umrli so na Babnem 66-letna pre-užitkarica Turnšek Terezija, na Ostrožnem 51-letna posestnica Knez Marija, v bolnišnici 3 leta stari sin mizarskega pomočnika VViegele Edgar iz Gaberja in 28-letni sin pos. Jug Marko iz Pečja pri Blanci. P- Kino Ptuj predvaja danes in jutri ob 20. uri »Rumeno zastavo«. Napeta borba na morju in v pragozdu. p. Gasilska četa na Hajdini priredi v nedeljo ob 3. uri popoldne veseloigro »Voda«. P- Orožniška postaja Breg je našla kolo osebnega avtomobila. Lastnik naj se zglasi. p. Nasilen kolesar. Fantje iz Pobrežja pri Sv. Vidu so v nedeljo zvečer v Turnišču v neki gostilni veseljačili dolgo v noč. Med njimi je bil tudi 24-letni mesarski pomočnik Murko Andrej iz Pobrežja. Njega je imel na piki pretepač Letonja Franc iz Brstja pri Ptuju, ki ga je čakal v zasedi. Ko ie opazil Pobre-žane, je z odprtim nožem v roki na ko- lesu zdirjal mimo njih in ga zasadil v Murkova pleča. n 22 otrok ima 62 letni starček Andrija Flegar iz doljnjelendavskega okraja. Možakar se je dvakrat oženil in je še vedno najmočnejši v svoji vasi. n 30.00A litrov koruznega žganja so finančne oblasti zaplenile kmetom v novo-gradiškem okraju v Slavoniji. Ker jc bilo letos zelo malo sliv, so kmetje iz koruze delali žganje, ki pa je zdravju zelo škod Ijivo. tl. Sušak je obiskalo lani 25.495 turistov. Porast tujskega prometa na Sušaku je vsako leto večji in prednjači Sušak Crikvenici. Rabu, Malinski in Baški. n Strela ga je ubila. V Baru je strela udarila v hišo kmeta Djura Lukšiča in skozi dimnik prešla v sobo. Pri peči je sedel sin Veliša. ki ga je strela na mestu ubila. n. Frizerska stavka v Šidu. Ker so dobili prenizke plače, so pričeli stavkati v Šidu vsi brivski in frizerski pomočniki. Pogajanja so se razbila in je videti, da bo stavka precej dolgo trajala. n. Človek — budilnik. Prebivalci Vele Luke na Korčuli skoraj ne potrebujejo ure budilke. V svoji sredi imajo starega Ivana Maričiča. ki za malo nagrado že 50 let budi vsakogar in ob vsaki uri, ki mu jo sporočijo. Starček vstaja že po polnoči in prične buditi prebivalce. S poslom in tudi zaslužkom je »budilnik* še precej zadovoljen. n. Starka odkrila dve zakopani cerkvi. Starka Jelena Stojanovič je prišla v vas Županjevac in pokazala kraj, kjer je zakopana cerkev. Vaščani so priveli s kopanjem in res odkopali starodavno cerkev. Starka je prav tako odkrila tudi samostan Denkovac in cerkvene knjige. Odkopavanje se nadaljuje. Mariborske drobne vesti m. Tatvina kruha. Včeraj zjutraj je nekdo vlomil v pekovski voz pekarne Pisanec, ki je stal v Gregorčičevi ulic:. Tat je odnesel 42 žemelj in več kilogramov kruha. m. Ukradeno kolo. Elektromonter.iu Markonu Hugonu je nekdo iz Sodne ulice ukradel moško kolo znamke »Stadion«, vredno 1200 din. m. Žalostna statistika. Lani je bilo v Mariboru 15 samomorov. Dve osebi sta se zastrupili z lizolom, ena s petrolejem, dva sta se zastrupila z raznimi kemikalijami, štirje so se obesili, trije ustrelil!, trije pa so se zabodli. m. Po btopnicah je padla. Včeraj je v Novi vasi padla po stopnicah 58-letna železničarjeva žena Jožefa Bizjak in si zlomila desno roko. Zdravi se v bolnišnici. m. Nesreča pri igri. Med igro jc 8-letni posestnikov sin Milko Kirbiš iz Prepoi tako nesrečno padel, da si ji. zlomil levo nogo. Malega ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. m. Vsekal se je. V Dogošah se jc pri sekanju drv'vsekal v desno nogo 43-letm posestnik Ivan Ulbl. Njegova poškodba je precej nevarna. m. Kaj je z Jenkovo ulico na Teznem? Ob slabem vremenu je nova Jenkova ulica na Teznem podobna bolj močvirju kakor pa cesti. Že neštetokrat so prebivalci v tej ulici prosili za ureditev, pa brez uspeha. Ulica, v kateri se vedno več gradi, naj dobi vendar dostojno lice! m. Nov sneg na Pohorju in Vrbanu. Te dni je sneg pobelil vrhove Pohorja ter vrh Vrbana. »Kaj, ti potrebuješ zopet 180 dinarjev za knjige? Ta tvoja šola me bo pa res P^av kinalu ugonobila!« »In pri tem sem jaz še vedno tisti, ki v razredu najmanj delam!« •Všarifoor Stat stika o življenju in smrti NERAZVESELJIVA STATISTIKA O GIBANJU ROJSTEV IN SMRTI. — ROJ stev Čedalje manj, smrti vedno vec. Mestni statistični urad je pravkar izgotovil statistiko o ljudskem gibanju v Mariboru. Slika, ki jo nudijo številke te statistike, je porazna. Če bo razmerje med umrlimi in rojenimi ostalo takšno, kakršno je, bo Maribor po številu prebivalstva nazadoval. ROJSTEV VEDNO MANJ. Število porodov v Mariboru zadnja le-;a stalno pada. Dočim je bilo leta 1923. še 643 porodov, je bilo leta 1926. samo 548, leta 1929. 418; leta 1931. 376. 1. 1936. 218, lani pa 315. Sporedno pada tudi šte vilo nezakonskih otrok. Tako je bilo leta 1923. 139 nezakonskih otrok, leta 1926. Ml, leta 1929. 84, leta 1931. 72, leta 1936. 58, lani pa samo še 53 nezakonskih otrok. Zadovoljivo je tudi dejstvo, da število inrtvorojencev stalno in naglo pada, kar je pripisati takojšnji zdravniški iir babi-ški pomoči. V veliki meri ima pri tem zasluge tudi mariborska porodnišnica. Število inrtvorojencev je znašalo leta 1923. še 39, leta 1926. 25, leta 1931. 10. prav toliko tudi 1. 1936., lani pa samo 3. SMRTNIH SLUČAJEV VEDNO VEČ. Kakor na eni strani število rojstev iz leta v leto pada, pa. narašča vsako leto število umrlih v Mariboru. L. 1923. je v mestu umrlo 592 oseb, leta 1926. 554 (najboljše leto!), leta 1929. 633, leta 1931. 604, leta 1936. je znašalo število umrlih že 670, lani pa 653. Statistika o rojstvu in umiranju Mariborčanov je vsekakot porazna in nas navdaja s skrbjo. Število umrlih v prvem mesecu starosti je padlo od leta 1923. od takratnih 45 primerov na današnjih 12. Število umrlih v prvem letu starosti je tudi padlo. Dočim je leta 1923. umrlo v tej starostni dobi še 91 otrok, je lani umrlo samo še 29. Te številke kažejo, da se mladinsko skrbstvo v Mariboru vedno bolj razvija in so uspehi že vidni. Zanimivo pa je, da je število umrlih med 50. in 70. letom starosti vedno večje. Leta 1923. je umrlo v tej starostni do-bi 152 ljudi, lani pa že 199. Nad 70 let starih ljudi je leta 1923. umrlo v Mariboru 100, lani pa 167. Treba je poiskati vzroke, zakaj število umrlih v starejših letih stalno in tako naglo raste. ZA ČIM UMIRAJO MARIBORČANI? Tudi na to vprašanje nam odgovarja uradna statistika, ki je v tem pogledu zelo zanimiva. Število ljudi, ki so umrli za jetiko, stalno pada. Leta 1918. je bilo v Mariboru še 122 primerov smrti zaradi jetike, leta 1923. 90, leta 1926. 100, leta 1929. 120, leta 1931. 94, leta 1936. še 90, sednik šolski , upravitelj v pokoju Ivan Tomažič, tajnik Štefan Blažič, blagajnik Mirko Kožuh. V odboru so Josip Rajšp, Mirko Vauda 'in Mirko Lešnik. Nadzorni odbor sestavljajo: predsednik Ivan Ko-ropec; podpredsednica Angela Vomer, (tajnik L. Petrič in člana Josip Kontler lani pa samo tri primeri smrti zaradi je-' ter Franc Golež. Člani kuratorija Učitelj-tike. To je najmanjše število smrtnih slu- skega doma so Ivan Vomer, Anica Me-čajev zaradi jetike v povojni dobi, to je I šiček, Mihajlo Dojčinovič, Mara Črnov-v zadnjih 20 letih. K temu so pripomogle šek in nekaj članov drugih odborov, razne ustanove, ki pobijajo to zavratno Upravnik zavoda je zopet agilni ivan bolezen. Na prvem mestu moramo st-! Lovše. Dijaški internat Učiteljskega do- ma v Mariboru se bo v doglednem času razširil in dobil oddelek za dijakinje. Dva vloma v Mariboru i Ko se je sinoči spravljala kuharica v kavarni »Central« Tilčka Ramšakova v podstrešno sobo v Ulici 10. oktobra spat. veda omeniti Protituberkulozno ligo Mariboru. Stalno raste tudi število Mariborčanov, ki so umrli za posledicami raznih ran, dobljenih pri nesrečah. Leta 1918. je bilo takih primerov samo 7, lani pa že 36. Število smrtnih poškodb po naključju tu- £ “h 7-na, da je nekdo vlomil in prebr- r„ih primerov, ,93,. 43 prime I £ Srt 1;. » Plf-U 50 VSe i Pico. Očividno je iskal samo denar. V Ba-vUr 12 ®ni.“- , ! sobo je prišel skozi okno. na katerem je Razveseljivo pa ,e dejstvo, da upada ^ 0 dogodku Je bila takoj ob- veščena policija, ki je poslala v vlomljeno sobo daktiloskopa, ki je posnel prstne odtise. * Jadran obvešča članstvo, da bo redni občni zbor društva v nedeljo ob'~9 uri v Narodnem domu. Na dnevnem redu so važne zadeve društva. Pričakujemo, da se članstvo občnega zbora polnoštevilno udeleži. Članski sestanek za občni* zbor se vrši jutri ob 20. uri v Narodnen domu v društvenih prostorih Dolžnost članov je. da se tudi sestanka udeleže polnoštevilno. 4. februarja 1939 AROD.Nl DOM Začetek ob 20. uri U. Ruski velet Leta 1918. so bili v mestu trije umori in uboji, leta 1938. pa samo dva. SAMOMORI, PRETEPI, UBOJI IN UMORI. Zanimiva je tudi statistika samomorov v Mariboru. Največ samomorov je bilo Drug vlom je prijavil upokojeni policijski stražnik Anton Penko iz Kejžarjeve ulice 4. Neznani storilec je vdrl v podstrešno shrambo in mu ukradel'večjo leta 1929., in sicer 21, najmanj pa leta količino suhega mesa. Za obema vlomil-1926., ko je bilo samo 5 samomorov. La- cema poizveduje policija. ni je napravilo samomor v Mariboru 151 --------- oseb. I m. Naš znani violinski virtuoz g. prof. Žalostna pa je statistika v pogledu Taras Poljanec nastopi jutri ob 18., uri v smrtnih slučajev pri pretepih, ubojih in beograjskem radiu s solističnim konce/--umorih. L. 1923. je bilo 16 takših smrt- tom. Izvajal bo izključno skladbe Antona nih primerov, leta 1926. 46, leta 1929. 58, Dvoraka. leta 1936. 67, lani pa 52. | ni. Promet tezenskega kolodvora. Pre- Narašča tudi število smrtnih primerov, teklo leto je na tezenskem kolodvoru zaradi kapi. Leta 1921. je radi kapi umrlo vstopilo in izstopilo 140.000 potnikov. 21 oseb, leta 1926. 33 oseb. leta 1929. 45 Promet na tem postajališču je vsako le-oseb, leta 1931. 39 oseb, leta 1936. 46 'to večji. oseb, lani pa 32. | m. Žene zadrugarke. V sredo, 25. t. ni., Število smrtnih primerov zaradi spol- 20. uri v Nabavijalni zadrugi drž. nih bolezni je razmeroma zelo malo v nam; (Riharjeva soba) aktualno preda-Mariboru. Leta 1936. je zaradi luesa van*e: >>Kaj žeIi gospodinja od zadruge? umrlo 8 oseb, lani pa 5. Kljub temu pa. Predava ga. Mira Jankovič, je to še vedno preveč. Tu Še niso všteti' m* 20.000 dinarjev za likovno umet-smrtni primeri tistih ljudi, ki so bili spol-; n01st* Mariborska mestna občina je sta-no bolni, umrli so pa zaradi kakšne dru-1 a v mestni proračun 20.000 di- ge organske bolezni, vendar pa je spolna nariev.za odkup slik in kipov na razsta- bolezen bila v neposredni zvezi s smrtjo. Teh primerov je nekoliko več. Vsekakor pa je opaziti, da je tudi v tem pogledu medicina močno napredovala. Zadruga Učiteljski dom v Mariboru Te dni je bil občni zbor zadruge Učiteljski dom v Mariboru. Izvoljena je bila naslednja uprava: predsednik je Miloš Ledinek, učitelj na Teznem; podpred- vah likovne umetnosti v Mariboru, * Planinski ples. Svečnica se približuje, Ples planinski — dan poprej —. Maribor po njem vzdihuje: Dvajseti plesni jubilej. * Ne odlašajte več! Ako hočete tudi Vi sodelovati pri razdelitvi milijonov, nabavite čimpreje srečko drž. razredne loterije pri VIRU SREČE »PUTNIK-u«, Maribor. Žrebanje 5. razreda od 11. febr. do 9. marca. Pohitite! Slovensko obrtno društvo v Mariboru prired' OJbrtnišftsi ples v veliki dvorani Narodnega x. . , .v^on?a / Vojaška godba, diri- Cisti dobiček je namenjen za sklad obrt- ■_______ SR3 gent: kapetan g. Jiranek / Začetek, ob 20. uri. ivške-ra doim * Ljudska univerza v Su,dencih. V četrtek. 26. jan., ob 19. predava prof. L. Detela: »Zakoni dednosti v živ- naravi in njih pomen za človeka« (s slikami), i Tedenske slike. Vstopnine ni! ! * Svetosavska proslava v petek. 27. jan. Preprodaja vstopnic v papirnici g. Zlate Brišnik. I * Dvorana Uniona, kjer bo 1. februarja Planinski ples, bo originalno okrašena s pohorskimi planinskimi dekoracijami. »Pohorska politika«, ki izide ob tej priliki, bo prinesla mnogo domačih izvirnih karikatur. | * Izbrane muzikalije dobavlja po origi- nalnih cenah knjigarna V. Heinz. Gosposka ul 26. m. Nočna lekarniška služba: Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25--S5; lekarna pri Sv. Roku. vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25—32. Kino | * Grajski kino. Do vključno četrtka po- novitev prekrasnega filma »Grofica Wa-Ievvska«. Greta Garbo. — Pride: »Havajske melodije«. I * Kino Esplanade. »Ženitna posredovalnica«, temperamentna veseloigra, polna humorja in razpoloženja s Heinz Rfih-. mann-om. I * Kino Union. »Neželjeni sin« po romanu Renard-a s Harry Baur-om. Prekrasni film, katerega naj bi si vsakdo I ogledal. Mariborsko gledal«**« Sreda: Zaprto. Četrtek, ob 20.: »Vse za šalo«. Red A. Petek: Zaprto. Sobota, ob 20. uri: »Matura«. Red D. Štimčeva moderno-roraantična igra »Automelody« v svojih zelo bujno napetih šestih slikah, ki so v glavnem posnete iz modernega velemestnega življenja, dozoreva v Skrbinškovi režiji in v izbrani zasedbi že do premiere, nameravane začetkom prihodnjega tedna. Prijatelji zabavne operete se opozarjajo, da je do sedaj s splošnim navdušenjem in zadovoljstvom sprejeta Gorin-šek-Jirankova opereta »Vse za šalo« bila odložena radi obolelosti v ansamblu. V deloma novi zasedbi se zopet vprlzori jutri, v četrtek, za vrstni red A Pa tudi za neabonente je še dosti prostorov na razpolago. K uitura IKas jrava o siovenjegoriški pokrajini Diplomirani filozof Jože Kerenčič je izdal v knjigi »Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah«, ki so lani izhajali v »Obzorjih«. K že objavljenemu tekstu sta dodana kratek avtorjev predgovor in skica Jeruzalemskih goric in okolice. Delo je eno izmed temeljnih kamnov, ki jih doprinaša zadnja leta mlajša slovenska generacija za pravo podobo naše pokrajine. Omenil bi samo Moderndor-ferjevo »Slovensko vas na Dolenjskem«, Zgečevo razpravo o »Halozah« in Lam-prechtovo razpravo v »Dejanjih«. Ko je Kerenčičevo delo izhajalo počasi v »Obzorjih«, so se nekajkrat slišali glasovi, da ne bi spadalo v rčvijo, ker je razprava preznanstvena; na drugi strani pa je; treba poudariti, da je prav uredništvo revije v največji meri pripomoglo, da je delo izšlo poslej tudi v knjigi. Šele danes, ko leži v knjigi pred nami, vidimo, da je prav, da je ostal vseskozi pri statistiki ter zgradil delo na izključno znanstveni podlagi. Zame, ki me že zmlada zanima problematika slovenske vasi, ki mi je ta problematika začela pisati prva dela, je rafc- ;t:.va samo gradivo, ki dokumentira dc- • '•> tt::k>:lr.iše generacije, ter ie kot taka nazadnje tudi temeljni kamen in pravo bistvo realizma najmlajše generacije. Človek, ki pozna to pokrajino, bo bral delo kakor roman. V knjigi govori vsaka strank, vsak odstavek, vsaka številka. Ke renčič malo sodi, on samo ugotavlja. Sama dejstva niza pred našimi očmi. In ta dejstva so problemi. Komaj da se na koncu rahlo dotakne rešitve. Ta rešitev problema je kratka, jedrnata iti nas prepričuje z vsem gradivom: »Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah so krivi propadanja našega domačega in slovenskega življa v Jeruzalemskih goricah« in še marsikje v Sloveniji, kar bi lahko dostavil z mirno dušo. Nekaj podobnega je dr. Žgeč ugotovil za Haloze«. V povojnih letih je bilo napisanih na tisoče jeremijad, pa tudi slavospevov o naši vasi, dosti frazarjenja je bilo v tistem pisanju in malo jedra. Prava podoba naše pokrajine je začela rasti pred nami šele zadnja leta. Te vrste razprav, tudi Kerenčičeva med njimi, hodijo vzporedno pot v našo mlado leposlovno prozo. Nič takega se mi ne zdi, če je on, ki nam je napisal nekaj novel, nazadnje še o pokrajino tudi znanstveno obdelal. — :am sem zatrdno uverien. da mu bo znanstveno delo pomagalo tudi pri njegovem kasnejšem leposlovnem ustvarjanju. Sam si je nakazal v razpravi cel niz vprašanj, ki žgo in za katera je težko reči, da bodo šla neopaženo mimo njega. V razpravi je Kerenčič obdelal 26 katastrskih občin, ki tvorijo Jeruzalemske gorice. Poleg ostalih zemljiških kultur goji ljudstvo tudi vinsko trto. Po kratkem opisu teh kultur nam v tretjem poglavju »Čigava je zemlja« pokaže ponazorjena tabela, da imajo lastniki v Jeruzalemskih goricah samo 30,49% vinogradov, dočim imajo lastniki izven Jeruzalemskih goric 69,51% vinogradov.. Prav te zadnje zemljiške odnose obdeluje Kerenčič do zadnje podrobnosti, dokler na koncu ne izpre-govori še o »praznih hišah«. To so na eni strani razpadle in razpadajoče viničarije, na drugi strani pa lepi hrami, ki samevajo prazni skoraj vse leto po najlepših vrhovih in grebenih Slovenskih goric. Za avtorja samega je vprašanje, »Čigava je zemlja v Jeruzalemskih goricah«, torej vprašanje lastništva zemlje temeljno vprašanje, s študijo je hotel nanj odgovoriti ter je prepričan, da bodo edino z rešitvijo tega vprašanja ustvarjeni kdaj boljši pogoji za preživljanje ljudstva v prikazani pokrajini. »Iz roda v rod ob trdem delu na lastni in tuji zemlji životari to ljudstvo, množice pa teže v svet za kruhom. Eden osnovnih vzrokov takemu življenju je v lastništvu zemlje. Večina dohodkov ljudskega dela gre iz Jeruzalemskih goric, in tako je pokrajina iz leta v leto bolj izčrpana.« Knjigo, ki je izdana v revijalni obliki, ponazorujejo Številne razpredelnice. Izdal, založil in opremil jo je avtor sam. Cena knjige je 12 din ter se naroča pri avtorju: Jože Kerenčič, dipl. fil.. Sv Bol-fenk pri Središču. Iv. Potrč. k Auguštinčičev spomenik PUsudskega. Zagrebški kipar Anton Auguštinčič je dovršil kip osvoboditelja Poljske, maršala PUsudskega, ki bo postavljen v Katovicah. Kip •je visok 5 metrov, stal pa bo na 11 ni visokem kamenitem podstavku. Ostali liki, ki bodo stali okoli maršala, bodo vliti v prihodnjih tednih in potem prepeljani na Poljsko. Auguštinčič je poleg Meštroviča največji kipar v Jugoslaviji. k Jubilej Bogdana Gavrllovlča. Beograd je nedavno proslavil 75-letnico rojstva velikega srbskega učenjaka, mate. matika dr. Bogdana Gavriloviča. Jubilant ie bil že petkrat predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. k Nova srbska komedija. Ljubimka Bobič je napisala novo komedijo »Risfa sportista«. Premiera ie bila v »Rodinom pozorištu« v Beogradu Gospodarstvo Težave mariborske tekstilne industrije KER NIMAJO DOVOLJ DEVIZ, TRPIJO MARIBORSKE TEKSTILNE TO-VARNE VELIKO POMANJKANJE SUROVIN. — REŠITEV V IZVOZU. živi od dela v tekstilni industriji okoli 6500 delavcev s preko 20.000 družmski- Vse mariborske tekstilne tovarne trpijo v zadnjem času veliko pomanjkanje surovin, zaradi česar je njihov obrat zelo otežkočen. če ne bo rešitve, obstaja nevarnost, da bo obrat skrčen in bo ostalo mnogo delavcev na cesti. Mariborska tekstilna industrija nima dovolj deviz na razpolago, da bi z njimi kupovala surovine. Kljub temu da imajo vse tekstilne tovarne v Mariboru izredno mnogo naročil, so zaradi pomanjkanja surovin zapadle v krizo, iz katere se bodo težko rešile. Če bo ta nevzdržni položaj trajal še nekaj časa, bodo morale tovarne skrčiti svoje obrate in v slučaju potrebe delavce odpustiti. To pa bi bil za Maribor in še bolj za okolico velik udarec, saj mi člani. Podjetja so uvidela, da bo rešitev edinole mogoča s samopomočjo. Mariborski tekstilni izdelki so na takšni višini, da lahko uspešno tekmujejo s tujimi. Zato so se podjetja odločila na iz-tem bodo dobili dovolj deviz, s katerimi si bodo nabavili surovine. Nekatere mariborske tekstilne tovarne so že dobile večja naročila iz tujine. Med temi sta tovarna Hutter in drug ter Thoma, prva s sukancem, druga pa s pisanimi svilenimi rutami za angleške kolonije. Seveda bo pri tem trpel domači trg, zaradi česar bodo tovarne prisiljene svoja podjetja povečati. Kaj bo z izvozom jajc in perutnine v Nemčijo Z ukinjenjem stadnosti kurza klirinške marke je napravila Narodna banka zelo slabo uslugo našim izvoznikom. Izgleda, da bo naš izvoz jajc in perutnine v Nemčijo popolnoma ustavljen. Zaradi te politike Narodne banke nimajo izvozniki baze za kalkuliranje cen ter je razumljivo, da se ne morejo oslanjati na neiz-vestnost bodočega kurza klirinške marke. Mnoge izvozniške firme so zaradi tega preklicale zaključke za izvoz teh proizvodov na nemški trg. Izvoz jajc in perutnine iz leta v leto stalno pada. Dejstvo je, da so tržišča za perutnino in jajca zelo omejena. Edina resna odjemalca za navedeno blago sta do sedaj Nemčija in Italija, ker ni do sedaj uspelo Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine pridobiti drugih tržišč. Poleg Nemčije in Italije prihajata v poštev še Švica in Če-ško-Slovaška z manjšim uvozom. Anglija kupuje samo za božične praznike. SLADKORNA MELASA IZ KOLONIJ. Kakor smo že v našem članku o sladkorni repi napovedali, je ministrski svet odobril carine prost uvoz 900 vagonov sladkorne melase. Sladkorna melasa nam je potrebna za proizvodnjo špirita, kateri služi za mešanje z bencinom. Melasa bo iz sladkornega trsa ter bo zaradi tega uvožena iz kolonij. g. Konec avstrijskega hmeljarstva. Ko je bila še bivša Avstrija samostojna, je oblast zelo podpirala gojitev hmelja, da se tako izogne večjemu uvozu. Po priključitvi pa je na celotnem nemškem teritoriju za domačo porabo dovolj hmelja, zato je nemška vlada izdala nalog, po katerem morajo vsi avstrijski hmeljarji opustiti svoje nasade. Kulturno morajo iz trebiti do zadnje sadike, namesto nje pa pričeti gojiti krompir. Za iztrebljeni ha nasada je vlada določila po 3000 RM. Borzna poroMm Devize. Ljubljana. Amsterdam 2377— 24—15, Berlin 1763.62—1781.38, Bruselj 742.70—754.70, Curih 995—1005, London 205.50—208.70, New York 4376.75— 4436.75, Pariz 115.85—118.15, Praga 150.85—152.35, Trst 231.45—234.55. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 472—473, 4% sev. agrarji 60 d., 4% agrarji 62.50 bi., 6% begi. ob v. 90—90.50, 6% dal m. agrarji 89—89.50, 7% inv. pos. 98.50—100.50, 7% Blair 92—93, 8% Blair 97.50. Delnice: Trbovlje 185—189, Jadranska 320 d. Šport Jugoslavija na svetovnem prvenstvu v Švici Prvo kolo tekmovanja v hokeju na ledu za svetovno prvenstvo v Curihu se bo pričelo 3. II. Jugoslavija bo igrala v B skupini s Ceško-Slovaško, Švico in Le-tonsko. Termini: 3. II. Č—J, Š—L, 4. II. Č—L, Š—J, 5. II. L—J, Š—Č. Takoj po končanem prvem kolu bosta prvoplasira-na kluba iz vsake skupine tekmovala naprej v drugem kolu. Naša reprezentanca ne bo imela lahkega stališča, ker večina nasprotnikov pri ugodnejših vremenskih prilikah več trenira ter ima za seboj tudi že težje tekme. Na vsak način pa bo to tekmovanje odličen trening za prihodnjo zimsko oiimpiado. LNP odbija pradlog Gradjan skega V Ljubljani ie za to določeni odbor .če- tvorice funkcionarjev proučil predlog Gradjanskega posebno z ozirom na prilike, ki vladajo v slovenskem športu, ter prišel do zaključka, da je predlog že iz finančnih razlogov nesprejemljiv, ker LNP s skoro 60 klubi in z le enim liga-šem materialno ne bi mogel obstajati kot posebna zveza. Pač pa je odbor četvori-ce ugotovil, da so stvarno potrebne nekatere izpremembe v finančnem m administrativnem pogledu. KANDIDATI ZA OLIMPIADO V LAHKI ATLETIKI. Komerenca delegatov Jugoslovanske atletske zveze v Zagrebu je sklenila, da pridejo v poštev za oiimpiado samo oni atleti, ki so dosegli najmanj rezultat dvanajstega plasiranega atleta v svoji disciplini na berlinski olhnptadi. Temu pogoju odgovarja sedaj le malo naših lahko-atletov: Kling na 100 m in 200 m, Han-žekovič na 110 m z zaprekami, Martini v skoku v višino, Kleut v metu diska in Stepišnik v metu kladiva. ZAGREB—ZLIN 4 : 2. Po zmagi nad Olomoucom je table-teniška repr. Zagreba, ojačena s Subott-čanom Konczom premagala zastopnike Zlina v razmerju 4 : 2. Iz Zlina so odpotovali v Prerov, kjer jih čaka tekma s podzvezino reprezentanco. TRAGIČNA SMRT SINDELARJA. Veliko senzacijo je po športnem svetu vzbudila vest o tragični smrti popularnega dolgoletnega srednjega napadalca avstrijske reprezentance Sindeiaria, ki je zadnji čas imel na Dunaju kavarno. Našli so ga mrtvega v njegovem stanovanju in izgleda, da je umrl na zastruplje-nju od plina. Vzrok smrti bo ugotovila obdukcija. MINISTER ZA TELESNO VZGOJO V ZAGREBU. Minister za telesno vzgojo uaroda s. Mastrovič si je v Beogradu ogledal vse športne naprave ter stopil v stike s športnimi klubi in športnimi delavci, da spozna njihove težnje in potrebe. V interesu spoznavanja športnih prilik in pospeševanja športnega gibanja bo sedaj obiskal še Zagreb in Ljubljano ter ostala banovinska središča. OBJAVA SMUČARSKEGA KLUBA CELJE. Smučarski klub Celje bo priredil S. II. v Liscali pri Celju mednarodno skakalno tekmo. V zvezi s to prireditvijo je poslal imenovani klub MZSP dopis, v katerem sporoča, da je klub pripravljen revnejšim tekmovalcem kriti stroške, ki bi jim nastali radi udeležbe na tekmovanju. Vse potrebne informacije se dobijo pri tajništvu MZSP, ki bo tudi sprejemalo prijave interesentov. s. Na včerajšnjem občnem zboru SK Ljubljane je zastopnik bana g. Lenart obljubil skorajšnje spremembe pri razdelitvi proračunskih kreditov s posebnim ozirom na slovenske športne in tudi nogometne klube. s. Punčec ostane amater. Pred odhodom iz Južne Amerike jc na pisanje časopisov odgovoril naš mušketir Punčec 'z izjavo zastopnikom tiska, da ne namerava postati profesionalen igralec tenisa, čeprav je dobil jako vabljive ponudbe. s. Budge je v deseti in enajsti partiji proti Vinesu dvakrat zaporedoma zmagal 6 : 3, 6 : 3, in 6 : 1, 6 : 4. Celoten rezultat vseh srečanj je 7 : 4 za Budgea. s. Prvenstvo Južne Amerike. Rezultati drugega dne: Uruguaj—Ekvador 6 : 0, Peru—Cile 3 : 1. s. Nemčija igra proti Belgiji nogometno tekmo 29. I. v Bruslju. Sali Bogoljubov — Eliskases Indijska obramba (13. partija matcha) Beli: Eliskases Cmi: Bogoljubov 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sf3, c5 (starejša varianta, ki jo mojstri že precej opuščajo) 4. 45, exd5 5. cxd5, d6 6. Sc3, a6 7. a4, g6 8. e4. Lg7 9. Ld3, 0—0 10. 0—0, Lg4 11. h3, Lxi3 12. Dxf3, Sbd7 13. De'2, SeS (boljše takoj Sh5) 14. Lc2, Sh5 15. k4I Sf6 16. f4, Sed7 (črni je sicer dosegel svoj namen: izzval je bele kmete, hoteč tako oslabiti belo pozicijo. Eliskases pa je hladnokrvno pristal na načrt črnega in s protinačrtom dosegel boljšo pozicijo) 17. Le3, TfeS 18. Dg2, fa5 (ta osvobodilni udarec velja kmeta) 19. axb5. axb5 20. Txa8, Dxa8 2.1. g5!, Sh5 22. Sxb5, Db8 23. Ld3, f5l 24. gxf6 e. p., Sdxf6 25. Sc3, I>b3 26. Lel, Sd7 27. Dc2, Db4 28. Sb5! (beli je odkril Ahilovo peto črnega: d6), Sg3 29. Ld2, Ld4+ 30. Kg2, Sxfl (beli mirno žrtvuje kvaliteto, dame pa ne sme vzeti zaradi Se3+ itd.) 31. Kxfl, Dxb2 32. Dxb2, Lxb2 33. Sxd6, Ta8 ,34. Sc4, Lel (boljše bi bilo Ld4) 35. Lxcl, Tal 36. e5, Txcl+ 37. Ke2, Thl 38. e6, Sf6 39. d6, Th2+ 40. Kel, Txh3 41. SeS! (grozi d7 s takojšnjo odločitvijo), Thl + 42. Kd2, Tal 43. d7, Ta8 44. Sc6! (slabo bi bilo 44. e7 zaradi Sxd7, 45. Sxd7. Kt'7 itd.), Kg7 45. DdS, Txd8 46. Sxd8, h5 (zadnji poskus pred grozečim poratsom, ki pa ne zadošča več) 47. e7, 1:4 48. Lbo, ll3 49. De8, Sxe8 50. Lxe8, Kffi 51. Sb7, h2 52. Lc6, c4 53. Sd6, g5 54. txr5+, Kxg5 55. Sxc4 in črni preda. »EVROPA-TURN1R« V STUTTGARTU Sredi meseca maja bo pričel v Stuttgartu velik mednarodni turnir, ki so um prireditelji nadeli naslov »Evropa-turnir-,*. Poleg osmih velemojstrov, ki so igrali na nizozemskem »Avroe turnirju, bodo povabili še vse vidnejše šahovske mojstre. Turnir organizira Velikonemška šahovska zveza. Turnirja se bo udeležilo od 14 do 18 najmočnejših šahistov sveta. ELAINE HAMILTON 15 Z.E.CEJSJ1 SMRT DETEKTIVSKI ROMAN »V redu,« je mirno odgovoril inšpektor. »Mislil sem, da ste v gledališču.« »Dobil sem naslov prodajalke programov, a je ni v gledališču. Blagajno odpirajo šele ob desetih, zato sem prišel nazaj, pogledat, ali vam morem s čim pomagati, gospod,« je javljal detektiv. Reynolds je dal z roko znamenje, naj odideta oba moža v kuhinjo. »Prid!te sem, ko bo v knjižnici, .Jen-kins. Stražnik, pazite na to žensko!« je naročal. Potem jc odstranil zavoro. Vrata so se odprla in mož, ki se je doslej zaman ukvarjal s ključavnico, je vstopil. Bil je dobro oblečen mlad mož, okrog tridesetih let, bled, nervozen. »Dobro jutro. Ali ste sluga gospoda fograma?« ie vprašal Reynolds. Mož ie nejevoljno gledal inšpektorja. »Da. Bojim se da sem se malo zakasnil. Vlak.'.« * Rcynolds ga je prekinil. »Pojdite v knjižnico. Hočem govoriti z vami.« Mož je pogledal na zaprta vrata drugih prostorov, ko je šel mimo. »Upam, da gospod Ingram ni hud —« je začel. »Gospoda Ingrama ni tu,« je odgovoril Reynolds. Videl je, kako se je sluga skrivaj ozrl po sobi. »Parsons, ali veste, kaj se je nocoj dogodilo v tem stanovanju?« Sluga je dvignil glavo. »Od sinoči četrt na devet me ni bilo tukaj. »Kje ste bili čez noč?« »V Lewishamu. Gospod Ingram o tem ve.« Parsonsov glas je bil nekoliko kljubovalen. »Ali gospod Ingram tudi ve, da prirejate včasih družabne večere v njegovem stanovanju, kadar ga ni doma?« je dejal resno Reynolds. Mož se je sekundo nemirno sukal. Potem je sklenil preiti v napad. »To vam nič mar!« »Pa še zelo mi je mar,« je odgovoril Reynolds. »Sem inšpektor iz Scotland Yarda.« Govoril je v preudarno počasnem, rezkem tonu. Mož si je omočil usehle ustnice in strmo gledal. »Hočem vedeti naslov, kjer ste bili nocoj,« je trdno nadaljeval Reynolds. »Napišite ga semle in tudi svoje polno ime.« Malo se je upiral, potem pa je ubogal. »Ne vidim, kaj imajo moje zasebne zadeve opraviti s — s tem, kar se je morda tu zgodilo, ko sem odšel,« se je izogibal. •Gospoda Karla Ardeena so našli nocoj v jedilnici mrtvega, Parsons.« Inšpektor je umolknil, potem pa trdo nadaljeval: »In v njegovem žepu se je našlo pismo od vas.« SEDMO POGLAVJE. Zlati in zeleni zmaj. Parsons je čudno zastokal m z vso težo sedel v naslanjač; udje so se mu začeli tresti, kakor da ga je napadla huda mrzlica. »Ardeen mrtev!« je nezaupljivo šepetal. Inšpektor je naglo zapisal nekaj na kos papirja in ppklical detektiva Jenkinsa. »Oskrbite tole tako hitro, kafcor le morete,« je naročil Reynolds svojemu asistentu. »V gledališču bom sam opravil. Idi te!« Zdelo se je, da se Parsons niti ne zaveda te prekinitve. Oči so mu bile kakor oči mesečnika, toda njegovi nervozni, nemimi prsti so povedali inšpektorju, da delujejo moževi možgani z vso naglico. Ko bi bilo mogo- če kupiti zmožnost telepatije, bi bil plačal inšpektor Reynolds v tem trenutku zanjo zelo visoko ceno. Poizvedujoče je zrl na možev bledi obraz in se čudil, zakaj jc Parsons strmel nad tem, da je Ardeen mrtev. Bilo bi naravnejše, ako bi se bil prestrašil, zaradi pisma, ki so ga našli pri mrtvem možu. »Da,« je rekel zdaj na kratko Rey-nolds. »Kako ste se z njim seznanili?.« Mož se je zdrznil in v njegov pogled se je vkradel previden izraz. »Obiskoval je mojega gospoda in jaz sem mu odpiral ali pa sprejemal od njega poročila, kadar ni bilo gospoda Ingrama doma,« je odgovoril. »Razumem,« je razmišljal inšpektor. »Ali je vstopil gospod Ardeen kdaj v stanovanje, kadar gospoda Ingrama ni bilo doma?« »Enkrat — morda dvakrat, da bi mu napisal listek.« Parsonsov ton je izdajal opreznost. »Še kdaj drugič?« je vztrajal Reynolds. Moževe oči so zamežiknile. »Ne, kadar sem bil jaz tukaj, gospod.« »S tem menite, da je imel Ardeen ključ in je morda prišel, kadar vas ni bilo?« »Nič takega ne mislim,« je živahno odgovoril Parsons. »Ni imel ključa, kolikor jaz vem; ali pa ga je gosood Ingram , sam privedel, če sem bil zdoma, kako • morem to vedeti?« S sodiiia .Industrijski proces" pred celjskim sodiščem IZID RAZPRAVE JE SE VEDNO NEJASEN. Celje, 26. januarja. Danes zjutraj se je nadaljevala nedavni? prekinjena razprava o obtožbi državnega tožilca in Metalske družbe proti petim na svobodi se nahajajočim obtožencem, ki naj bi bili odnesli iz celjske tovarne litopona tajne načrte g. Mediču, ki je nato zgradil prav tako tovarno v Domžalah. ' Na predlog zasebne obtožbe je bil določen poleg sodno zapriseženega zapisnikarja še strokovnjak zapisnikar prof. Alojz Bolhar. Po nekaj dodatnih izjavah obtožencev k zagovoru na zadnji razpra- vi je predsednik senata g. Dolničar prebral novo policijsko ovadbo, ki pravi, da ima g. Jezernik skritih še več ukradenih načrtov, kakor je to baje izpovedala njegova uradnica gospa Angela Železnik iz Nove vasi. Zaslišan je bil policijski agent g. Josip Ruprecht, ki je izjavil, da je po neki zaupni osebi, ki je pa ne more izdati, izvedel, da je gospa Železnik baje nekje povedala, da je za nagrado pomagala g. Jezerniku skriti več načrtov. Zaslišana Železnikova je take trditve odločno zanikala. Prav tako tudi g. Jezernik. Zaslišane so bile nove priče. Kemik g. Marjan Matašič, ki je sedaj uslužben v Medičevi tovarni, je potrdil, da je obtoženi Lazarevič delal pri njem v Zavodni poskuse, ki so se mu s pomočjo literature in izkušenj posrečili. Priča Viktor Bajc, strojnik pri Mediču, je izpovedal, da je sodeloval pri gradnji tovarne v Domžalah po originalnih načrtih inž. Pibernika. Sledilo je čitanje strokovnega mnenja izvedenca inž. Knopa, ki trdi, da sta tovarni v Celju in Domžalah zgrajeni po istih načrtih inž. Hirschla ter da je izključeno, da bi bila tovarna v Domžalah zgrajena po zamisli Mediča, Miloševiča in inž. Pibernika. Obtoženi inž. Pibernik je v svoji izjavi opisal tovarno v Domžalah in vztraja na tem, da to ni nikak originalen izum inž. Hirschla. Dopoldne sta podala strokovno mnenje še inž. Gudež in inž. Gulič, ki sta pregledala literaturo, na podlagi katere so baje mogli obtoženci sami priti do produkcije litopona. Opoldne je bila razprava prekinjena. Popoldne bodo'govorili tožilci in zagovorniki in bo razprava morda že zvečer zaključena. 14 obtožencev pred celjskim sodiščem Včeraj se je vrŠHa razprava proti 14 obtožencem: zagovarjati se je moral 19-letni Ivan K., ker je pred tremi meseci odnesel za več deset tisoč dinarjev blaga in oblek iz trgovine g. Vračiča Karla v Žerjavovi ulici. Njegovi soobtoženci so to blago prodajali, kupovali in ga sprejemali kot dobiček pri kvartanju. So to mes. pomočnik R. Karl, pek. pomočnik Metod V., mesar Franc S., gostilničarka Antonija K., zas. uradnik Franc S., pos. sin Alojz S. iz Stranic, pos. sin Konrad F. iz Stranic, Ivan B., šofer iz Vojnika, delavec Miha L. iz Celja, sluga Vincenc §.. zasebnica Amalija S. in Ludvik S. ter Kristina S., posestnika iz Stranic. Razprava je bila radi mladoletnosti nekaterih tajna. Radi zaslišanja novih prič je preložena na 30. t. m. Zanimivosti Ljudsko štetje do oustiniah V RUSIJI SE MORAJO PRI LJUDSKEM 8TETJU BORITI Z VELIKIMI TEžKO- CAKl Minule dni je bilo v Sovjetski Rusiji izvedeno ljudsko štetje. To pot naj številke zanesljivo prikažejo tudi stanje vseh pastirskih narodov, o katerih številu so doslej samo ugibali, tako da nikoli niso Vedeli niti za milijon — nekateri poznavalci statistike trdijo celo, da niti na deset milijonov točno — koliko ima Sovjetska Rusija prebivalcev. Na splošno so trdili, da znaša število vsega prebivalstva SSSR okoli šestino vsega Človeštva, t. j. nekako 170,000.000 duš. Prehodna dela so začeli izvrševati že mnogo tednov prej. Komisarji za ljudsko štetje so z najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi — po okoliščinah na konju, na velblodu ali na saneh s pasjo vprego — dirkali za potujočimi pastirskimi narodi po stepah ruske srednje Azije po tundrah Daljnega severa in severovzhoda — za icočarji, ki jih doslej nič ni moglo pripraviti do tega, da bi se odpovedali svo-emu potujočemu življenju, ki ga sinatra-o za edino svobodno življenje, in ki jim niti na misel ne pride, da bi se zaradi iudskega štetja za trenutek ustavili, da komisarji opravijo svoje delo, boječi se davkov in zdravil, ki včasih po naključju slišijo o njih. Komisarji za štetje teh nomadskih narodov nikakor nimajo lahkega posla, kajti begati' morajo križem kra-žem po pustinjah in preiskovati prostrane predele od Urala do kitajske meje ter daleč na sever za polarni krog. Po poročilih severnih radiostanic se je znašla neka skupina komisarjev v skrajni nevarnosti na šibkem ledu v Karski ožini na Novi Zemlji, kamor še je spustila za Samojedi. Druga kupina z daljnega severovzhoda pa sporoča, da je v bHžini Beringovih vrat odkrila dve doslej popolnoma neznani plemeni čukčev. Zadnje ljudsko štetje je bilo januarja 1937., toda bilo je takoj proglašeno za delo trockističnih prevratnežev in rezultati niso bili objavljeni. Štetje, čigar rezultati so tvorili doslej osnovo za vsako statistiko, je iz leta 1926. Tedaj je znašalo število prebivalcev 147 milijonov. Zanimivo je, da na popisovalnih polah ni vprašanja po veroizpovedi, je pa rubrika za narodnostno pripadnost. Beethovnova pustolovščina s palico ,zopet prišel lačen, truden in prašen na Dunajsko Novo mesto, ne da bi vedel, kje je prav za prav. Po hišah so že prižgali luči. Beethoven je radovedno oprezoval okoli oken in škilil v sobe, in policija, ki ga je smatrala za berača, ga je vzela s seboj, čeprav je temni mož trdil, da je Beethoven, čuvar miru mu tega ni verjel in Beethovnovo zagotavljanje je odsekal: »Takšne čenče lahko obesite na nos nekomu drugemu! Vi ste navaden lump! Beethoven vendar ne izgleda takole!« Drugega jutra je prišel k Herzogu župan Dunajskega Novega mesta opravičit se. Herzog je oblekel Beethovna v spodobno obleko, župan pa ga je dal s paradno mestno kočijo prepeljati v Baden, kjer je Beethoven takrat stanoval. ROMANTIKI NA OTOKIH. Romantični ljudje so vedno nagnjeni k temu, da živijo na kakem osamljenem mestu, najrajši pa na otokih, kjer začenjajo — po svojem prepričanju — novo življenje. Takšni romantiki tudi danes še niso izumrli. Majhni otoki, ki nimajo niti strateškega niti gospodarskega pomena, sploh nimajo nobene posebne vrednosti. Eden takih otokov v Atlantskem oceanu je bil nedavno prodan za približno 500 dinarjev v našem denarju. Kupilo ga je neko mlado dekle z namenom, da na tem otoku ustvari novo civilizacijo in kulturo. Na nekem otočku v Indijskem oceanu živijo ljudje, po večini Kitajci, ki imajo nalogo, da kontrolirajo podmorske kable. V vseh dobah pa so bili ljudje, ki so hoteli na takih otokih osnovati kraljevine in se proglasiti za suverene vladarje. Policijski komisar Dunajskega Novega mesta je sedel nekega večera v družbi prijateljev na gostilniškem vrtu. Bilo je že precej pozno in temno. Nenadoma prihiti za komisarjem policijski sluga in mu naznani, da so prijeli človeka, ki se je pregrešil proti policijskim predpisom In v celicT neprestano kriči, da je Beethoven. Po uradni ugotovitvi pa je ta delinkvent potepuh, kajti na sebi ima staro, oguljeno obleko in nima pri sebi nobenih papirjev, ki bi dokazovali njegovo identičnost. Komisar se s to vestjo ni dal motiti v zabavi in sporočil je slugi, naj sumljivi individuum kar pust! v zaporu do jutra, ko bo imel čas, zaslišati ga. O pol enih ponoči je odšel komisar domov spat. Toda to noč mu ni bilo dano, veseliti se zasluženega počitka. Iz prvega sna ga je predramila vest, da se aretirani mikakor noče umiriti in da neutrudno razsaja, tako da je razburil če celo okolico. Tako je komisar hočeš nočeš, vendarle moral takoj zaslišati prijetega, ki se je izdaj spravil tudi nad komisarja. Ko ta ,ni hotel verjeti, da je Beethoven, je mojster zahteval, naj pokličejo glasbenega ravnatelja Herzoga iz Dunajskega Novega mesta, ki ga pozna. Komisar, da bi imel pred »kričavim« gostom mir, je ustregel njegovi želji. Komaj je Herzog vstopil, zakliče: »To je vendar Beetho ven!« Takoj ga je pozval k sebi na stanovanjc in tamkaj zvedel, kaj se je zgodilo. Beethoven je šel namreč v zgodnjem jutru v stari obleki in brez klobuka na majhen izprehod. Zatopljen v misli, je popolnoma pozabil na čas in je korakal po .poljih naprej in naprej, dokler ni zvečer UMIK IZ FILMSKE SLAVE. Greta Garbo ne spada več k prvi deseto-rici zvezd. Motin Pictures Herald prinaša temeljito študijo o najuspešnejših filmskih zvezdah leta 1938. Tabelo zvezd pa ni sestavil po kaki anketi med občinstvom, temveč točno in zanesljivo po dphodkih, ki so jih dosegli različni filmi v USA. S tega vidika se lahko veseli največje popularnosti Shirley Temple, katere filmi so bili pred- vajani vedno po nekaj mesecev v razprodanih dvoranah. Za njo prihaja Clark Gable in Sonja Henie, nato Mickey Rooney, Spencer Tracy, Robert Taylor, Myrna Lov, Jane Withers, Al. Fay in Tyrone Po-wer. Američani so zelo opazili, da med tem? igralci ni več Grete Garbo, in pojasnjujejo to dejstvo s tem, da lani ni igrala v nobenem filmu vrste Violetty. Isti list prinaša poleg tega tudi tabelo zvezd, ki jih smatra za največje umetnike ameriškega filma 1938, ne glede na dobiček njihovih filmov. To so predvsem G. Cooper, W. Beery, J. MacDonaldova, Deanna Durbinova, Don Ameche, D. La-mourjeva, G. Rogersova, Irene Dunne, Ja-vel Muni in William PoweIl, torej zopet brez Grete Garbo. X Kaj so bili, preden so postali slavni. Greta Garbo — manekenka in prodajalka. Robert Taylor — ortoped, Gloria Swanson — natakarica, Mae West — atletinja, Claudette Colbert — risarka, Waliace Be^ry —- krotilec živali, Jean Gabili — mehanik, Clark Gable — mizar, Barbara Stanwvck — akrobatinja, Danielle Darieu* — stenografu ia, Miehe; Simon — učitelj boksa. X Spomenik roži so postavili v Toulouse v Franciji. Gre za neko premenito vrsto krizanteme, ki jo je prvi gojil v Franciji neki Bernet. To je prvi spomenik na svetu, posvečen roži. X Nogometna žoga je eksplodirala na neki nogometni tekmi v Avignonu v trenutku, ko je prišlo do enajsterca na škodo slabšemu moštvu. Preiskava je dognala, da je klub, ki je predvideval poraz, montiral pred tekmo v žogo peklenski stroj. Sokolstvo 1. Sokol Maribor I. sklicuje za soboto, 28. t. m., ob 20. uri svoj redni letni občni zbor v kasarni kralja Petra I. Osvoboditelja. Uprava poziva članstvo, naj se udeleži občnega zbora polnoštevilno. — Zdravo! MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOMt V malih oglasih stane vsaka beseda 80 car: naimaniia orlstolblna ra te oglase ie din 6.—. Dražbe orokllci dopisovanja In iealtovanisM oglasi din I.— oo besedi. Nalmanlil znesek za to oelase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Ozlasnl davek u enkratno obiavo znata din 2.—. Znesek sa Mie oglas* se olačnie takol orl naročilo oziroma ca te vposlatl v olsmo skuoai z naročilom ali oa oo oofitnl noložnlcl na čekovni račun it. 11.409 Za vse pismene odgovore glede malih oglasov sc mora oriložitl znamka za 3 din. Rosno CE HOČETE res dobro vino piti. morate v »Prešernovo klet* priti. Trafenik v Gospo ski ulici. 244 TOMAŽEVA ŽLINDRA SE JE POCENILA! 18%ne vagonske pošiljke franko vagon Ljubljana po din 92.—, Na drobno iz Maribora po din 110.— za 100 kg. Kmetijska družba, Maribor, Meljska cesta, tel. 20-83. 358 NAKUP IN ZAMENJAVA zlata. ur. verižic, prstanov in zobovja. Brezplačna pojasnila glede zastavljalnih listkov. M. Ilger-jev sin. Maribor, Gosposka 15. 387 Posest KRASNE PARCELE sredi Teznega blizu kolodvora poceni naprodaj. Vprašati Ptujska 87. 593 J!£2255L RAZNO POHIŠTVO se razprodaja za vsako ceno v skladišču Meljska c. 29. 592 ______ PAR TEŽKIH KONJEV se proda v Meljski cesti 29. 592 Kupim___________ KUPUJEM vsakovrstno staro železo, litine, kovine, vsakovrstne stroje, orodje itd. Plačam naj višjo dnevne konkurenčne cene. Jastln Gustinčič, trgovina s starim želczjem in rabljenimi stroji. Maribor, Tattenbachova 14. tel. 21-30. 594. __________ Fletno Bio^o^deeve novi vzorci za PLANINSKI PLES pri Msilana HUMU Maribor, Gosposka ni. 14 Sobo odda OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddani. Gregorčičeva ul. 8-II. 586 SOBA SE ODDA ■boljšemu gospodu. Koroščeva 5. 588 Sobo Išle OPREMLJENO SOBO eventualno s hrano iščeta 2 gospodični. Naslov Pustiti v upravi. 585 Slutbo dobi Sprejmem pridno, pošteno DEKLE z znanjem kuhanja. Naslov v upravi. 566 Rabim zanesljivega DELAVCA s kompletnim orodjem za kopanje studenca. Prevolšek, Studenci, Gozdna ul. 119. — Vprašati od 15. ure naprej. 587 Pouk Podučujem vse vrste harmonik PO najnovejši učni metodi. Uspeh zagotovljen. Gonza, Jezdarska 8. 584 Dopisi „ ZLATEK! Hrepenim po Tebi. Ljubim *e! Poljub Lenkovič. 595 Jtcuomuii mafujup jckAAr ^o\Lauru>JL/Yu£\, tVJU&AuifaiJh ^.TLčoot,, 'kAjotoJU&OL ajuL.IR Inventurna prodala In prodala ostankoi Oatmnkl blaga čudovito poceni Textilana Biidefeld Mmrlbor, gosposka ulica________ Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., ue vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 0. — Totalna , predstavnik STANKO DETELA ▼ Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc unedntfjtva štev. 25-67 in ugrave šfev. 2$-&7„ — Poštni čekovni račun štev. U. 409.