Voina. KRAŠKA FRONTA NEPREMAGLJIVA. Polkovnik Egli dokazuje v listili, da jc nemogoče, da bi mogli Italijani prebiti avstrijsko fronto in prodreti do Trsta. Kraška visoka planota, pravi, ki zapiraj pot do tja, je najtežje ozemlje, na kate-j rem se je kedaj vršila kaka vojna. Koli-j kor pridejo Italijani naprej, toliko težav-l nejši je njihov položaj. Ni slučaj ampak; grenke stiske so vzrok, da ltalijani tam, že pet mesecev niso napadli. Morda bise posrečilo z ogromnimi žrtvami, da bivzeli del sprednejših pozicij, ali po tem.j kar sem videl te dni, smatram za nemo-.; goče, da bi mogli Italijani doscči prebitjej na komenski visoki planoti. Južni delj Krasa proti morju je izborno zaprt. Mo-: gočna Gnnada in sprednje višine še ojačiijejo velikansko obrambo na Krasu. ltalijani si morejo izbrati drugo pot, ako hočejo v tej vojni Trst doseči. ZA NAŠE SEDEMNAJSTE. V sredo, dne 9. lnaja na dan rojstnegaj dne Njenega Veličanstva, je bil otvorjen ' na bojiščn na slovesni način za maršbaon 17. pešpolka »vojaški doin cesarjeviča O- tona«. Ker se pa nahajajo pri tem tnarš-bataljonu le naši rojaki s Kranjske, zato se obrača poveljstvo gori imenovanega bataljona na vse Ljubljančane in prebi- valstvo Kranjske, da naj z darili pomaga oiepšati ta dom. Nujno pa rabi ta vojaški doin: knjige, pisemski papir, svinčnike, različne glasbene instriunente, pesmarice, gramofon, sliko cesarjeviča Otona, razglednice iz Kranjske, različne igre, mi' , brisače, stroje za striženje las. Vsi darovi naj se takoj odpošljejo odboru za vojaške domove, deželni dvorcc, Ljubljana, ki takoj odpošlje darove maršbaonu na bojišče. Prebivajstvo Kranjske sc bo gotovo odzvalo temu pozivu. admiral njegovan imenovan \ mornariškega poveljnika 1n ¦aCelnika. mornariške sekcije vojnega mjnsstrstva. Cesar jc izdal na brodovnega povelj;ka admirala Njegova lastno ročno pitno, s katcrim ga iinenuje za mornarišega poveljnika in načelnika mornari.šega oddelka vojnega ministrstva. Ostanc a še nadaljc na svojcm dosedanjcm :§tU. * DIPLOMATiČNE ZVEZE MED ..IBERIJO IN NEMČIJO PREKINJENL. Generalni konzul ljudovlade Liberia . Berolinu je dobil obvestilo, da so diplonatične zveze nied Liberijo in Nertičijo retrgane. Liberia je svobodna ljudovlada ob _gornjegvinejškeni zalivu zahodne afri¦ke obali. Morsko obrežje, ki ga seče več .nanjših in večjih rek in so nekatere v spodnjem teku plovne z barkarni do 120 km ni ugodno za plovstvo. Po jako rodovitnili in prav zdravih visokih planotah Se potikajo sloni in pasejo antilope m bivoli- Liberia iraa krasne palmove gozde, tu rase ananas in kavovec do 12 m visoka cirevesca. Fodnebje je najbolj vroče na zemlji. Srednja ternperatura je 27:5" C. Najbolj vroč mesec je januar; deževje nastopi dvakrat na leto, in sicer od maja do avgusta in od oktobra do konca novembra. Priinorska tržišča so: Monrovia, Marshall, Ediua, Buchanan. Trgovina je vsa v rokah belih. Izvažajo kavo v Nemčijo, olje na Angleško; poleg tega se izvaža še kakao, indigo, bombaž, slonova kost, kavčuk itd. Liberia se je ustanovila leta 1822. V VVasliingtonu se je bib leta 1816. "ustanovilo društvo za naseljevanje oproščenih ameriških črnih sužnjev. Prvikrat je naselilo to društvo leta 1820. na otoku Sierra. Lcone 30 družin osvobodenih ameriških sužnjev, a poskus se ni posrečil, ker so nasprotovali naselbini Angleži. Posrečil pa se je bil drugi poskus leta 1822. ob rtiču Monte-Serrado. Tu je ustanovilo društvo kolonijo Liberijo in glavni kraj Monrovia iraenovalo po prvem predsedniku. Kolonija je bila do leta 1848. odvisna od aineriškega društva. V tem letu se je pa odpovedalo svojim pravicam in Liberia je postala samostojna. Leta 1860. se ji je pridružila zamorska ljudovlada Maryland, ki je bila ustanovIjena leta 1834. Beli prebivalci si smejo pridobiti posestev samo z dovoljenjein vlade, političnih pravic pa nimajo. Predsednik in 13 reprezentantov se voli na 2 leti, 8 senatorjev na 4 leta. Vlada je se- j stavljena iz 5 ministrov. Denar in mero imajo angleški, v veljavi je pa tudi aineriški dolar. Kdor je spesoben za orožje, je podvržen vojaški dolžnosti od 18. do 50. leta. Milica ima 5 polkov. Vsaka vas, ki itna 300 prebivalcev, mora imeti šolo. V deželi sta dve višji šoli za dečke in deklice. Oficielni jezik je angleški. Državne vere nimajo, razširjena pa je zelo ameriška episkopalna cerkev. Plovstvo je jako razvito. Prebivalcev ima nekaj čez 2 milijona. * UJETNIKI CENTRALNIH DRŽAV. »Oesterreichisch-ungarische Kriegskorrespondenz« objavlja pregled o številu vojnih ujetnikov med vojsko s stanjem 1. februarja 1917. Ujetih je bilo v Nemčiji: Francozov 367.124 (med njimi 6278 častnikov), Rusov 1,212.007 (9223 častnikov), Belgijcev 42.435 (658 častnikov), Angležev 33.129 (1104 častniki), Srbov 25.879 (nobenega častnika), Rumunuv 10.357 (202 častnika.) V Avstriji: Rusov 852.853 (4755 častnikov), Srbov 9/.072 (709 častnikov), Črnogorcev 5595 (31 čaštnikov), Italijanov 92.712 (2227 častnikov), Rurnunov 38.327 (542 častnikov), Francozov 465 (12 častnikov), Angležev 31 (18 častnikov). V Bolgariji Angležev 628 (24 častnikov), Francozov Č-.90 (21 častnikov), Italijanov 305 (7 častnikov), Rusov 5559 (120 častnikov), Rumunov 28.507 (789 častnikov), Srbov 31.679 (187 častnikov), Belgijca 2, Crnojjorcev 12. V Turčiji Angiežev 11.453 (560 častnikov), Francozov 128 (9 častnikov), Rusov 10.280 (132 častnikov), Ruinunov 2042 (3 častniki). Ujetih je bilo torej 1. februarja 1917 v osrednjeevropskih državah: V Nemčiji 1,690.731 (17.474 častnikov), v Avstriji 1,092.055 (8.294 častnikov), v Bolgariji 67.582 (1148 častnikov), v Turčiji 23.903 (704 častniki). Vseh vojniii ujetnikov je torej bilo 2,874.271; na posamezne narodnosti odpade na Ruse 2,080.699 (14.230 častnikov), na Francoze 368.607 (6329 častnikov), na Angleže 45.241 (1706 častnikov), na ltalijane 98.01/ (2234 častnikov), na Belgijce 42.437 (658 častnikov), na Rumune 79.033 (1536 častnikov), na Srbe 154.630 (896 častnikov), na Črnogorce 5607 (31 častnikov). NEMCI IZKUUČENI IZ KOLONl.JE HONKONG. Trgovska zbornica v Honkongu je sklenila, da izključi Nenice iz kolonije vsaj za deset let potem, ko se sklene mir. Pozneje se bodo smeli naseliti le pod strogimi predpisi. RAZMER.JE UJETIH ČASTNIKOV Z UJETIM MOŠTVOM. Na vsakega v osredfije evropskih državah ujetega častnika odpade po en častnik na 145 Rusov, na 57 Francozov, na 26 Angležev, na 42 Italijanov, na 62 I3elgijcev, na 50 Rumunov, na 169 Srbov in na 180 Črnogorcev. IZGUBA NEMČIJE NA LADJAH. Neniški kontreadmiral M. Foss je priobčil članek, v katerein pojasnjuje, kako je Nemčija rasla in bogatela od leta 1870. naprej in kako je to vzbujalo zavist in sovraštvo Angležev. Angleži se čutijo za gospodstvo poklicane in ne trpe nobenega rivala. Gospodje sveta hočejo biti Angleži in zaničujejo vse druge narode. Nemec jirn ni nič več kakor culukafer, a ko so čutili, da je le kaj več in jako mogočen tekmovalec, se je vse njih sovraštvo koncentriralo na Nemce. Od 4. avgusta 1914. je Nemec na Angleškem in v vseh nemškiri kolonijah brezpraven in ker obsega angleška oblast petino vsega sveta sploh, so bili Nemci povsod prisiljeni, likvidirati svoje kupčije. Te strašne razmere se še poostrujejo, ker zna Angleška čedalje nove države zvabiti na svojo stran. V Ameriki živi mogočna nemška manjšina, a pritisk angleškega plemena je tako silen, da se ta manjšina še ganiti ne upa. Tekom kratkega časa je bilo uničenih mnogo milijard nemškega iinetja in nemška trgovska zastava jc izginila z morja. V angleških, francoskih, ruskih, italijanskiii, portugalskih, ameriških, grških in brazilskih pristanih mudeče se nemške trgovske ladje so bile vse zaplenjene. V avgustu 1914. je štelo nemško trgovsko brodovje 5,459.296 ton. lzmed teh ladij je bilo vjetih na morju 74 ladij s 187.000 tonami, zaplenjenih v angleških pristanih 182 ladij s 456.000 tonaini, zaplenjenih v francoskili in ruskih pristanili 94 ladij s 43.000 tonaini, zaplenjenlh v italijanskih pristanih 39 ladij s 172.000 tonami, zaplenjenih v portugalskih pristanih 75 ladij z 227.000 tonami, zaplenjenih v ameriških pristanih 88 ladij s 630.000 tonanii, zaplenjenih v brazilskih pristanih 46 ladij z 236.000 tonami, v grških pristanih 9 ladij z 18. 500 tonami, v japonskih 12 ladij s 24.500 tonaini, v kitajskih 11 ladij z 22.000 tonami. Skupaj torcj 630 ladij z 2,116.000 tonami. Če se računa, da je veljala zgradba vsake teh ladij po 400 mark za tono, znaša torej izguba le pri trgovskih ladjah 846,400.000 niark. ¦ okraj Šmarje, 21.700 K; šolski okraj Vransko, 114.700 K; skupaj 2,745.450 K. Danes izkazanih . . . 2,745.450 « V zadnji številki izkazanih 7,446.257 K Skupaj . . 10,191.707 K SREDNJE ŠOLE. Fran Onierza, prof. v Žt. Vidu nad Ljubljano, 12 K; profesorski zbor na c. kr. višji realki v Ljubljani, 78.31 K; profesor dr. Fran Perne v Ljubljani, 10 K; učiteljski zbor c. kr. učiteljišča v Ljubljani, 14.14 K; dr. Josip Marinko, c. kr. profcsor v p. v Mavčičah pri Kranju, 1000 K; profesorski zbor višje realke v Ljubljani. 76.70 K; skupaj 1191.15 K. Doslej izkazanili Danes izkazanih 46.901.07 K 1.191.15 « Skupajj 48.092.22 K DENARNI USPEH SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES. Glasoni izkazov v »Učit. Tovarišu«: Za »Rdeči križ« itd. III. vojno posojilo IV. vojno posojilo V. vojno posojilo Srednje šole . . Končna vsota K 271.973.75 278.848.69 « 2,761.038.— « 10,191.707.— « 48.092.22 K 13,551.659.66 Dne šestnajstega v cvetočem maju cerkev križanska zvezala naju v zakon pred petino je stoletja. Oeževalo je, brez godbe, petja svatovščina je potekla natna; z njo je tam pri teti tvoja mama v bližnji ulici prijetno naju pogostila. Noč je prišla, mesto v temo zagrnila in skrivnostno venkaj je vabila ... Vstala sva in se od družbe zbrane poslovila, potlej iz Ljubljane vlak odnesel naju v novo bivališče na (iorcnjsko je, kjer skupno si ognjišče sva priredila za dni bodoče. Popisati tu mi ni mogoče let, ki skupaj sva jih preživela. Dobro sva se vedno raznmela, sloga in ljubezen naju sta vodili in ljudem hudobnim še zavist budili. — Bog družino nama dal številno, z njo pa tudi je tako obilno nania vsakoršnih težav naložil ter naposled še z vojsko pomnožil, da kdo drugi bi jitn morda že podlegel in v obupu po rešilnih sredstvih segel! Utrdila so se nama pleča, toda vojna njih bremena veča. tebi tam v domovju pri družini, meni pri vojakih tu v daljini. Srce sluti mi in bridko čuti, kako zdaj življenja boj te kruti stiska, muči z vedno hujšp silo, ko otroci vzdihajo ti milo, tožni vstajajo od pičle sklede, stezajo po kruhu roke blede ... Jaz pa tnorani tu nied tujci saniovati, nič ne morem tebi, draga, pomagati, oh, to me tako boli in peče! K Bogu molim, naj te On podpira, čuva tebe, deca vsakoršne nesreče in nas skoraj združi v blagru niira! Čas polagoma mi dalje teče ... Grom topov utihne za gorami, in nebo spet zjasni se nad nami: takrat tvoje sveto matcrinsko delo naj plačilo bi zasluženo prejelo! S temi najsrčnejšimi željami ti čestitam žalostno — veselo in ti kličcm iz srcii globine: Bog ohrani v krogu te družine. Uradec, nirsecii ninjii 1917. Fr. Rojee. Takoj v začetku, ko je zadonel naš mladinski list Zvonček tja čez slovenske pokrajine, je stopil gosp. Fran Rojec v vrsto njegovih sotrudnikov in mu je še danes eden najmarljivejših sodelavcev. Veliko je število lepih pesmic, zanimivili povesti in za otroški oder primernih igric, ki jih je napisal gosp. Rojec za Zvonček. Mnogo slik, rebusov, ugank v l^odobah za vse letnike Zvončka je narisal, ki razveseljujejo in bistrijo naši mladini um. Tudi sedaj, ko nosi vojaško suknjo, odkar je izbruhnila svetovna vojna, ne pozabi na Zvonček. Iz Bosne, Srbije, Gradca in od drugod mu pošilja zanimivo gradivo. Sploh se gosp. Rojec jako zanima za učiteljsko gibanje in ve ceniti njegovo delo v šoli in izven nje. Dne 16. t. m. je praznoval gosp. Rojec 20 letnico svoje poroke, on v rezervni vojaški bolnici v Gradcu, gospa njegova z družino pa v Ljubljani. Ob tej priliki se spominja v lepi pesmici svoje dobre ženke in skrbne matere svojih otrok in ji čestita žalostno-veselo. Marljivemu sotrudniku našega mladinskega lista Zvonček čestitamo tudi mi! (Ured.)