Leto XVIL, št. 174 u pravuiBtvo; i-juDijana, ttJDatJjeva Ulica 6. — Telefon 8t_ 8122, 3123. 312«. 3125, 812«* tnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 14. — Tet 3392, 8492. (Podružnica Maribor: Gosposka ulica St- 11- — Telefon St 2456. Podružnica Celje: Kocenova ttUca «t i. — Telefon St- 190. Računi pri poŠt. Ček. zavodih: LJubljana 6t_ 11.842, Praga člslo 78.180, CVien 9t 105.241- Ljubljana, četrtek 30. julija 193& Cena 2 Din Izhaja vsak dan. razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno "Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.-»- ____^ Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. feleton St. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Angleška Edemov govor, ki smo ga v izvlečku včeraj objavili tudi v f Jutru«, je kkrb državljanski vojni v Španiji znova obrnil vso pozornost evropske javnosti na angleško politiko. Kaikor se zde izvajanja mladega britanskega zunanjega ministra na prvi hip jasna in precizna, v stvari vendar ne prinašajo razrešitve mgarak, ki jih vedno na novo postavlja zlasti v zadnjem času angleška zunanja politika. Predvsem gre za odnošaje Anglije napram Nemčiji in Franciji. Vse do hitler-jevskega prevrata v Nemčiji se je zdelo, da. stoji angleška diplomacija na nemški strani in da vidi v francoskih svarilih pred nemško nevarnostjo le prikrivanje francoskih teženj po nekaki hegemoniji v Evropi. Zato se je v tisti dobi kazala vedno večja odtujitev med obema zapadlima velesilama, tako da so se že pojavljale vesti o anglogermansikem bloku. Odveč bi bilo sedaj naknadno raziskovati, kakšni so bili motivi takratne angleške politike. Morda je Anglija res bolj aH -vsaj v enaki meri verjela miroljubnim zagotovilom iz Berlina, kakor onim iz Pariza. Bolj verjetno pa je, da je kal-kiuOirala z nemožnostjo kake resnejše nevarnosti s strani Nemčije in je obenem polagala zelo velike nade na moralno moč Društva narodov; upaila je, da se bc» dal mir ohraniti in utrditi samo z diplomatskimi sredstvi. Za to razlago govori zlasti dejstvo, da je prav v tej dobi hudo zanemarila lastno oborožitev ne le na stihom, marveč tudi glede svoje mornarice, ki je bila od nekdaj ponos britanskega imperija, in glede zračne obrambe, ki je za Anglijo zaradi njene otoške lege naravnost življenjskega pomena Enaki ali vsaj slioni motivi, kakor za politiko napram Nemčiji so bili merodaj-ni tudi za odnošaje Anglije do Italije. Znano je še, kako je v sporih med Parizom in Rimom londonska diplomacija ponovno podprla italijansko stališče. Tudi drugače je mnogokrat nastopila v isti fronti z Italijo, zlasti v aikciji za direktorij velesil, v katerem naj bi Anglija, Italija in Nemčija preglasovale Francijo in tako po svoji volji krojile usodo Evrope. Ko je v Nemčiji zavladal pred tretmi leti hitlerizem, so se v Angliji sicer vznemirili in postali bolj neaaupni, vendar so še nadaljevali svojo politiko iz predihit-lerjevske dobe. Zaradi tega je prišlo zlasti ob obeh prvih samovoljnih kršitvah mirovne pogodbe s strani Nemčije, ob remilitarizacija Porenja ter ob proglasitvi splošne vojaške obveznosti in pravice do neomejene oborožitve, do novih nesoglasij med Londonom in Parizom. Angleži so videli ali so se vsaj delali tako, kakor da vidijo v nemških ukrepih le nekaj, kar je Nemčiji kot velesili pač težko odtrekovati in kar bi ji bilo itak prej ali slej treba priznati. Vrh tega so očividno še vedno zaupali v Društvo narodov, čeprav sami niso ničesar storili, da bi okrepili njegov vpliv in njegovo moč. Še bolj so očividno zaupali svoji diplomaciji, ki že stoletja ni navajena beležiti v svojo kroniko poraze. Abesinska afera pa je končno prinesla temeljito preorienitacijo angleške poli tike. Pokazala je, da tudi slavna britanska diplomacija ne zna preprečiti takih nesreč, kakršno pomeni, izid abesinske vojne za imperij. Obenem je pokazala, da je Društvo narodov brez moči proti onemu, ki zna proti sili duha postaviti silo orožja. Bolj odločno kakor kdajkoli poprej se Anglija sedaj priznava k načelom Društva narodov, Zlasti tudi k njegovi osnovni ideji kolektivne varnosti, ki je poprej ni nikdar hotela nedvoumno odobriti in iz nje izvajati praktičnih posledic. Angleška diplomacija sodeluje v zadnjem času tako tesno s francosko, kaikor še nikdar po končani vojni. Izid abesinske vojne ie končano ttrcE Anglijo poučil, da se mir ne da ohraniti samo z diplomatskimi sredstvi, vsaj danes še ne. Zdi se. kakor da so se izvršile temeljite spremembe v mišljenju vsega angleškega naroda- Vojska je postala zopet popularna, skrb za okrepitev narodne obrambe se niti pri skrajnih marksistih ne označuje več za militarizem Brez godrnjanja je angleški narod sprejel bremena, ki so potrebna za povečanje in izboljšanje njegove oborožene sile. Vse angleške tvornice, katerih izdelki so v kakršnikoli zvezi z oborožitvijo so polno zaposlene. Pojavljajo se celo vesti o namerah, da bi tudi Anglija uvedla splošno vojaško obveznost Vojaški strokovnjaki sodijo, da bo Anglija rabila še dve leti, da bo v svoji oborožitvi nadoknadila, kar je zamudila v zadnjem desetletju. Potem da bo tako močna, da bo njena diplomacija zopet lahko črtala iz svojega besednjaka besedo poraz. Vsaj za to dobo pa je treba preprečiti vsak konflikt in to za vsako ceno. S tega stališča razlagajo mnogi evropski publicisti in politiki navidezne uganke, ki jih stavlja angleška politika, ko v isti sapi zatrjuje potrebo kolektivne organizacije miru, potrebo popuščanja naoram nemškim stališčem in končno tudi potrebo 20petnega sprijaznjen j a z Italijo. Cez par let bo mor- ZAČASEN ZASTOJ V ŠPANIJI Po štirinajstdnevnih krvavih borbah se v obeh taborih pojavlja vedno večja utrujenost — Borbe bodo še dolgotrajne, odločila pa bo nadmoč v oborožitvi Pariz, 29. julija, r. Poročala o položaju v gpaniji kažejo, da je nastal v bojih med vladnimi in uporniškimi četami trenutno zastoj kot posledica precejšnje izčrpanosti na obeh straneh. Kakor izgleda sedaj, je položaj vlade ugodnejši kakor položaj upornikov, ki so zlasti na severni fronti že zelo onemogli in so v teku včerajšnjega dne v lokalnih borbah izgubili zopet več strategično važnih postojank. Uporniške čete se umikajo v smereh na svoji glavni oporišči v Burgosu in Se-goviji. Ker so včeraj vladne čete pognale v zrak največje mundcijsko skladišče upornikov, je nastalo pri uporniških četah veliko pomanjkanje municije, ki more postati usodno za nadaljnji razvoj vojnih operacij. Vladne čete so usmerile svojo akcijo na to, da obkolijo glavne uporniške armade in ji.m onemogočijo vsak dovoz hrane in vojnih potrebščin iz zaledja Kolone vladnih čet prodirajo z vso nag ico proti Avilli. Ce pride to mesto v pcsest vladnih čet, bo uporniški tabor v Segoviji docela odrezan od zunanjega sveta. V San Sebastianu so se udajlii zadnja uporniki, vsak čas pa se pričakuje tudi padec Cordobe. Saragossa je že od vseh strani obkoljena in je morda le še vprašanje par ur, da pade tudi ta postojanka upornikov na severu. Na obmejnem ozemlju okrog Gibraltarja se nadaljujejo krvave borbe. Uporniki poskušajo spraviti z letali čimveč maroških čet v evropsko Španijo. Prevoz z ladjami je do- cela nemogoč, ker obvladajo morsko ožino vladne vojne ladje- že 30.000 žrtev Pariz, 29- julija, r. Posebni poročevalec »Journala« ki se ie danes z letalom vrnil iz Španije, je izračunal, da so dosedanji boji v Španiji zahtevali že nad 25.000 smrtnih žrtev, če se k temu prište.ejo še oni, ki so bili pobiti v sp-padih in pri izgredih po mestih, presega število smrtnih ž tev že 30.000. Borb2 se vodijo z nalvečjo ogorčenostjo. Načelno ne ena ne druga stranka ne lovi ujetnikov, a one maloštevilne ujetnike, ki jih ulove, takoj po zaslišanju po-streli;o. Čete upornikov so boljše organizirane, toda vladne čete so številčno močnejše. Vlada je uvedla obsežno akcijo »čiščenja«. Vsi. ki so količkaj nezan-sljivi, so bili aretirani. Med drugimi so v Madri. du zaprli bivšega šefa p-licije Duella in znanega španskega psat.-.lja Be.iaventa. Pet polkov prostovoljcev Madrid, 29- julija. AA. L'stanovili so še peiti dodatni prostovoljski polk. Zda i šteje okrog 8000 mož. Zbrali so ea okroEspagna«. Vodno letalo upornikov je potopilo špansko podmorico »U 3«, ki je v morski ožini opravljala stražarsko s'užbo. Vodno letalo je letelo od Algeci-ramena za Španijo, marveč kažejo, da gre za važno razpotje v6e Evrope. Če se bo še nadalje razpravljalo o politiki reakcije in svobode, o demokratičnih in avtoritativnih režimih, potem bodo v Evropi kmalu zavladali ljudje, ki nosijo pod pazduho slovar teh dvosmi-selnih izrazov in to bo pomenilo pričetek konca Evrope. V isti številki poroča vatikansko glasilo, da je madridska vlada izdala vsem podrejenim oblastem strog nalog, da morajo v teku petih dni razlastiti vse verske in samostanske šole in jih podržaviti. Poslopja z vsem inventarjem naj se proglase za državno last. Apel upornikov na Italijo, Nemčijo in Anglijo Gibraltar, 29. julija r. Poveljnik upornikov na jugu, general Quiepo de Liana je naslovil po sevillski radijski postaji apel na Italijo, Nemčijo in Anglijo, naj podpro stvar španskih nacionalistov. Izjavil je. da ho vsako letalo nemške, italijanske ali angleške pripadnosti, ki bo prispelo na letališče v Sevilli, takoj izplačano v suhem zlatu. Navodila in podpora Moskve London, 29. julija o. Konservativni listi imajo danes podrobne informacije o intervenciji moskovske vlade v Španiji. Rusi so ustanovili v španskih pristaniščih, pa tudi v lukah neke sosedne države večja skladišča pogonskega materiala in streliva za španske vojne ladje. S pomočjo tega materiala špan. sike vojne ladje uspešno zadržujejo maroške upornike, da ne morejo v Španijo- Razen tega pa se je v Španiji v zadnjih dneh pojavilo izredno mnogo moskovskih emisarjev, večinoma ruskih oficirjev, ki imajo sedaj malone v rokah že vso vojaško organizacijo vladnih čet. Neka ruska radijska postaja daje Madridu dnevno navodila in nasvete za vojaško akcijo proti upornikom. V Rusiji sestavljajo celo vse operacijske načrte za borbo proti španskim fašistom. Abesinci zopet napadajo S svojo akcijo skušajo ogražati zlasti glavne prometne zveze med prestolnico in zaledjem Adis A-beba, 29. julija, k. Vojaško poveljstvo objavlja, da so v zadnjih dneh veliki oddelki abesinskega vojaštva, ki je prej pripadalo neguševi armadi, ponovno napadli več italijanskih postojank, pa tudi transportov na cesarski cesti Desie—Adis Abeba. Komunike pravi, da so bili vsi napadi na italijanske postojanke zaman, ker so se Italijani povsod toliko časa energično branili, dokler jim niso prispeli na pomoč večji oddelki vojaštva iz Desija ali Adis Abebe. Z Abesinci so se razvile na več krajih hude borbe, ki so se zaključile z begom napadalcev nazaj v gore. V bojih je bilo nad tisoč Abesincev ubitih. Kakor kaže, pravi komunike dalje, je abesinsko vojsko vodil sm rasa Kaše. Na več mestih je cesta razdejana. Tudi nekaj utrjenih stražnic bo treba na novo »graditi. Rim, 29. julija. AA. Po vesteh is Adis Abebe so abesinski roparji včeraj napadli stražo v gozdu južno od Adis Abebe. Vojaki so odbili napad in razgnali napadalce s hudimi izgubami »Pioeolo« objavlja poročilo, da je večja skupina abesinskih vojakov pod poveljstvom sinov rasa Kase skušala presekati cesto med Desijem in Adis Abebo. Italijanske čete so z lahkoto odbile napad. Pri tej priliki je padlo mnogo Abesincev. List pristavlja, da so domačini pomagali italijanskim četam in z njimi vred pognali razbojnike y beg. Italijanski prestolonaslednik pose ti Berlin Rim, 29. julija, r. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo italijanski prestolonaslednik v kratkem odpotoval v Berlin. Oficielno bo pbsetil olimpiado, toda v diplomatskih krogih pripisujejo temu posetu tudi politično ozadje. Zdenka Zikova ne sme nastopati v Berlinu Praga, 29. julijia. o. Listi so objavili vest iz Berlina, da so nemške oblasti prepovedale znani operni pevki Zdenki Zikovi nastopiti v »Netopirju«, ki so ga predva- jali v berlinskem gledališču »Admira-P al as t.« Mesto nje je nastopila neka nem-ška pevka. Aretirani tihotapci mamil Budimpešta, 29. julija. w. Na jugoslo-vensko-madžarski meji sta bila aretirana dva tihotapca z morfijem in heroinom. V nadomestnih kolesih njunega avtomobila so našli velike množine teh strupov v vrednosti nad 100.000 pengojev (1 milijon dinarjev). Pri zasliševanju se je izkazalo, da gre za dva znana agenta neke družbe, ki razširja te strupe po svetu in ki ima svoje središče na Balkanu, Cezarja Cibrana in Emila Doba. Blum pride v Beograd ? Francoski ministrski predsednik namerava posetiti Beograd in Bukarešto, da učvrsti zavezništvo z Malo antanto »Populaire« je ponovno napadal Lavala zaradi njegove italofilske politike. Sedaj so se v političnih krogih razširile vesti, da namerava Leon Blum t avgustu potovati v Beograd in Bukarešto. Temo njegovemu obisku v prestolnicah obeh držav Male antante in francoskih zaveznic pripisujejo velik pomen. Pri teni poudarjajo, da bo to Blumovo potovanje njegov prvi uradni obisk v državah na evropskem kontinent«. Pari*, 29. julija p. Vlada ljudske fronte je že takoj ob prevzemu oblasti pokazala najboljšo voljo, da obnovi čim tesnejše zveze z državami Male antante. Kakor je Laval zapostavljal prijateljske odnošaje z zavezniki, računajoč na sporazum z Italijo, tako je Leon Blum že prve dni izjavil, da bo treba prijateljstvo z državami Male antante čimbolj utrditi. Ze prej so politiki ljudske fronte poudarjali, da se mora Francija bolj pobrigati za svoje interese v Srednji Evropi. Odmevi Edenovega govora Živahni komentarji v svetovnem tisku — Anglija se zopet zateka k politiki koncesij London, 29. julija, r. Današnji listi obširno komentirajo izjave zunanjega ministra Edena v spodnji zbornici. Po svoji politični opredelitvi jih ocenjujejo več ali manj ugodno. Soglasno pa izražajo mnenje, da mora Anglija stremeti po obnovi prijateljskih odnošajev z Italijo, ne da bi pri tem zanemarjala prijateljstvo in zavezništvo Francije. Kar se tiče Nemčije, so listi mnenja, da je treba nemške predloge in zahteve vzeti resno v razpravo, toda Anglija mora pri tem upoštevati ne le svoje lastne interese, marveč tudi interese miru v Evropi. Sistem varnosti, kakor ga je na-značil Eden v svojem govoru, bo mogoče uspešno izvesti le, če se odstranijo vzroki nezadovoljstva in nezaupanja, ki je doslej oviralo mednarodno sodelovanje. Na r.oben način pa se angleška vlada ne sme prenagliti s koncesijami, čeravno je morda ti pot ona, ki bo najprej dovedla do zaželjenega cilja. Za Pariz je varnost glavno Pariz, 29. julija, r. V pariškem tisku je govor Edena v spodnji zbornici naletel na živahen odmev. Vladni listi podčrtava jo zlasti oni del njegovega govora, v katerem je govoril o potrebi kolektivne varnosti in organizaciji miru. Z zadovoljstvom je bila sprejeta tudi izjava, da je postal sredozemski pakt zaradi pomirljivih zagotovil italijanske vlade nepotreben. S tem je odprta pot za sodelovanje Italije. Kar se tiče Nemčije, smatrajo vladni listi, da si hoče Anglija z novimi koncesijami pridobiti naklonjenost Nemčije in preprečiti pretesno zbližanje med Rimom in Berlinom. Morda bo ta politika dovedla do zaželjenega cilja, toda v Londonu ne smejo pozabiti, da ima Francija v odnošajih z Nemčijo svoje docela posebne interese, ki se ne dajo odpraviti z nobenimi koncesijami, marveč samo z jasno, nedvoumno in od obeh strank spoštovano pogodbo, ki bo slonela na krepko organizirani kolektivni varnosti. r " V Rimu zadovoljni Rim, 29. julija, r. Izjave, ki jih je podal zunanji minister Eden v angleškem parlamentu. so naletele v rimskih krogih na živahno odobravanje. Smatrajo jih za priznanje vrednosti in važnosti italijanskega sodelovanja pri reševanju evropskih problemov. Z zadovoljstvom so v Rimu pozdravili tudi dejstvo, da je Anglija osvojila italijansko stališče glede sodelovanja z Nemčijo. Predvsem pa so v Rimu z veseljem sprejeli napoved, da bo Anglija odpovedala proti Italiji naperjeni sredozemski pakt. Kljub temu smatrajo, da Edenove izjave Se ne predstavljajo dovoljne garancije za dokončno likvidacijo sankcijske pctfitike proti Italiji. Zato bo Italija počakala, da bo Anglija v dejanjih izpolnila Edenove napovedi in šele nato bo stopila v normalne odnošaje z Anglijo, kar bi po mnenju »Tribune« pomenilo obnovo tradicionalnega italijansko-angleškega prijateljstva. Italija bo odgovorila na povabilo k lokarnski konferenci šele po oficielnem angleškem obvestilu o ukinitvi sredozemskega pakta, a nihče več ne dvomi, da bo Italija londonsko vabilo sprejela. Vsekakor pa bo Italija pri obravnavi lokarnskega problema zahtevala, da se vpoštevajo dalekosežne spremembe, ki so nastopile od leta 1925, ko je bila sklenjena prva lokarnska pogodba. Zaradi tega naj bi bila lokarnska konferenca po mnenju rimskih krogov samo izhodišče za docela novo ureditev Evrope. Berlin rezerviran Berlin, 29. julija, r. Edenove izjave v spodnjii zbornici so bile v Berlinu sprejete z veliko rezervo. Posebno nezadovoljstvo je zbudilo stališče, ki ga je Eden zavzel glede kolonij. V Berlinu smatrajo, da sto_ pa to vprašanje vedno bolj v ozadje in da nemška akcija v tem pogledu ne bo rodila zaželjenega uspeha- V berlinskih krogih se spotikajo tudi na Edenovem hvali-sanju montreške konference, pni čemer na-glašajo, da je imela Nemčija doslej s takimi konferencami zelo slabe izkušnje, ker so se načenjala na njih vedno vprašanja, ki s stvarjo samo niso bila v nobeni zvezi. V Berlinu je zlasti debata, ki je sledila Edenovim izjavam, zbudila vtis, da v angleškem parlamentu zadnje čase docela drugače motre nemško politiko, kakor pa svoječasno, bo je Anglija kazala) več razumevanja za nemška stremljenja. Kolonialne koncesije Nemčiji Pariz, 29. julija AA. »Oeuvre< poroča, da so strokovnjaki angleškega kolonialnega ministrstva po dolgem naporu sestavili načnt o koncesijah, ki naj bi jih dala Velika Britanija državam z razvitim gospodarskim življenjem, ki pa nimajo zadostnih sirovin. Pri tem načrtu je sodeloval deloma tudi juž--noalriški minister, državne (obrambe Birov, kf ie bil fcedaVh« fega v Loh3onu in ki je. kakor znano, velik pristaš zbližanja z Nem. čijo in vrnitve Nemčije v Društvo narodov. Bistvo angleškega načrta je v tem, naj bi države, kj imajo v srednji Afriki kolonialna posestva, odstopile del teh posestev. Iz teh krajev bi ustanovili rezervni kolonialni fond. Posamezna ozemlja tega posestva bi dodelili državam, ki so brez zadostnih sirovin, v prvi vrsti Italiji in Nemčiji. Litvinov poseti Norveško Kodanj, 29. julija- Kakor poročajo iz Osla, bo sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov v kraitkem poseti 1 norveško prestolnico in vrnil svoječasni poset norveškega zunanjega ministra Kobta v Moskvi. V norveških političnih krogih pa domnevajo. da pomeni ta poset preorienta-ci,j'o sovjetske zunanje politike napram severnim državam. Rusija se boji, da bi dobila Nemčija odločujoč vpliv na severu in si hoče pravočasno zagotoviti nevtralnost, če že nc zavezništvo teh držav. Ljudska fronta v Bolgariji Močan pokret za obnovo ustave in demokracije in proti fašističnim stremljenjem Cankova Sofija, 29. julija, r. Bolgarska ljudska fronta, v kateri so se združile vse skupine, ki se zavzemajo za obnovo ustavnega stanja ln političnih svoboščin, zavzema vedno konkretnejše oblike. Naperjena je predvsem proti diktatorskim stremljenjem Cankova in njegove skupine. Po sedanjem stanjiu sodeč, bo ljudska fronta sestojala iz kmečke, socialistične in meščanske skupine. Te skupine se zavzemajo za de- mokratično ureditev države in za prijateljsko sodelovanje z vsemii evropskimi demo. kratičnimi državami, doč.im pokret Cankova očitno kaže svoje simpatije za Italijo, Nemčijo in Madžarsko. Z ljudsko fronto ečmpatizira tudi večina mlajših oficirjev. Vsekakor je po številu pristašev ljudska fronta že sedai mno^o močnejša kakor pa fašistični pokret Cankova Mednarodni kongres nacionalistov Oslo, 29. julija. AA. Te dni se je začel v norveški prestolnici mednarodni kongres nacionalistov. Na kongresu sodelujejo zastopniki 32 narodov. Kongres je otvoril v prostorih Nobelovega zavoda v Oslu vse-učiliški profesor Hegard. Izmed znanih predstavnikov posameznih nacionalnih gibanj so na kongresu navzoči: Herbert For- m

c iz Kranja, ki je po svoji izpustitvi iz preiskovalnega zapora preiskovalnemu sodniku g. dr. Alojziju Gradniku dne 12. avgu- sta 1932. napisal pismo zahvale ia priznanja; v pismu med drugim pravi: »Kakor sem izvedel, se imam edino Vaši naklonjenosti zahvaliti, da sem prišel še na svobodo. Kakor upravičeno slutim, bi bile temne sile tudi to preprečilei, če ne bi bili Vi, g. podpredsednik, na svojo roko in hitro tega ukrenili. Iskrena hvala za vse to! Tega Vam nikdar ne bom pozabil. Po-klon, udani Matija Škerbec.« Poleg ostalih takratnih osumljencev bi vedela zlasti tudi trgovec z vinom g. Me-jač starejši iz Komende in tovarnar g. Zeu-bret iz Predoselj povedati, ali so izrazi hvaležnosti v pismu gospoda župnika Škerbca utemeljeni ali ne. Zagrebški horoskop Odkar zagrebški »Obzor« ne more več avtentično tolmačiti mišljenja in nazorov g. dr. Mačka (za to je, kakor znano, sedaj ustanovljen »Hrvatski dnevnik«, ki povzroča tako »Obzoru«, kakor »Jutarnjemu listu« mnogo skrbi in brige), se je še z večjo vnemo posvetil raziskovanju namer in načrtov, ki jih imajo druge politične skupine. Od časa do časa postavlja častivredni sta-rina v obliki poročil iz Beograda politični horoskop za najbližjo bodočnost, zgrajen na dejstvih, možnostih, predpostavkah in izmišljotinah. V svojem zadnjem poročilu javlja »Obzor« pravilno, da se v beograjskih vladnih in opozicijskih krogih smatra, da je politična situacija v previranju. Splošno mišljenje je, da še ni jasno, kako se bo razvil tok političnih dogodkov. Misli se, da so mogoče razne kombinacije. Toda pozitivnega še ni ničesar. Potem pa pride prava »Obzorova« mešanica: Govori se, da želi Peter Zivkovič prepričati dr. Mačka, da je sedaj pripravljen ustreči zahtevam Hrvatov bolj od prevzel vodstvo JNS, da pobije protihrvafe- i ske tendence. Zivkovič da je dalje priprav-! Ijen ustreči zahtevam rHvatov bolj od vseh drugih srbijanskih politikov, vendar ne more izven okvira U6tave. Zivkovičeva sporočila imajo cilj, da bi dobil krepko zvezo z vodstvom bivše HSS. »Obzorov« beograjski informator seveda ne veruje, da bo Zivkovič uspeL Tudi če bi on sam hotel voditi pomirljivo politiko napram Hrvatom, mu njegova okolica tega ne bi dopustila. Njegova smer je čisto protihr-vatska, četudi nasprotno trdi. Zato njegova akcija, pravi beograjski informator »Ob-zora«, ne bo imela uspeha. Na koncu zatrjuje »Obzor«, da v beograjskih političnih krogih Bplošno verujejo, da bodo že bližnji dnevi prinesli nove momente. Polagoma, toda stalno se mneja osla politična sestava in ustvarjajo se nove politične konture, ki se bodf> sčasoma vse jasnejše obeležile. Prihodnji horoskop »Obzora« izide metoda v prvi polovici avgusta. Poostritev spora med bosanskimi frančiškani in nadškofom dr. šaričem Poročali smo že o tožbi bosanskih frančiškanov proti sarajevskemu nadškofu dr. Šariču radi odvzema frančiškanskega zemljišča v korist novoosnovane posvetne župnije v Zenici. Vršila se je kljub pritisku na frančiškane že prva razprava pred sodiščem, ki je zavrnilo mnenje zagovornika obtoženega nadškofa, da ni pristojno za razsojanje sporov med cerkvenimi funkcionarji. Sedaj objavlja glasilo nadškofa Šariča »Katoliški tednik« odlok sv. stolice, da je odvzeta pravica opravljanja cerkvenih obredov frančiškanskemu redovniku in načelniku ministrstva pravde, dr. Avguštinu čičiču. Suspenzija velja do naknadnih odločitev sv. stolice. De- kret utemeljuje ta korak s tem, da se dr. čičič ni pokoril pozivu sv. stolice, ki mu je naročila, naj umakne do S. t m. svojo tožbo proti nadškofu dr. šariču zaradi razžaljen ja časti. Prav tako objavlja »Katoliški tednik« de* kret, s katerim je suspendirala sv. e toli ca tudi gvardijana frančiškanskega samostana na Guči gori, Ladislava Tisiča, ker se ni pokoril pozivu, naj umakne tožbo svojega samostana proti nadškofu dr. Sariču radi odtujitve zemljišča. Pri tem je dan gvardija-nu rok do 29. julija, da umakne tožbo proti sarajevskemu nadškofu. Hitlerjevi pogoji za sklenitev nenapadalne pogodbe s češkoslovaško L/**don, 29. julija, o. >Morning post« poroča, da namerava nemška vlada ponuditi češkoslovaški lOletno prijateljsko ta ne-nApadalno pogodbo pod temti pogoji: 1. Izpolnitev zahtev sudetsko_nemške manjšine na češkoslovaškem, 2. Priznanje avtonomije nemški manjšini na češkoslova- škem ln S. Prekinitev prfjateljsikjh in vojaških zvez češkoslovaške z Rusijo. List pravi, da bi Hitler rad dosegel ta sporazum še pred jesensko konferenco lokarn-skih držav. Težko pa je verjetno, da bodo čehoslovaki na take pogoje pristali. Upokojeni državni svetniki Beograd, 29- julija p. Upokojeni eo bili državni svetniki Anton Vildovič, Stevan Me-šič, Božidar Damjanovič in Žarko Milovano-vič. Obdavčenje mlekarjev Beograd, 29. julija. AA. Na vprašanje prizadetih davkoplačevalcev, ali so tudi mlekarji, ki sami pridobivajo mleko in ga prodajajo, podvrženi pridobnini, je davčni odebelek finančnega ministrstva izdal naslednje pojasnilo: Mlekarje proizvajalce je treba razlikovati V davčnem pogledu takole: 1. Mlekarji, ki od lastne živine (krav, ovac in koz) pridobivajo mleko, ki to živino rede na lastnem posestvu alfi jo krmijo z lastno krmo ter ne kupujejo mleka od drugih proizvajalcev v svrho nadalj-ne prodaje, se imajo smatrati za kmetoval-ce-živinorejce, ki niso dolžni plačevati pri-dobnine, ker plačujejo davek ma zemljriške dohodke. 2. Mlekarji, ki ne goje živine v svrho pridobivanja mleka, nego jo kupujejo v tolikem številu, da zanjo na lastnih posestvih ne pridelajo zai č je nezakonski sin iz Dalmatinske Zagore, kjer je v mladosti pasel koze, vendpjr pa nihče ne more prav odkriti njegovega porekla. Šele v svetovni vojni se je začel izdajati za plemiča in je po vojni dosegel, da ga je posinovila grofica Pielickdnna. Kot grof in lahkoživec se je začel baviiti s tatvinami starinskih slik- V Parku je zadnjii čas živel razkošno, zatrjujoč, da prejema rento in da ima v Jugoslaviji zveze s samimi plemenitaši. Zdaj io menda za nekaj časa konec njegovih pustolovščin. * V stratosfero je šlo le malo ljudi, še .manj v batisfero. V podzemsko jamo Hu-dahiiknja pa že več tisoč. Zakaj? V brez-zračnih višinah in globinah potrebuješ kisik, za prireditev v Hudi luknji 2. avgusta pa samo 6 dinarjev za vstopnino. Krasna jtama, bogat spored. * Vpisovanje v znano enoletno privatno trgovsko šolo Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15 (trgovski tečaji) se je že pričelo. Šolnina 120 Din. Zahtevajte brezplačne nove ilustrirane prospekte. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. Srečke državne razredne loterije petega razreda tekočega 32. kola so našim igralcem že na razpolago, žrebanje se bo vršilo od 7. do vštetega 31. avgusta t. L, in sicer vsak dan razen nedelj. Izžrebanih bo dnevno 2000 dobitkov. Ker je to zadnji in na dobitkih najbogatejši razred, smo si preskrbeli še nekaj srečk, da bomo lahko ustregli tudi onim, ki v tem kolu še niso igrali, a se žele udeležiti igre v petem razredu. Srečk je le omejeno število na razpolago in je v korist vsakemu, ki si jih želi nabaviti, da stori to čimpreje, ker jih kasneje ne bomo mogli več preskrbeti. Vse izžrebane številke naših igralcev, kakor tudi vse večje dobitke, bomo dnevno objavljali v časopisju. ZADRUŽNA HRANILNICA — Ljubljana, Sv. Petra c. 19* reg. pos. in gosp. zadr. z o. z. * Z vilami in nožem je pobil mačeho. V vasi Dušanovcu pri Skoplju je postala 45-letna vdova Sfcaka Cvetkovičeva žrtev svojega 30-letnega pastorka Milana. Že dolgo sta se prepirala, ker si je hudobna mačeha sama lastila vse posestvo. V jezi je pastork pobil mačeho z vilami, nato jo je še parkrat kresnil z nožem po glavi in vraitu. Ko je izkrvavela, se je Milan poslovil od žene in se podal k županu in orožnikom- Še lepši družinski dogodek se je primeril v Djakusu pri Prokuplju. Ugledni gospodar Stojan Jovanovič je pred leti poročil svojo edinko Milico s kmetom Nikolajem Radojkovičem- Ker pa je mladi mož pretepal ženo, so nastali prepiri in te dni je razjarjeni zet pograbil sekiro in je tastu na mestu razbil glavo. ♦ Branko Brakus pleni zagrebške bogataše. Zagreb ima svojega Dillingerja. ki povzroča vedno večji strah med onimi Zagrebčani, ki premorejo kaj pod palcem, že več zadnjih noči je policija ravno zaradi zloglasnega Branka Brakusa izvršila več racij, toda doslej zaman. Brakus je že nekaterim Zagrebčanom pisal grozilna in izsiljevalna pisma rn strah pred njim je tem večji ke~ je nekatere napade izvršil navzlic vsej pozornosti policije. Da se tako dolgo umika roki pravice, je vzrok pač v tem, ker ima Brakus zaveznike izven Zagreba. Kmetje ga skrivajo, ker ne morejo pojmiti, zakaj bi biil Brakus razbojnik, ko vendar siromaku ne stori zlega, gospo, da pa itak ne zasluži pardona. Iz Ljubljane u— Poletje samomorilcev. Letošnje poletje je prineslo takšne vremenske razmere, da v izredni meri vplivajo na bolezenske pojave in število samomorov. Najbrž še nismo doživeli 6ezone, v kateri bi tolikšna množica obupancev iskala poslednjega zatočišča v vodi. Zlasti črnuški most na Savi je v zadnjem času postal most samomorilcev. Te dni so kar trije kandidatje smrti drug za drugim poskakali z njega v valove, dva brezposelna ljubezni. Vse tri so ljudje rešili iz objema delavca in pa mlad Ljubljančan, ki je hotal skleniti svoj življenjski račun zaradi nesrečne smrti. ESTRAGON KIS za vlaganje dobite pri ARTUR, KO SER, vogal nebotičnika. u— Zaradi slabega uspeha v šoli v smrt. 17-letni Ladislav Ukmar, sin železničarja z Vodovodne ceste in dijak III. razr. meščanske šole na Prulah, je moral zaradi neuspeha v šoli opustiti študij. Ta stvar je šla simpatičnemu, marljivemu fantu tako do srca, da je sklenil končati si življenje. 21. t. m. je na tihem vzel doma legitimacijo za režijsko vožnjo in 150 Din in je izginil. Doma so bili prepričani, da ni mogel iti daleč in da se bo kmalu vrnil, vseeno pa so prijavili policiji njegov tihi odhod. A poizvedbe so ostale brezuspešne, dokler ni v torek iz Splita prispela vest. da so ga mrtvega našli v parku na Marjanu. Kakor so dognali, je na poti od doma hodil najprej nekaj časa peš, nato pa je sedel na vlak in se odpeljal naravnost v Split. Očitno je imel prvotno namen, da odide kamorkoli v široki svet, a že na morski obali je do kraja obupal in si poiskal emnt na veji najbližjega drevesa v parku. Nesrečnega samomorilca so zagrebli na pokopališču v Splitu. Nesrečna roditelja, s katerima iskreno žalujejo vsi, ki eo Ladislava poznali, sta šele po pokopu izvedela za obupni poslednji korak svojega edin«a. DRVOLAVŠEK zopet redno ordinira n— Nore oficirske legitimacije naj dvignejo v soboto ob 8. zjutraj pri komandi ljubljanskega vojnega okrožja soba št. 29, Maistrova ul., v Ljubljani bivajoči rezervni častniki z začetno črko S, Š. T in U. u— Sekcija podmladka pri dravskem ba-no vinskem odboru društva Rdečega križa v Ljubljani obvešča starše in varuhe deklic, ki so bile sprejete v počitniško kolonijo, da odpelje avto izpred pisarne Rdečega križa (palača Delavske zbornice) jutri, v petek točno ob 8. uri. u— Po nesreči je ustrelil brata. V Bosanski Kostajnici se je 11-letni Benko Gold-haber igral s samokresom, ki ga je našel v kuhinjski omari. Da bi ga preizkusil, je napel petelina in pomeril proti bratu 12-letnemu Zvonku. Sledil je strahovit strel: debela svinčenka edine patrone, ki je bila v samokresu, je prodrla Zvonku skozi levo oko v glavo in mu jo razbila. ških krogih obširna debata in dejstvo je, da zavzema precej, zlasti slovenskih pravnikov, odklonilno stališče z glavno utemeljitvijo, da je ženska preveč čustvena za sodnika in da zanjo izvrševanje sodniške službe ni v neposredni zvezi z njenim glavnim poklicem — materinstvom. Ti argumenti se mi ne zde prepričevalni, kajti dejstvo je, da imamo tudi v naši državi dokaj pravnic, ki so strokovno odlično izvežbane in ki so se na raznih drugih pravnih področjih doslej že prav uspešno uveljavile, ne da bi pri tem zanemarjale svoj prirodni poklic. Tudi ustava sama zastopa načelno stališče, da so vsa zvanja v vseh strokah državne službe enako dostopna vsem državljanom in zato ne vidim pravega razloga, zakaj bi se ženskam ne pripisovala potrebna sposobnost za sodniški poklic. Razlogi sentimentalnosti tu ne morejo prihajati v poštev, zlasti pa ne argumenti, da so ženske po svojem značaju in telesni konstrukciji prešibke in živčno preslabe, da bi mogle obvladati vso težo poklica. Če igrajo ženske danes že po vsem svetu odlično vlogo pri izvrševanju gotovo najtežjih poklicev — v raznih panogah medicinske in tehnične stroke in če jih najdemo celo na najvišjih mestih državne uprave, potem jim gotovo ne bomo mogli utemeljeno odreči sposobnosti, da se pojavijo kot sodnice tudi v sodnih dvoranah, tem manj, ker imamo danes tudi že mnogo odvetnic, ki s svojim strokovnim znanjem pri sodnih razpravah prav uspešno prispevajo k temu. da izrekajo sodišča pravilne in pravične odločbe. Ce ie ženskam priznana pravica do pravnega študija, pot^m iim pač zgolj kot nežnemu spolu ne smemo odrekati sposobnosti za izvrševanje glavnega pravniškega, to je sodniškega poklica. V moderni in demokratični državi za izvrševanje izvestnega poklica ne more služiti kot kriterij vprašanje spola, ampak zgolj umstvena in strokovna izobrazba, ki edina usposablja slehernega človeka, da se po/novel javno in z vso potrebno vestnostjo in ljubeznijo uveljavlja v poklicu, ki si ga je izbral za svoj življenjski cilj. Le od stvarnega in solidnega strokovnega znanja in dobre prakse bi bil zavisen tudi uspeh pravnic — sodnic. Njihovo, na pozitivnih ustavnih in zakonitih predpisih sloneče delo bi gotovo tudi ne naletelo na odpor naroda, ki želi samo to, da mu rešuje vsakodnevne spore nepristransko, pravično in v polni zavesti svoje odgovornosti — sodnik ali sodnica. Po zaključku šahovske borbe v Podjebradih Naš velemojster o uspehu in o poteku turnirja Podjebrady, 27. julija. , V včerajšnjem zadnjem kolu je imela j večina partij miren poteik. Med prvimi je remiziral Flohr z Opočenski m. Slednji je v angleški otvoritvi kot beli žrtvoval kmeta, pa dosegel tako močno pozicijo, da je Flohr z veseljem aprejel remis. Jaz sem kljub majihni prednosti dal iz previdnosti EILskasesu remis, Frydman se je kmalu pomiril z Richiterjem in dr. Treybal z dir. Fazekašem. Nekaj sreče sta imela Foltys in Stahlberg. Foltysu je pripomogel Thomas do zmage s tem, da je spregledal — v sicer res slabši poziciji — figuro- Stahlberg pa je stal proti Menčilkovi že slabše; končno je le dobil nekaj napada in zmagal. Steiner je v divji partiji porazil dr. Skaličko. Končno je ostala samo še partija dr. 'Aljehin _ Petrov. V holandski partiji si je dr. Aljehin za-siigural precejšnjo pozicijsko prednost in opoldan smo vsi pričakovali, da bo zmagal in s tem dohitel Flohra. Popoldne pa je bivši svetovni prvak očividno popuščal. — njegovi živci menda niso trenutno najboljši. Igral je tako slabo, da je prišel v končnici celo y globoko izgubljeno pozici. jo, Petrov je kljub temu ponudil remis, dr. Aljehin pa je odklonil! Partija je trajala ,polnih 11 ur. Končno je tudi Petrov toliko popustil, da ni več mogel dobiti, toda pozicija je postala tako enostavna, da je tudi Aljehin moral pristati na remis- Tako je le Flohr sam postal prvi. Odločil je turnir v sijajnem tinishu, v katerem je dobil iz 9 partij celih 8 točk. S tem je zmago vsekakor tudi zaslužil, čeravno je njegova igra v Podjebradih pokazala že malo preveč izraztiit poudarek tehnike. Tudi sTeča mu je poklonila precej točk, čeprav morda manj nego njegovemu konkurentu dr. Aljehinu. Dr Aljehin je začel turnir izvrstno, bil je fizično in psihično v odlični fionmi. Res je v sredini turnirja prišel na čelo. Čim dielj pa je borba trajala, tem bolj je popuščal. Kljub izredni sreči je v zadnjih 7 partijah dobil samo VA točke. Vprašanje je, v kakšni formi bo igral sedaj, na bližnjem veleturnirju v Notting-hamu, kjer bodo žtivci morali presitati še težjo prerzflcušrcjo- Nottingham bo dal vsekakor tudi mnogo bolj odločujočo sliko. n_' Društvo Tabor r Ljubljani. D revi ob 20.30 v kemični predavalnici realke v Vegovi ulici članski sestanek s predavanjem-Predaval bo g. Vekoslav Bučar o Lužiških Srbih. Pri predavanju se bodo predvajale skioptične slike. Prijatelji društva vljudno vabljeni. u— Mladinski plavalni tefaj. Dne 1. avgusta se prične na kopališču Ilirije plavalni tečaj za mladino od 8. do 15. leta. Prijavnimi znaša 2 Din. Vsakokratni vstop 2 Din-Tečaj se prične vsak dan ob 10. uri. Prijave sprejema ključar na kopališču. u_ V bolnišnici renovirajo sprejemne pisarne. Ta teden v bolnišnici belijo in renovirajo prostore sprejemnega urada, zaradi čet-ar je promet precej oviran in ti bilo dobro, če bi ljudje te dni brez nujne potrebe ne zahajali v bolnišnico. Iz Maribora a— Razglas mestnega poglavarstva. 2. avgusta dopoldne priredi na Glavnem trgu prostovoljna gasilska in reševalna četa zbor gasilcev, sv. mašo in blagoslovitev novega reševalnega avtomobila. Zaradi tega odreja mestno poglavarstvo: Mesarske in branjevske stojnice je premestiti na novi trg, vozove s sadjem je postaviti na spodnji del Vodnikovega trga, mestne stojnice (tržne mize) za sočivje, mleko, sadje in drugo bodo na razpolago na srednjem in zgornjem delu Vodnikovega trga. Omenjenega dne dopoldne morajo biti popolnoma prazni stari trg, Koroška cesta in Stross-majerjev drevored, a— Ob žegiuuiju v Lečah pri Prevaljah na Ob žegnanju v Lešah pri Prevaljah na Anino nedeljo je nastal v Valenčičevi gostilni velik spopad Dobila sta občutne poškodbe gostilničar Valenčič in posestnih £bin Labnik, ki sta pomirjevalno vplivala med vinjenimi fanti. Podivjani so razbili ves gostilniški inventar in povzročili pravcato razdejanje- Zaradi razgrajanja so bjli ovadeni mariborskemu držav, ne mu tožilstvu 294etni Ljudevj)t P., 29-letni Anton M., 26-letni Albin P. in 361etni Martin T., ki se bodo morali zagovarjati pred sodniki. a— Zaradi neozdravljive bolezni v smrt. V Zgornjem Vereju pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah so našli v gozdu poleg hiše obešenega 30-letnega posestnika Jakoba Trstenjaka, ki je izvršil samomor radi neozdravljive bolezni. a— Neznan samomorilec na progi. Med postajama Tezno pri Mariboru in Bohovo se je včeraj malo pred 11. uro vigel pod vlak mlajši moški, ki je že prej nekaj časa postopal ob progi, očividno zato, da izvrši samomor. Kolesa drvečega vlaka so ga zdrobila, mu zmečkala glavo in odrezala levo roko. Orožništvo, ki je okrog 11. ure prišlo na progo, ni moglo ugotoviti sa-momorilčeve istovetnosti, pri njem niso našli prav ničesar razen ključa. Oblečen je bil v črne hlače z belimi črtami in modro srajco prav tako z belimi črtami. Spodnje perilo je običajno kmečko perilo, belo z modrimi črtami. Na srajci je imel znak V št. 37. Samomorilec je visok 165 cm ter je okrog 20 let star. Obraz ima podolgovat, rjave lase, počesane nazaj. Obut je bil v nizke čevlje. Značilno je, da je malo pred prihodom vlaka vprašal pastirja ob progi, koliko je že ura, nakar se je napoti k tirom. Samomor je izvršil pred očmi preplašenega pastirja. Ker njegove istovetnosti ni bilo mogoče dognati, se pozivajo ljudje, ki koga pogrešajo, naj to čimprej javijo najbližji orožniški postaji, a— Domačija je zgorela posestniku Štefanu Komanu v Vukovskem dolu. Poleg hiše in gospodarske zgradbe so zgoreli vsi gospodarski stroji in poljski pridelku Samo živino se je posrečilo rešiti. a— Tri leta ne bo smel v Maribor ln okolico 46-letni delavec Peter Lorbek iz Zgornje Sv. Kungote, ki je bil pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča obsojen na tri mesece strogega zapora, ker je na premikalni postaji na Teznem ukradel 45 kg težko železno spe-njavo neke lokomotive. MLADIM MATERAM in ženam pomaga po večkratni nosečnosti naravna FRANZ-JOSEFOVA voda — grenčica največkrat že v malih količinah, za redno delovanje črevesja. Oel. reg. S. br. 30*74/35. ali je Flohr danes morda že močnejši od lAljehina ali nesreča oboh prvih nagrajencev je hotela, da je med njima in sledečimi na tabeli precej velika razlika točk- VA za Aljehi-nom sledi na tretjem mestu mladi češki mojster Folitys. Njegov uspeh je pač največje presenečenje turnirja. Čeprav je dosegel morda malo več točk nego jih je zaslužil _ kot neznanec med intemacional- cd, je imel seveda lažje stališče, je vendar pokazal, da je mojster mednarodnega formata, ki bo sedaj poleg Flohra lahko vedno povsod zastopal čehoslovaški šah. StahL berg in jaz sva razdelila naslednji nagrada. Stahlberg je dal v Podjebradih v nekaj partijah zelo dobro in globoko igro ter je srvoje mesto, če ne še višjega, gotovo zaslužil Mene je nekoliko ovirala pri igri ne ravno Majboljša fizična forma. Pokazal pa sem pri tem le znatno večjo sigurnost nego v sličnrh primerih prej in izgubil mnogo manj partij. Sreča mi ni bila ravno mila. Oddal sem po nepotrebnem nekaj točk, ka bi mi sicer menda za-sigurale tretje mesrto. Šesto in sedmo mesto delita Frydman in Eliskases- Frydtna-rnov primer je skoro edinstven na turnirjih: do 9. kola je krepko vodil in imel osem toak, iz zadnjih 7 partij pa je napravil samo še IAI Tako razliko je mogoče razložiti samo z njegov mi slabimi živci. Ko je enkrat utrpel prvi poraz, je popolnoma popustil. Frydiman je sicer nekaj partij v turnirju igral prav odlično. EK-skases je dosegel nekoliko manj nego je bilo mogoče pričakovati. S svojim težkim pozicijskim stilom ima samo včasih uspeh-Zadnji nagradi dobita Pelikan in Richter-Kakor Foltys. se je tudi Pelikan, čeravno v manjši meri, dobro uveljavil kot mednarodni mojster. Pelikan ima v otvoritvah zanimiv, svojevrsten srtiil, ki je njegovim nasprotnikom iKHUBučfl mnogo preglavic. OBIŠČITE od L do 9. avgusta 1936. JUBILEJNI mariborski teden POP POKROVITELJSTVOM m. KR- VIS. KRALJEVIČA ANDREJA popusta na železnicah od 30. julija d* U. mvg. 1936) Velika gospodarska in kulturna revija ! Industrija Tekstil - Obrt Trgovina Kmetijska razstava - Pokušnja vin - Velika gasilska razstava ln gasilski kongres Jadralno ln motorno letalstvo - Protlplinska obramba Filate-llstlčna razstava ln borza znamk - Zgodovin* -Umetnost Socialno skrbstvo - Tulskl promnt -Zena v obrti - Modna revija Akvaristična -Kuncerejska razstava Golobarska razstava -Kongresi Koncerti - Šport Veselični park na razstavišču. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohorje ... Gostoljubni, lepi Maribor ... VAS VABIJO I Iz Celja e— Pot na Stari grad v Zagradu. Pešpot takozvano Gložje, in cesta, ki vodi v podaljšku pri drugem železniškem mostu mimo Dornovega kamnoloma v Zagrad tn dalje na Stari grad, je postaja vsled nalivov tako izprana in ostra, da ni prav nič v skladu s tujskoprometno vab'j i vos t jo. To priljubljeno pot bi bilo treba popraviti vsaj za silo. Mestna občina >e dala pred meseci posuti pešpot odnosno cesto od Vizjaka do Goručana z debelim gramozom, sedaj pa je treba vsaj nekaj drobnega peska, ker se po ostrem kamenju skoraj ne more hoditi. Prosimo, da bi se zadeva uredila v zadovoljstvo prebivalstva in izletnikov. e— Stavka pri regulaciji Savinje j® končana. Pogajanja med gradbenim podjetjem Nassimbeni in zaupniki stavkajočega delavstva pri regulaciji Savinje vr Tre mer ju so bila v torek popoldne zaklju. čena s sporazumom, ki upošteva zahtev« delavstva. Sporazum dolcča sled-eče: Najnižja mezda znaša 2.75 Din, srednja mezda 3 Din, mezda starejših delavcev pa 3.25 Din na uro. Akordno delo je prepuščeno prosti volji delavcev. Pri akordnem delu kontrolira nadzorni inženjer g. Mursa obračune in izplačila za akordante. Delavci« kj eo z zadoščenjem sprejeli sporazum, so se včeraj zjutraj vrnili na d'lo. Tako sa je upravičenim zahtevam delavstva vsaj delno ugodilo, ker se pri javnih delili, M se izvršujejo iz sredstev celokupnosti, delovno ljudstvo ne sme do nemogoče meje izrabljate. e_ Dve hudi nesreči zaradi padca. Včeraj ob 10. je padel 26-letni, pri prezidav* vile notarja g. Burgerja v Tavčarjevi oti-ci zaposleni zidar Franc Ahtik tz Trno-velj z visokega ogrodja na tla ter si zlomil nogo in si tudi močno poškodoval Icriž. Opoldne pa je padel v Lastnem domn v Gaberju 9-letni delavčev sin Albin 2vl-žaj pri igranju z okna v prvem nadstropja v globino ter si prebil lobanjo in zlomil desno roko. Oba ponesrečenca so prepefljar li z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. e_ z lato mu je prebil lobanjo. V torek ob 15.30 je prišel dninar Janez Kukovift iz Gradišča pri škof ji vasi v sobo 30-letnega posestnikovega sina Franca Jeseneka v Bovšah pri Skofji vasi in vzel Jeseneka klobuk. Prišlo je do spopada. Kukovič ja pograbil lato, lopnfl z njo po Jesenekn in mu prebil lobanjo. Hudo poškodovanega Jeseneka so prepeljali v celjsko bolnišnica. e— Kino Union. Danes ob 16 30 in 20.3» komedija »ženin v nesprtliki« in zvočni tednik. Iz Kamnika ka_ Odhodnica. Sodni uradnik g. Mark* Pire je te dni zapustil Kamnik in odpel na novo službeno mesrto v Maribor. Kot izvrstnega uradnika in dobrega družabnika ga j»\ cenil ves Kamnik, Lira pa je z nji in izgufcilar enega najboljših pevcev. Mnogo sreče! ka_ Vandali. Na zadnji gasilski tombolf je neki nepridiprav na dvorišču Birkova* gostilne v Maistrovi ulici pobral s 27 ko,. Ie6 kapice od zvoncev. Oškodovanci, ki so bw li po večini posetniki tombole z dežele, nal iKemški prvak Richter je igral nekaj pai-» ti j izredno lepo. Brez dvoma je bil ost&» lim nagrajencem enakopraven nasprotnik, kar le radii njegove bolahnosti na prišlo bolj dlo iZTa-za. 50% točk sta dosegla še Petrov in Steiner. Letsbi prvak Petrov je izraznit pozicijski in zelo trdovraten igralec- Steiner s« je pustil sredi turnirja nekoliko deprirrvi— rati in je potem komaj še za silo popravS svoj položaj- Odilsčno so se borili tudi ostati češki mojstri. Raizen enega so dosegli vsi nad 33%, vsak od njih je dal po nekaj dobrih partij. Oipočensky je imel smolo, da ni prišel med nagrajence. Izvrstno se je držala gdč. Menčikova. Zinner. dr. SkaliSka in dr. Treybal so bili lahko vsa« ifocmur težlki nasprotniki. Odpovedal je samo dr. Fazekaš, ki je ostal z nera»položenim Thomasom na zadnjem mestu. Povdasrifii je treba, da najbrž nobena država v Evropi ne bi mogla doseči s svojimi zastopniki na tako močnem turnirju tako dbbrega rezu-ltarta, kakor so ga imela češkoslovaški mojstri v Podjebradih. Turnir sam je bil odlično organiziran. Udeleženci so bili zelo gostoljubno sprejeti in ®o bili s prijetnim bivanjem v krasnem češkem kopališču vsi izredno zadovoljni. Glavna zabava v prostem času pa je bil table tenis, ki ga moram posebej omeniti že zato, ker so zan-manju šahovskih mojstrov za ta šport posvečali češki časopisi cele članke. Nenadkriljivi mojster table tenis je bi! Stahlberg, ki je dobil v tej panogi vse številne turnirje. Šahovski turnir je tekel v najlepšem redu in miru. Niti enega incidenta ni bilo, kar je v talko razburljivih borbah sfaoro izjemen primer. Zasluga za tako lep potek gre predvsem ene^ičnemu, pa obenem mirnemu vodji turnirja, g. podpolkovniku mojstru A. PokomF-ju ter njegovemu pomočniku g. dr; Kondorju. yasja pire. ee oglasijo t Birkovi gostilni, kjer dobijo nove zvonce in pol litra cvička za 6 Din. ka— Vesela vest za delavstvo drž. smod-niiniee. Te dni so bile urejene vse formalnosti, poizvedbe in pogajanja glede pokojninskega sklada delavcev kamniške emodnišni-ce, tako da bo načrt predložen že na prihodnji eeji ministrskemu svetu. S tem bo končana borba, ki jo že od leta 1923. sem vodi delavstvo za dosego svojih pravic. Iz Ptuja J— Lovska sreča. V nedeljo je dentjst g. Rudi Reich v revirju g. Writzla v ž:ta-lah ustrelil divjega prašiča, ki je tehtal 110 kg. Spet nesreča pri mtatilnjci. V zad- njih dnevih smo imedi v naši okolici Se več nesreč pri mlačvi. Te dni je 241etni posestnikov sin Drevenšek Anton iz Zg. Pletarja pri posestniku Zafošniku Antonu prišel z levico v mlatiilni stroj, ki mu je roko popolnoma zmečkal. Pripeljali so ga v bolnišnico j— Podnajemnik jo je okradel. Gostilni-čarka v Narodnem domu Rozalija Dosta-lova je prijavila policiji, da jo je iz sobe, ki jo je imel v podnaiemu, odnesel bivši trgovec in zdaj brezposelnik Kokot ML hael razno manufakturno blago. Policija je Kokota aretirala in doznala, da je are-tiranec blago razprodal po mestu in okolici. Izročili so ga sodišču ŠPORT Informativni sestanek SK Ljubljane V kletni dvorani hotela Miklič je v torek rvečer otvoril predsednik SK Ljubljane g. Soss sestanek članstva in prijateljev našega novega kluba. Udeležba bi lahko bila nekaj močnejša, kar je predsednik ugotovil, naglašujoč, da je športna. Ljubljana zaspana, tako da je tudi najbolj aktuelni športni problemi ne morejo vzdramiti. Za naš reprezentativni športni klub so nastali težavni problemi, ki jih mora v najkrajšem času rešiti. Gre za vprašanje udeležbe kluba v državnem prvenstvu in jugosloven-skem pokalnem tekmovanju. S tem v zvezi je treba rešiti vprašanje, ali naj se klub zadovolji s skromnejšo vlogo neznatnega pro-vincialnega športnega kluba, ali pa naj se postavi ob bok Zagrebu in Beogradu. Uspeh finančne akcije novega kluba je bil zelo optimistično proračunan. toda akcija ni dala pričakovanega rezultata, tako da okrnjeni upravni odbor kluba, ni kos nalogam, ki mu vsak dan postavljajo. Zato je sklenil stopiti pred širši forum. Vabi vse športnike, ki se zanimajo za usodo našega nogometa. naj poprimejo za delo v klubu. Do sedaj je vladala v odboru najlepša sloga neglede na prejšnjo klubsko pripadnost posameznih odbornikov. G. Kralj je nato očrtal finančni položaj kluba. Mpsečni stroški se sučejo okoli 7000 Din. Eventuelne ligine tekme bodo v Ljubljani vrgle okoli 54.000 Din. stroški potovanj na povratne tekme so proračunani na eca. 4S.000 Din. Prispevki starešinske akcije s članarino vržejo mesečno okoli 3000 Din, tako da je treba* najti virov za kritje skoro 4 000 Din mesečno. Ljubljana ni mogla do s M a j zainteresirati občinstva za svoje delo in za svoj napredek, ker ni imela prilike za to. Znana intransigentnost Zagreba napram Ljubljani in letošnjemu državnemu prvenstvu jp oropala klub najlepših terminov, da ni mogel ničesar prirediti. Za pri- Prvak dunajske profesionalne lige, Admira bo gostoval v Ljubljani v torek 2. avgusta proti SK Ljubljani. Tekma to ob nočni razsvetljavi in ee bo pričela ob 20. na igrišču SK Primorja. Za nastop dunajskega prvaka je v Ljubljani in po deželi že zdaj veliko zanimanje in bo prva nočna tekma v velikem siilu prav gotovo mnogoštevilno posetena. Mednarodni table tenis turnir na Bledu Hi rija je letos že četrto leto priredila svoj veliki mednarodni table tenis turnir na Bledu, katerega visoki pokrovitelj je kraljevič Andrej-. Sodelovalo je nad 60 tekmovalcev, vendar je bila zasedba kvantitativno nekoliko slabša kot prejšnja leta. Single gospodov za prvenstvo Bleda 1936 in prehodni pokal lirije; 1. Weissbacher Oto (lirija), 2- Marinko (ZKD), 3. žiža in 4. Na-gy {oba Ilirija). Weissbacher je prišel v finale z zmago nad Ebnerjem (Trst) 3:1. Marinko je premagal Dernovška (Ilirija)" 3:0, žiža je z rezultatom 3:0 odpravil Kolina (Makabi), Nagy pa se je plasiral z zmage nad lanskim zmagovalcem Steinom 3:1. Bor ba med finalisti je bila izredno ogorčena in so bili rezultati zelo tesni. Favorit, državni prvak Marinko je prvič startal za nove zagrebške barve, toda ne preveč srečno, kajti Wei66bacher ga je z lepo in premišljeno igro v petem setu prisilil na poraz. Podrobni rezultati: Weissbacher:.Marinko 3-2, Ži-ža:Nagy 3;2, Marinko:Žiža 3:2. Weissbacher: Nagy 3:2, Marinko :Nagy 3:1,' Weissfcacher-Žiža 3 = 1. Moštva: 1. Ilirija (v postavi Weissbacher, Nagy. Dernovšek, žiža), 2. ZKD kraljice Marije (Zagreb) v postavi Marinko, Stein Ke-lemen; 3. Makabi (Osijek); 4. 1TK (Zagreb), V tej disciplini je moštvo državnega prvaka brez velike konkurence 6igurno zmagalo, f inalna borba &e je vršila med Ilirijo, U je poprej premagala TTK s 3:0 in ZKD, ki je z istim rezultatom premagaj Makabija-Tudi v finalu je Ilirija gladko zmagala s 3:0 in si s tem priborila prvenstvo. Weiss-bacher je porazil Marinka 2:1, Nagy Stei-na z 2:0 in tudi double, v katerem je Ilirija nastopila z rezervnim parom, je šel v njeno korist. Wei6sbacher_Dernovšek;Ma-rinko-Stein 2:1. Donble gospodov; l. Weisstacher-Dernov-šek. 2. Nagy-žiža (oba para Ilirija), 3. in 4. Marinko-Stein in Ebner-Kelemen. Ta točka je potekla brez finalne partije. Ker je Ziža odstopil, je moral njegov partner predati par. ti jo brez boja, s čimer je dobil letošnji blejski turnir tudi v doublu nove zmagovalce. V 6emifinalu so izločili Weissbacher-Dernov-šek par Marinko-Stein, žiža in Nagy pa dvojico Kelemen-Ebner z istim rezultatom 3:0. Miksed Double; Molnar-Nagy:Mari<5eva-Etinger 2:0, Maričeva-Etinger:Kohenova-Ko-hen 2:1. Single juniorjev; 1. Salom (Makabi, Osijek) 2. Ebner (Trst), 3. in 4. Dernovšek (Ilirija) in Kohn (Makabi. Osijek). Naši juniorji tokrat niso bili uspešni. Smerdu je izgubil proti izbornemu Salomu že v prvem kolu, potem pa je istemu v pol finalu podlegel tudi Dernovšek. Single dam: 1. Kohen Jelena (Beograd), 2. z istim številom točk Katka Molnar (Bled), Lowy LillV (Berlin) in Sever Pipa (Ljubljana). Dame eo tekmovale na točke ter so bile njihove moči popolnoma izenačene. S&adiasj) single gospodov; 1. Dernovšek jateljske tekme zagrebških klubov ni bilo ■mogoče dobiti, tekme z inozemskimi klubi pa so tvegane. Klub je sedaj pozval dunajsko Admiro, takoj za njo bo prišla na vrsto Vienna. Od odziva športne publike bo odvisno, ali se bo dalo nadaljevati s takim sporedom. Brez težkih tekem pa moštva ne bo mogoče spraviti na solidno višino. Analiziral je nato podrobno finančni efekt tekme z Bskom; utržek je znašal 17.960 Din, režija tekme je stala 9.280 Din. tako da je bila prireditev obremenjena s 52%. Večina športnikov, ki so stali prej obema sekcijama ob strani, se je umaknila, in če vprašate za razlog, odgovarjajo: najprej pokažite uspehe, pa bomo pristopili. To se pa pravi začeti zidati stavbo s streho! Predložil je končno resolucijo, ki so jo prisotni z navdušenjem sprejeli in v kateri se odločno protestira proti zagrebškim spletkam, dalje se izraža zahteva, da se Ljubljana brezpogojno uvrsti v državno ligo in se naposled izraža zahvala prvaku Jugoslavije, Bsku, za korekten nastop v zaščito interesov SK Ljubljane, katere športno misijo v Sloveniji je Bsk pravilno razumel. 0 odnosa jih slovenskega nogometa napram zagrebškemu je govoril nato g. Kure t. ki je zameril g. Bergerju njegov afront proti športni Ljubljani. Govorili so še gg. Čamernik, ki je želel, da bi se v klubu zbrali vsi športni delavci, ki so dolga leta dela žrtvovali za razvoj našega športa, inž. Bartl. ki je podajal smernice za podrobno organizatorično delo v klubu. dr. Kuhelj. ki je pozdravil nastanek kluba. češ. da se je z njim ustvarilo v slovenskem nogometnem športu nekaj zdravega in bo treba klub le finančno podpreti, da bodo imeli Slovenci naposlejj dostojno zastopstvo v nogometnem športu. Prav tako so še v pozitivnem smislu govorili gg. Sitar. Ilovar, Wolf. Nahtigal. Mehle. nakar Je predsednik uspelo zborovanje zaključil. (Ilirija), 2. šiška (Ljubljana), 3. in 4. Grošelj (Ilirija) in Jankovič (Beograd). V finalu je premagal Dernovšek Šiško z rezultatom 60-51. v nekaj vrstah Tekmovanje za Davisov pokal, ki je zaradi lepih uspehov naših igralcev vzbudilo zlasti v naši državi veliko zanimanje, je končano. V torek popoldne se je vršila zadnja single igra med Angležem Perryjem in Avstralcem Crawfordom. Perry je lahko zmagal svojega nasprotnika 6 : 2, 6 : 3, 6 : 3. Končno stanje dvoboja je 3 : 2. Davisov pokal je torej ostal v Londonu, V mednarodnem teniškem dvoboju med našo državo in Madžarsko dosedaj nismo imeli prevelike sreče. Madžari so si priborili že tretjo točko s tem, da je Pete porazil Mitiča 6 : 0, 6 : 3, 4 : 6, 6 : 1. Po treh porazih našega moštva sta šele nastopila Punčec in Palada v double igri proti paru Dallos-Ferencz. Ker je vladala velika vročina, se je igra pričela šele ob 18. a se zaradi mraka ni mogla končati in je bila pri stanju 3 : 6, 6 : 4, 6 : 4, 4 : 6 prekinjena V nedeljo se je vršila v Ljubljani zadnja prvenstvena hazanska tekma med jeseniškim Gorenjcem in ljubljanskim Jadranom. Jadran, ki je nastopil precej oslabljen — manjkale so odlični napadalki Šmuc I in II ter dobra vratarica Babinek, je bil poražen z 2 : 3 (1 : 0). V splošnem je imela domača družina več od igre, kar dokazuje razmerje kotov 8:1. Prošlo nedeljo se je v Trbovljah vršila pokalna tekma med Amaterjem in Retjem. Obe moštvi sta nastopili z nekaterimi rezervami. Zmagal je Amater s 3 : 0. Prihodnjo nedeljo bo zadnja pokalna tekma med Daskom in Amaterjem. Ob 14. nastopijo juniorji, ob 15. rezervi in ob 17. prvi moštvi imenovanih klubov. Dask iz Trbovelj je v nedeljo gostoval na brzoturnirju v Radečah, ki je dal naslednje rezultate: Dask : Radeče 1 : 0, Dask : Trbovlje 2 : 1, Radeče : Trbovlje 3 : 1. V Ptuju je celjski Olimp zmagal nad Ptujem 4 : 2, v predtekmi pa je rezerva Drave porazila rezervo Ptuja 3 : 1. Službeno Iz poverjeništva SOLNP Trbovlje. Za nedeljo se delegirajo za juniorsko tekmo Jelen, za tekmo rezerv Puntar, za glavno tekmo pa bo delegiral sodnika SO Ljubljana. V Zagorju bo sodil predtekmo Mara, za glavno tekmo delegira sodnika SO. Klubi se naprošajo, da javijo starejše bivše igralce za stranske sodnike, ki bodo za to dobili od LNP proste vstopnice za tekme na ozemlju OOLNP Trbovlje. Klubi naj javijo tudi nove sodniške kandidate, ki bi imeli smisla in sposobnosti za vodstvo tekem. SK Ljubljana. Danes od 17 30 naprej obvezen trening prve skupine. Igra ee na dva gola. Ob 20. seja tehničnega odseka v tajništvu. Ob 21. naj pridejo v tajništvo igralci, ki eo igrali v Beogradu proti BSK. SK Mars. Danes ob 18. strogo obvezen trening za vse igrače, posebno za junior-je. V nedeljo igra juniorsko moštvo v Mariboru. Po treningu se določi postava in bodo izdana navodila za odhod. Sercer Puč-ko sigurno. Vsi igralci naj prineso opremo na trening. Pogačar naj se javi pri tajniku. Gospodarstvo Možnost trgovinskega provizorija z Italijo Kakor smo že včeraj poročali, smatra italijanska vlada po poročilih iz Rima, da so vse trgovinske pogodbe skupaj s klirinškimi sporazumi nasproti sankcijskim državem izgubile veljavo, tako da je v brezpogodbenem stanju z vsemi sankcij-skimd državami. Po ukdnjenju sankcij dne 15. juliija tudi ni n.ič ukrenila za normalizacijo trgovinskih odnošajev s temi državama. Vse, kar je doslej Italija napravila, je to, da je o priliki uvedbe popolne uvozne kontrole določila, da je uvoz iz sank-cijskih držav dovoljen le s predhodnim dovoljenjem pristojnega ministrstva. kar p: meni faktično. da lahko onemogoči skoro ves uvoz iz držav, ki so se udeležile sankcij. Po informacijah beograjske »Politike« obstoja v Rimu glede trgovinskih odnošajev z Jugoslavijo razpoloženje, da italijanska vlada sklene z našo državo nekak carinski provizorij do sklenitve nove trgovinske pogodbe. Pogajanja za to novo pogodbo pa ne bodo mogoča pred letošnjo jesenjo, morda se b»do pričela šele decembra Vsekakor Italija nima namena obnoviti trgovin skrili odnošajev na bazi prejšnjih pogodb- Njena osnovna zahteva je, da se v bodoče zunanja trgovina vrši na bazi kompenzacij. To pomeni, da bo dovoljevala uvoz samo v mejah možnosti plačila z italijanskim izvozom Razvoj naše trgovine z I-talijo je že pred uvedbo sankcij kazal, da ne moremo več računata s trgovinskim prometom v starem obsegu, saj je Italija že • pred uvedbo sankcij znatno povečala uvoz iz Avstrije in Madžarske. zlasifi pri lesu in živini. Izgubo italijanskega tržišča smo v znatnem delu nadoknadili s povečanjem našega izvoza v Nemčijo, Madžarsko. Anglijo. Francijo in v levantske države, po nov« pogodbi pa se bo znatno dvignil tudS izvoz v Španijo-Sankcije 90 samo pospešile prearientacijo našega izvoza. do katere bi itak prišlo. Obse" bodoče trgovine z Italijo se bo morda gibal le na višini 20 do 30% prejšnje vrednosti. Treba je tudi up-števaii, da se je ves italijanski uvoz hudo skrčil, ker Italija ne more v večjem obsegu izvažati an deficita od večjega uvoza ne more pokrivati z oddajo zlata ali deviz. Od zmanjšanega obsega trgovine z ItaMjo pa seveda ne bomo Vneli škode samo mi. temveč bo enako škodo imela tudi ItaKja. Če bo Italija hotela izvažati svoie blago, bo morala prav za radii principa kompenzacai postati tudi na povečanje uvoza, danes pa je boli kakor kdaj prej navezana na to. da poveča svoi izvoz, ns samo v nes*nkcijske, temveč predvsem v sankcijske države. Suzor daje Beogradu 25 milijonov posojila Ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je na svoji zadnji seji dne 24. julija razpravljalo tudi o prošnji beograjske občine za posojilo v višini 25 milijonov Din. Ravnateljstvo je na osnovi pravilnika o dajanju dolgoročnih hipotekarnih posojil državi, mestom in občinam sklenilo izplačati mestnemu poglavarstvu v Beogradu posojilo v zaprošeni višini 25 milijonov Din. Posojilo se daje na 30 let s 6°/o obrestmi, k čemur je treba pribiti državne in samoupravne davke, doklade in takse, ki obremenjujejo to posojilo in so v zvezi s tem pravnim poslom. Pred izplačilom posojila mora beograjska občina zemljiško-knjižno izvesti zastavno pravico osrednjega urada na nepremičnine beograjske občine. Vrhu tega bo beograjska občina priznala Suzorju tudi zastavno pravico na dohodke, ki služijo za plačilo anuitet. Iz posojila bo beograjska občina zgradila pet osnovnih šol in razširila dve taki šoli. Dovršila in opremila bo dečje zavetišče, nadalje bo zgradila zdravstveno ambulanco in mrtvašnico. Nimamo nič proti temu, če Osrednji urad daje tako posojilo beograjski občini, vendar smo mnenja, da bi bilo treba pri dodeljevanju takih posojil upoštevati, od kje se stekajo denarna sredstva Suzorja, ki jih nalaga v posojila. Če vzamemo za osnovo dohodke posameznih okrožnih uradov, potem bi imela Zagreb in Ljubljana pravico do enakega posojila pri Suzorju kakor Beograd. V lanskem letu so znašali predpisani bolniški prispevki (po odbitku odpisov in povračil) pri beograjskem okrožnem uradu 37.4 milijona Din, pri zagrebškem 35.6 milijona Din in pri ljubljanskem celo 38.1 milijona Din, nezgodni prispevki pa pri beograjskem uradu 8.3 milijona Din, pri zagrebškem 6.7 milijona in pri ljubljanskem 9.0 milijona Din. Ljubljanski urad je torej po dohodkih najmočnejši in bi imela torej Ljubljana odnosno Slovenija pravico do prav tako velikega posojila, kakor okoliš beograjskega okrožnega urada. Dejansko pa bi morala imeti Ljubljana prednost, kajti Beograd in Zagreb sta dobila že prav znatna posojila pri Državni hipotekami banki, dočim se ljubljanska občina že dve leti trudi, da bi dobila od Državne hipotekarne banke večje posojilo za konverzijo dolgov pri Mestni hranilnici, kar bi omogočilo vzpostaviti likvidnost pri tem zavodu. Če bi ljubljanska občina lahko še dobila od Suzorja 20 milijonov Din posojila. potem bi se vprašanje Mestne hranilnice znatno olajšalo, saj bi mestna občina plačala za tako posojilo le 6'U obresti, t. j. manj nego pri Državni hipotekami banki, obenem pa bi lahko to posojilo amortizirala v 30 letih, dočim znaša amortizacijska doba pri Državni hipotekami banki največ 10 let. . Kolikor nam je znano, je ljubljanska mestna občina doslej prejela od Suzorja le posojilo v višini 4 milijonov Din za dograditev bežigrajske šole. Bojimo se, da bodo s tem posojilom beograjski občini razpoložljiva sredstva Suzorja za posojila več ali manj izčrpana, tako da bo Ljubljana, ki ne najde dovolj razumevanja za svoje kreditne potrebe pri državnih ustanovah, sedaj še prikrajšana glede možnosti najetja posojila pri Suzorju. Gospodarske vesti =» Novi veliki potniški vagoni za naše železnice. Naše državne železnice so lani rešile nujno vprašanje povečanja voznega parka za 27 novih štiriosnih Pullmanovih vagonov za mednarodni promet z brzo-vlaki. Generalna direkcija je že lani v jeseni sklenila pogodbe, in sicer za 10 takih vagonov s Prvo jugoslovensko tvornico vagonov, strojev in mostov v Brodu in za 17 takih vagonov z Zvezo nemških tvornic vagonov. Skupaj bodo ti vagoni stali 40 milijonov Din, tako da znaša povprečno cena posameznega vagona poldrugi milijon dinarjev. Novi vagoni bodo najmoderneje opremljeni, kakor to zahteva mednarodni promet. Sedanji naši vagoni, ki so bili v prometu na mednarodnih linijah, nam niso delali mnogo časti in bodo sedaj uporabljeni zgolj na domačih progah, kjer pa bo uvrstitev teh vagonov prav tako pomenila zboljšanje, saj imamo na domačih progah v prometu večinoma samo stare vagone, ki ne ustrezajo več današnjim zahtevam. Novi vagoni bodo dolgi 22.5 m, dočim je doslej znašala dolžina največjih naših vagonov 19.5 m. Pri vagonih, ki se izdelujeja v Brodu, bo I. razred izdelan iz mahagonijevega lesa, H. razred iz orehovine, III. razred pa iz hrastovega furnirja Fotelji bodo v L razredu tapecirani s svilenim pli-šem, v II. razredu pa z običajnim plišem. Kurjava bo parna in električna Po pogodbi je te dni nemška tvornica Linke Hoff-mann izročila že prvo partijo naročenih vagonov, in sicer 10 vagonov. Ti vagoni so bili preizkušeni zadnje dni na progi Beograd - Zagreb. Ostalih 7 vagonov bo nemška tvrdka izdelala v nekaj mesecih. Brod-ska tvornica, ki je dobila naročilo nekoliko kasneje, bo izvršila vagone do jeseni. = Industrija aeroplanskih motorjev v Rakovici zvišuje glavnico na 43 milijonov Din. Iz Beograda poročajo, da je trgovinski minister odobril sklep izrednega zbora delniške družbe »Industrija aeroplanskih motorjev« v Rakovici gledle zvišanja delniške glavroice od 15 na 45 milijonov Dan. Ta družba je bila ustanovljena leta 1928-z udeležbo francoskega kapitala. = Povišanje glavnice. Družba Julio Meinl, d. d. je sklenila zvišanje delniške glavnice od sedanjih 4 na 10 milijonov Din, in sicer z izdajo novih delnic po 2000 Din. Obenem bo družba zamenjala stare delnice v razmerju 20 sitarih delnic po 100 Dm za eno novo po 3000 Din- =s Nove delničke družbe. Trgovinski minister ie odobril ustanovitev delniške družbe Nikola Momčilovič d. d. v Beogradu, ki se bo bavrila z nakupom in prodajo premoga in premogovnih proizvodov in bo prevzemala trgovska zastopstva (glavnica 1 milijon Din). — Nadalje je trgovinski minister odobril ustanovitev delniške družbe General Techmdc Companv, trgovačko a. d. s sedežem v Beogradu. Družba se bo bavila s prodajo elektrotehnič. predmetov, strojev, motorjev, predmetov za radio, fotografskih predmetov, galanterijo in kovinskih predmetov (glavnica 1 milijon Din)-V Londonu je bila ustanovljena družba »Jugoslavia Mining Sindikate« z glavnico 21.000 funtov (5 milijonov Din). Namen družbe je, da prevzame rudarske koncesije, «Laista x Jffžni Srbiji = Kako velik bo letošnji hmeljni pridelek, se v številkah zaenkrat še ne da reči. Naše hmeljnike bi lahko razdeliti na tri skupine. Zgodaj rezani nasadi so zelo bujne rasti, cvet pa je bolj redek, ko-bule redke in velike. Pravočasno rezani hmelj je obilneje cvetel in prehaja v lepe kobule. Pozno rezani nasadi ao zelo vitki in je cvetje prav redko. Razmerje med temi skupinami je 30 : 50 : 20. ^ Že danes je jasno, da ne bo dosegel letošnji pridelek po množini lanskega, pač pa bo zelen, ker je lansko leto hmeljarje izmo-drilo, da letos prav pridno škropijo. V Nemčiji ni stanje nasadov nič kaj zadovoljivo, ter se kažejo posledice na ©življenju tržišč, ki so bila dbslej povsem mirna. Sličen je položaj v Franciji in Ameriki, kjer je zavladala na newyorškem tržišču naravnost hausse. Hmeljarsko društvo v Žalcu poroča, da je mokro vreme zadnjih tednov slabo vplivalo na hmedj-Kjub krepkim in dolgim panogam je cvet prav redek. Pozno rezani nasadi pa sploh še ne kažejo cveta. Prehod cveta v kobule je kakor pri nas prav počasen. Iz vseh teh okolnosti se da sklepati, da pridelek letos nikjeT ne bo obilen. Ker večjih zalog ni ne v pivovarnah, ne pni trgovcih pa ludi ne pri hmeljarjih, je prav upravičeno upanje, da tudi cene ne bodo razočarale naših hmeljarjev. Zgodaj rezani nasadi se bodo začeli obirati konec prihodnjega tedna, glavno obiranje pa se začne šele po Velikem Šmarnu. Hmeljarje opozarjamo, da naj spor oče svojim obi-ralskim skupinam, da kupiio za polovično voznino legitimacije K 13 po 2 Din za vsakega člana posebej. Voznih kart kakor tudi legitimacij ne smejo oddati na izstopni postaji. = Zopet ogromni dobički v ameriikl avtomobilski industriji. Največja ameriška industrija avtamobikr* General Motors je imela letos v prvem polletju 140.6 milijo, na dolarjev čistega dobi6ka (to je 7 milu jard Din) nasproti 83.7 milijona dolarjev v lanskem prvem polletju. Kupuj domače blago! 29. julija Na ljubljanski borzi kaže med ofacieL nimi tečaji malenkostno okrepitev deviza Newyork. V privatnem Jdurdngu je bil protnet v avstrijskih šilingih po 8-73. dočim ao angleški funti norticah 236 — 238.50-V zagrebškem privatnem kHringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.6850 in v angleških funtih po 238, dočm so se grški boni nudili po 29-50. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.76, v Beogradu po 13.6633 in v Zagrebu po 13-69 odnosno za 15. avgust po 13.65, za konec septembra pa je bilo povpraševanje po 13.50. Italijanske lire ao se v privatnem kbningu v Beogradu trgovale po 3.18. Na zagrebškem efektnem tržišču je bal promet v Vojni škodi po 361 (v Beogradu po 363.50). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, razen v delnicah PAB, ki so btte zaključene po 233 (v Beogradu po 232). Devize Ljubljana. Amsterdam 2960.65—2975.25, Berlin 175e0.63—1764.51, Bruselj 434.18— 439.24, Curih 1-124.22—1431.29, London 218.12—220.18, Newyork 4322.52—4358.83, Pariz 287.95—289.39, Praga 180.41— 181.51. Curih. Beograd 7. Pariz 20.2150, London 15.3575, Newyork 306, Bruselj 51.61, Milan 24.15. Amsterdam 207.90, Berlin 123.05 Duna, 57.20, Stockholm 79.1750, Oslo 77.1750, Kbbenhavn 68.55, Praga 12.66, Varšava 57.70, Budimpešta 60-50, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 361—363, za Sept. 363 teka, 79 kg. 2% 122-50; baška in banatska, 79 kg. 2% 120-50; sremska in slavonska, 76 kg 3% 114.50. Rž: baška nova 90 — 92.50-Ječmen: baški in aremski novi, 64 kg 79 — 81. Oves: baški, sremska in slavonski 100 — 102. Koruza: baška in banatska 97 — 98. Moka: baška, sremska, slavonska in banatska »Og« in »Ogg« 195 — 205; s2< 175 — 185; »5« 155 — 165; »6« 136 — 145; »7« 115 — 125; »8« 100 — 10H50. Otrobi: baški. aremski m banatski 77 — 79. + Badimpeštanska termtnuka bona (29. t. m.). Tendenca prijazna. Koruza: za avg. 12.70 — 12.72, za sept. 12.44 — 12.46, za maj 11-16 — 11.18. BOMBA2 -f- LiverpooL, 28. julija Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 7.08 (prejšnji dan 7.17), za dec. 6.58 (6.66). + Newyork, 28. julija. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za avg. 12.88 (12.99), za dec. 12.23 (12.34). Iz Krajine Na meji pri Podplečah so karabinerji na zahtevo goriške policije pred dnevi ustavili 321etnega trgovca Franceta Kunstlia iz Žiro v. Bil je takoj aretiran in odveden v goriške zapore. y gornji Soški dolini se je zadnje dni pripetilo več nesreč, katerih žrtve ao večina italijanski vojaki raznih polkov, ki so sedaj zbrani v Trenti krog Bovca in Kobarida. Blizu Loške Koritnice je padel v prepad neki alpinec. Bil je na mestu mrtev. Prepeljali so ga v Log, kjer je bil pokopan. V Vratih nad Lepeno se je smrtno ponesrečil neki drugi alpinec. ki je z nekaterimi tovariši plezal po manjši steni- V Kamnem pri K°baridu je vojaški tovorni avto, s katerim se je vozil manjši oddelek alpincev proti Kobaridu, povozil 61-let-nega kmečkega posestnika Alojzija KofoLa. Nesrečnega moža je pregledal občinski zdravnik, ki mu pa ni mogel več pomagati. Še istega dne je podlegel poškodbam. Kofol je zapustil ženo in 4 nedorasle otroke. V Materiji se je zadnji ponedeljek popoldne smrtno ponesrečil 40-letni kmečki posestnik Jakob Polež. Mož je baš nakladal seno na voz, ko so voli nenadno potegnili, tako da je padel in si prebil lobanjo. V Trstu je te dni prevzel posle novi pre-fekt dr. Eol Rebua, ki je doslej kot pre-fakt že 10 let služboval v Parmi in Aleksan-driji. V obeh pokrajinah je imel fašistični prvak mnogo posla z nasprotniki režima, tako zlasti zadnja leta po deželi okrog Aleksandri je. S svojim delovanjem ei je pridobil zasluge za režim. A. KASSIG SPECIALNA TRGOVINA UNIFORM o se je preselila O ) v V NOVO UREJENE PROSTORE ** na Miklošičevi cesti 17 (Palača Vzajemne posojilnice) v neposredni bližini glavnega kolodvora. OGLEJTE SI NAfiO BOGATO ZALOGO VSAKOVRSTNEGA BLAGA* CEPIC, ZNAKOV itd. ®Q0000666Q6000000000C5(DCXDeX!>6)60 Kakor smo že poročali med brzojavnimi vestmi, je v nedeljo odkril angleški kralj Edvard VIII. v severni Franciji veličasten kanadski vojni spomenik. Svečanosti, kateri so prisostvovali francoski, kanadski in angleški dostojanstveniki, se je udeležilo 100.000 ljudi, med njimi 6400 Kanadcev. Angleška Imperial Airways je dala v nedeljo zjutraj celo floto letal na razpolago za prevoz angleških udeležencev. ŠPANSKE FRONTE sta jo napovedali obe strani, še ni: krvava borba se nadaljuje (Poročila o zadnjih dogodkih glej na prvi strani) Kralj Edvard VIII. pozdravlja predsednika Lebruna Svečanosti v tfimyu Spomenik 60.000 kanadskim žrtvam na francoski fronti Spomenik, postavljen na odseku nekdanje fronte, ki je zdaj last kanadske države, je odkril kralj Edvard VIII. v prisotnosti predsednika francoske republike Obsodba novinarja Schwerdt£egerja Zaradi nerodnosti poljskega diplomatskega uradnika bo sedel do smrti v ječi Kakor smo poročali, so v Berlinu obsodili časnikarja Walterja Schwerdtfegerja zavoljo izdaje na dosmrtno ječo. Schvverdtfeger, 35-leten mož, je bil urednik »Berliner Borsen-zeitung« in se je kot takšen udeleževal vsak dan zaupnih tiskovnih konferenc v ministi-stvu za propagando. O tem, kar so razprav, ljali na teh konferencah, je obveščal potem inozemske diplomate. V splošnem so tiskovne politične instruk-eije nemškega propagandnega ministrstva značilne za metode narodno socialistične vladavine, toda ne posebno zanimive in važne, Kar se tiče njih zaupnosti pa je stvar takšna. da so krogi inozemske diplomacije v Berlinu 6talno dobro informirani o tem. kar pride pri teh konferencah na tapet. Za državne tajnosti pri tem gotovo ne gre, ve- činoma le za stvari, ki iih naj tisk iz državne oportunosti zamolči ali pa posebno poudari. Prepis takšnih tiskovnih odredb propagandnega ministrstva, ki ga je Schwerdtfe-ger izročil funkcionarju nekega inozemskega poslaništva, je prišel v roke nemške vlade, na kar je tajna policija preizkusila vse pisalne stroje časnikarjev, ki so pripuščeni h konferencam in je ugotovila, da je Sch\verdifeger napravil ta prepis. Sch^erdt-fegeria so hoteli obsoditi na smrt. pa so ga končno oi.sodili le na dosmrtno ječo. Zanimivo je, da je tisti inozemski diplomat, po čigar nerodnosti je Sch\verdtfegerjev prepis prišel v roke nemškim oblastim, tiskovni ataše poljskega poslaništva. Ta ataše^ je Ir-H med tem izločen iz diplomatske službe. Med svečanim odkritjem spomenika Poroka siamskih dvojčic Pristna ameriška reklama in zaslužek Kako rešimo utopljenca Praktična navodila za prvo pomoč Tako je potovala dvojica skozi ameriške države, a nikjer ni mogla dobiti takšnega dovoljenja. Šele v Teksasu niso imele oblasti ničesar proti tej nenavadni zakonski zvezi. Poroka se je potem izvršila brez težav in prisostvovalo ji je nič manj nego 5000 gledalcev. ki so svojo radovednost plačali po dolarju. To je dovolj denarja., da si bo dvojica, oziroma trio la.hko privoščil pošteno poročno potovanje. Kolikor je dal ta trio razumeti, postane Moore plesni drug siamskih dvojčic. Tudi Daisv Hiltonova se bo v kratkem poročila. Prvotni načrt je bil. da bi se izvršila dvojna poroka na isti dan. toda Daisin zaročenec, ki je artist. je pravkar na gostovanju in in se Je morala ta poroka preložiti na poznejši čas. Tako bo stvar tnoi dvakrat nesla in bo Se bolje rabila obema paroma za- reklamo. Operacija na morju Na nemškem ribiškem parniku »Bavern«. ki se je mudil v norveških vodaih, je težko obolel neki član posadke. Ker zdravila, ki so jih imeli na krovu niso pomagala.. so s pomočjo brezžične telegrafi je iskali pomoči. Brzojavko je ujel neki nemški potniSki parnik. s katerim so se domenili, da se bodo sestali na visokem morju. Ko sta se ladji srečali, je odšel zdravnik s potniŠke-g? parnika na krov ribiške ladje in se je od'očil zn takojšnjo operacijo, ker se jf bilo bolniku, ki je trpel za vnetjem na lo vi roki že začela zastrupljati kri. Tri ur< po operaciji je bil pacient že izven nevarnosti. _................. Ijenca na hrbet in pričnemo z umetnim dihanjem. Čim prične ponesrečenec dihati, ga s suhimi krpami krepko odrgnimo, da se ogreje. Po možnosti mu dajemo vročih pijač, ga ovijemo v toplo odejo in ga spravimo čim prej v posteljo, kjer ga ogTevajmo še posete z ogrevalnimi srtek.lenie.ami, vročimi opekami in podobnim. Pijače mu ne dajaj-mo, dokler je v nezavesti, ker se utegne ž njo šele prav zadušiti. Kdor hoče rešiti človeka,' ki se potaplja, naj se najprvo osvobodi vseh utesnjujočih oblačil in naj ga zgrabi zadaj, da ne pride sam v nevarnost 6 tem, da bi se ga ponesrečenec nerodno oprijel. V Dallasu v državi Teksas je bila poroka. ki pomeni celo za Ameriko veliko senzacijo. Nevesta je bila Violet Hiltonova, ena izmed siamskih dvojčic, ženin pa ameriški saksofonist James Mootc. roročni obred je bil v nogometnem stadionu razstavnega zemljišča v Dalla.su. Ker so računali z velikim navalom radovednežev, so poskrbeli, prireditelji te poroke za to. da so združili prijetno s Koristnim in so pobirali dolar vstopnine za vsakega gledalca. Violet in Daisev Hiltonova sta., kakor znano, dvojčici, ki sta že od rojstva pri-raščeni skupaj oh hrbtenici. Pred več nego dvema letoma jp stopil James Moore v Vio-lotino življenje. Bila je tako rekoč ljubezen na prvi pogled in oba sta . sklenila. da se poročita. To ni bila lahKa stvar, kajti država New York. kjer sta se seznanila, je odločno odklonila dovoljenje '/a to poroko. Utopljenci umrejo večinoma zavoljo tega, ker jim vdere voda v dihala in onemogoči dihanje. Ko potegnemo utopljenca iz vode. bodi zato naša prva skrb, da mu spravimo vodo iz dihal. V E N D A K MORE VSAK ŽRTVOVATI DIM 100— (20 DO 25 VELIKIH STE. KL.ENTC) TER MESEC DNI PI. TI MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! Z obvezanim prstom mu najprvo očistimo usta in grlo sluze. blata in druge nesnage, razgaljeno gornje telo mu položimo tako na blazino, da tiči blazina pod želodcem in da je ponesrečenčev obraz obrnjen navzdol. S krepkim pritiskom na hrbet in z obračanjem telesa na levo in desno stran dosežemo, da se voda izteče iz pliuč in želodca. Postavljati utopljenca na glavo je nesmiselno. Ko smo to opravili, obrnemo utop- NT1 MOGOČE ITI V KOPALIŠČE (Od zgoraj navzdol): Vladne čete korakajo na fronto. — Madridske ženske, prostovoljke Ljudske fronte. — Vladni prostovoljci v bojnem položaju v Barceloni. General C a p a z , eden izmed uporniških voditeljev, ki so ga ujeli in je zdaj zaprt v Madridu ZANE GRET: 33 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije Med Izakovimi ljubljenci je bil tudi neki otavski mešanec, Tarhov daljni sorodnik. Ta Indijanec je bil star kakor svet; obraz mu je bil ves razbrazdan, zgrbančen in poln brazgotin, postava "sključena in scvrknjena. Večino časa je prespal, a kdaj pa kdaj je oživel in jel pripovedovati o svojih bojnih dejanjih. Ena njegovih najljubših zgodb oe obravnavala vlogo, k} jo je igral ob dogodkih tisitega usodnega in znamenitega 2. julija lota 1755., ko so Francozi in Indijanci pri Fortu Duguesnu^poklaili generala Brad-docka z njegovo angleško armado vred. Stari glavar je opisoval, kako je Beaujeu s svojimi Francozi in pet sto Indijanci pripravil Braddocko-vim četam zasedo, obkolil vojake, dal iz sotesk, z drevja in visoke trave streljati nanje ter obsul zmedene Angleže z neusmiljeno točo svinčenk. kako so so se le-ti na lik čredi prestrašenih ovac zgnetli pod drevjem, in kako so jih naoada'1'Cii pokončavali. ne da bi sc bili vobče poskusili braniti. Stari glavar je pripovedoval, da ie bil petnajst let po tei bitki prišel v Kanoško naselbino, da bi videl velikega generala Georgea \Vashingiiona. ki je potoval skozi tistii kraj. Povedal je VVashingtonu, kako se je boril v bitki na Braddockovih poljih, kako je ubil generala Braddocka, kako je nekajkrat streljal na Washingtona in ubil dva konja pod njim, in kako je nazadnje prišel do prepričanja, da varuje Washingtona sam Veliki duh, ki mu ie namenil slavno prihodnost. Majira je bilo indijansko ime za redkega in lepega ptiča — belega žerjava — ki so ga Indijanci navadno imenovali bredeža. Tudi Tarhovj materi in stari materi je bilo tako ime. Sedanja Majira je bila hči neke Francozinje, ki so jo bili Huronci še majhno deklioo ujeli, pozneje pa sprejeli v rod in omožili s Tarhom. Edini otrok iz tega zakona ie bila Majira. Zrasla je v krasno žensko in v Detro-itu in vseh kanadskih trdnjavih so jo poznali kot Tarhovo belo hčer. Ob tistem času, ko so padli bratje Zani Huron-cem v roke, je bilo Majiri šele pet let. in že v tej zgodnji dobi se je zbudilo tisto nagnjen e do Izaka Zana, ki ga je ohranila vse žive dni. Sedem let ji je bilo, ko so prišli iz De-troita ljudje, da bi odkupili brate, in ko ie slišala, da hočejo Izaka vrniti svojcem je tolikanj žaOovala, da se ie Tarh uprl in za Izaka ni hotel vzeti odkupnine. Ko je postala Majira večja, se je izpremeniio njeno otroško nagnene do belega dečka v globoko ljubezen. Njena strast do Belega orla — takšno je bilo Izakovo huronsko ime — je bila že stara reč; vs; rodovi so jo poznal in že dolgo na nihče več dvomil o nei. Nekateri deleverski in šomjski voiščaki. ki se jim ni b:lo posrečilo osvojiti Man rine liubezni. so jo izpr-va zasramovali, ker je ljubila bledokožca. Vajen- dotski vojščaki so jo vsi brez izjeme oboževali: če' bi jim bila zapovedala, bi se bili zapodili naravnost v peklensko žrelo; žalitve, ki so zadevale knežno, so zbujale njihov srd, in oprali so jih s krvjo. Poslej se ni nihče več upal zasmehovati Majire. Tisto pomlad po Izakovem novem ujetju se mu je pripetila zelo huda nezgoda. Pri neki tekmi v indijanskem žoganiu je Rdeči lisjak, vajendotski voj-ščak, kj je bil dolgo časa brezupno zaljubljen v Majiro in je Izaka iz vsega srca sovražil, porabil priliko, da se mu je maščeval. Rdeči lisjak, uren tekač, se je kosal z Izakom za čast 'tistega dne; ko je pa nazadnje podlegel, se je dal zanesti ljubosumni besnosti in ie s svojim tollkačem strahovito udaril Izaka po glavi. Po naključju je udarec samo s strani zadel glavo, drugače bi bilo Izakovega življenja pri tisti priči konec. Tako je odnesel samo globoko prasko. Indijanci so ga spravili v njegovo kočo iin sklicali vse vrače rodu. Ko se je Izak spet zavedel, ie poslal po Majiro in jo poprosil, naj ne kaznuje Rdečega lisjaka. Vedel je, da bi to samo povečalo njegove težave; po drugi strani bi pa napravilo na Indijance kar najugodnejši vtis. če bi rešil življenje tistemu, ki ga je bil tako strahopetno napadel. Njegove prošnje so bile zaman, kajti Maura je bila vsa ogorčena in je rekla, da bo moral Rdeči lisjak, ki je bil pobegni z glavo plačati svoj neosnovani napad, če se kedaj vrne. Izak je vedel, da bo ostala Masira zvesta svoji besedi. Vsako jutro se ie bal. da mu ne bi stara skvo, ki mu je pripravljala jed, prinesla novice, da so nasprotnika ubili Rdeči Esjak te bil pri tovanših priljubljen, m mnogo jih je bilo, ki so menili, da udarec, s katerim je ranil Izaka, ni bil nalašč zadan. Toda Izak si je zaman belil glavo, zakai Rdečega lisjaka ni bilo nazaj niti ni bilo moči zvedeti, kje se skriva. V tistem času, ko se mo te rana počasi celila, je Izak resnično vzljubil indijansko dekle. Toli globoko potrtost je kazala prve dni po ranit vi, in toli blažena je bila njena radost, ko je nevarnost nfniia, da oe navdalo Izaka globoko strmenje. Stregla mu je z drhtečo skrbjo; kadar mu ie izmivala in obvezovala rano. je bil vsak dotik njenih rok nežno mi-lovanje; z rahlim glasom mu je tiho prepevala hn-ronske ljubezenske pesmi. Dnevi so minevali, in nazadnje je bil Izak spet č?l in zdrav. Nekega dne. ko je bil zrak polm toplega poletnega diha, sta se Majira in Izak izprehajala ob bregu reke. »Spet si žalosten,« je rekla Majira. »Po domu se mi toži. Rad bi videl svo?e ljudi. Majira pravo ime si mi dala. Orel ne more biti srečen, ako ni prost.« »Orel je lahko srečen s svojo družico. In kdo živi bolj prosto od Huronca?« »Že dolgo je, Majira, kar sem govoril s tebo* o svoji prostosti. Ali me boš kdaj izpustila? Ali naj se spet izpostavim strašnim nevarnostim bega? Večno ne morem tukaj živeti. Nekega dne me bodo pri poskusu bega ubili, in potem si svoje trdosrčnosti ne boš mogla odpustiti, če me resnično ljubiš.« urni pregled Iz češke revialne hnjižsvnosti ^Listv pro umčni a kritiku«. Češka literatura za čudo nima velikih, vodilnih, reprezentativnih literarnih revij, kakor1 v Franciji na pr. »Nouvelle Revue F ranča ise«. To kajpada ne pomeni, da bi bila češka revialna književnost siromašna; narobe; zdi se, da prav obilje ne dopušča visoke rasli posameznih revii. Res je, »Lumir« izhaja — prav tako kakor naš »Ljubljanski Zvon: — že dolga desetletja in ima nesporno mesto v češki literarni zgodovini, toda v sodobnosti je njegov vpliv in pomen zn-.it-no manjši. Za sodobnost je značilno, da revije vzhajajo in zahajajo in da je njih pot od vzhoda do zahoda po navadi kratka. Literarne revije niso več predstaviteljice celotne narodne književnosti, marveč glasila generacij ali posameznih struj v teh generacijah; v posameznem primeru (na pr. >Salduv zapisnik«) so celo glasila močnih osebnosti. Mimo tega obstoji dolga vrsta manjših revij in listov, kjer se predvsem izživljajo literarni začetniki. V vseh dnsvni-kih je dobro zastopan feljton, celo lirika je v dnevnikih vsakdanji pojav; za splošna literarna vprašanja in propagando književnosti obstoje literarni časniki (»Lit. Noviny«, *Rozhled ), ki smo jih ondan prikazali na tem mestu. Literarno-teoretične in kritično razprave pa izhajajo v raznih znanstvenih in publicističnih časopisih. Tako je torej češka literarno-revialna književnost močno razbita in zaradi tega težko pregledna- Vodilna revija, kakor že omenjena »Nouvelle Revne Frangaise«, ki jo s pridom čita vsak prijatelj francoske literature in ki ima med svojimi sodelavci najpomembnejše pesnike, pisatelje in kritike (prav v tem je njen pomen!) bi bila najbrž potrebna tudi češki literaturi. Vsaj mi. njeni inozemski prijatelji. čutimo ta nedostatek. Dejstvo, da se nobena ne more držati na tej višini, je tako značilno, da moramo videli v njem znak posebnih čeških razmer in ga skušamo razumeti. [zmed sedaj izhajajočih pomembnejših revij predstavlja »Lumir« starejšo slovstveno generacijo, čeprav sodelujejo v njem tudi mlajši (sourednik ie Wolkerjev prijatelj, doc. dr. Zdenko Kalista). »Lumirov« krog bi lahko označili za tradicionaliste: v njem se zbirajo nadaljevalci češke slovstvene tradicije. Izmed ostalih revij si je pridobila prvo mesto, ki ie v nekem oziru celo vodilno in reprezentativno, revija »Listy pro u nični a kritiku« (urednik Vilem Zavada z redakcijskim krosjom. izdajatelj a. d- Melantrich v Pragi). Četrto leto izhajajoči štirinajstdnevnik zbira okrog sebe izbrana peresa; če bi bil njegov obseg bližji tipu »tolstega žurna-la«, kakor ie NRF in če bi se krog sodelavcev razširil še na nekatera imena, bi Me-lantrichovi »Listy pro umčni a kritiku« res izvrševali reprezentativno funkcijo v češki literarno-revialni književnosti. Časopis se odlikuje po literarno-kritični višini, selektivnosti in sodobnem okusu, njegov _ kompas kaže na zapad. četudi že malce oscilira proti ruskemu vzhodu, njegove literarno teoretične razprave razodevajo sodobne poglede in metode- Naj izmed sodelavcev »Lislov pro umčni a kritiku« navedemo samo nekatera imena: F. X. Salda. Albert Vysko- čil, Jan Mukarovsk? Jaroslav Durvch, Josef Hora. Jan Z^hradniček. Pavel Fraenkl, Fr. Hala?, B. Fučik i. dr. Izmed literarno-teoretičnih razprav in člankov v doslej iz-išlih 10 zvezkih četrtega letnika naj navedemo Šaldovo »MaChovo gorčično zrno« in študijo o Boženi Benešovi, J. Mukarovskega »Prispevek k današnji problematiki Macho-vega pesniškega pojava«, Lad. Kratochvvila »Kritika kot rekonstrukcija«, P. Fraenkla prispevek k umevanju Brezine. Pozornosti so vredni eseii Jaroslava Purycha »Nevarnost duha«, »Normalizacija in ljubezen?, »Gosle in želodec«, »Mišljenje in delo«, »Očetje in otroci«. Literarno-kritični prispevki so prav tako kakor poezija in proza na sodobni višini. »Listy pro umčni a kritiku« predstavljajo z očitnim stremljenjem po selekciji in po zadnjem dojetju sodobnega duha višino češke estetske kulture. Omeniti je tudi hvale vredno novost; z letošnjo prvo številko je pričela izhajati kot priloga »Kriticka knihovna«, ki bo prinašala izbrane kritične spise. Z deseto prilogo ie bil zaključen njen prvi zvezek: izbor kritik Saint-Beuva. Močno prikupna zadeva: tako dobi naročnik »Listov pro umčni a kritiku« 2—3 knjižice na leto, zvezde, ki s svojo posebej izbrano, tako rekoč standardno vsebino izpopolnjujejo njegovo knjižnico. —o. Radio Četrtek, 30. julija Ljubljana 12; Drobne stvari za razne ljudi (plošče). 1245; Poročila, vreme. —-13: Čas. spored, obvestila. — 13.15: Ruski sekstet. _ 14; Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Na«, ura: Z »Vilo Velebito« po Jadranu 1. 1936 (M- Lipovec). — 19.50: Reproduciran koncert na wurliških orglah. — 2010; Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Koliarič). — 20 30: Prenos koncertnega večera iz Beograda. — 22; Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30; Prenos plesne glasbe iz Park-hote. la na Bledu _ plesni orkester Erich Heree. Petek, 31. julija Ljubljana 12: Slovenska umetna pesem (plošče). — 12.45; Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. _ 13.15; Operetni venčki na ploščah. _ 14; Vreme, borza. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura; Nove 6meri jugosloven-ske stenografije (dr. Vladimir Kesterčanek — iz Zagreba). — 1915: Kvartet Lisinski poje (plošče). — 20.10: Ženska ura: Poga-čič Milka, hrvatska socialna delavka (ga-Minka Govekarjeva). — 20.30: Pevski koncert ge. Irene Coste. koncertne pevke. — 21.15; Pevski jazz-kvartet Stritar. _ 22: Čas, vreme, poročila, spored. _ 22.20; Ven- ček narodnih igra tamburaški orkester (plošče). — 22.30; Angleške plošče. Beograd 17.20; Poljudne pesmi. _ 18.10: Klavirski koncert. — 18.40; Slovenske pesmi. _ 19-50: Plošče. — 20: Prenos koncertnega večera iz Zagreba. _ 22.20: Lahka godba orkestra. — Zagreb 20: Klavirske skladbe. — 20.30: Pevski koncert Zdenke Horvat. __ 21: Violinske skladbe. _ 21.30: Tamburaški zbor. — 22.15; Lahka in plesna muzika. _ Praga 19.20; Koncert orkestra. — 20.35: Češke narodne pesmi. — 21: Literaren program. _ 22.15: Komorna glasba. _ 22.35: Plošče. — Varšava 19-05: Orkestralen in pevski koncert — 22.10: Lahka in plesna muzika. — Dnnaj 12: Dunajski fiiharmoniki na ploščah. — 15-20: Mladinske klavirske skladbe. — 16.05; Plošče po željah. _ 17.30; Klavirski koncert. — 20- Lisztova proslava. — 20.45- Zvočna igra. _*22.10: Orgelski koncert. —'23.10: Lahka godba orkestra. — 23.45; »Dunajske nočic — Nemčija 19: Orkester in solisti. _ 20: Poročila. _ 20.10: Večer Wagnerjeve glasbe. — 22.15: PredoJimpijske slike. — 22.30: Zabaven program. _ 24; Reportaža o teku z olimpijsko baklo. _ 0.15: Koncert ko-1 morne glasbe. Sok Izlet jeseniškega sokolskega okrožja Mojstrani. Jeseniška sokolska skupina pri-' redi v nedeljo svoj izlet v Mojstrani, da tam moralno podpre marljivo sokolsko žu-po. Ob 1430 bo sprejem gostov na postaji, nato sprevod z jeseniško sokolsko godbo skozi vas na telovadišče. Ob 15.30 se prične telovadba na lepo urejenem telovadišču ob Savi. Nastopijo vsi sokolski oddelki s prostimi vajami ter vajami na orodju in v lahki atletiki. Sodeloval bo tudi oddelek vojakov I. planinskega polka s posebnimi vajami ter raznimi panogami lahke atletike in z voltežiranjem. Prireditev je obvezna za sokolska društva Rateče-Pla-nica. Kranjska gora, Mojstrana, Koroška Bela - Javornik in Blejska Dobrava. Sokol-stvu naklonjeno občinstvo naj pohiti v Mojstrano! AHVALA Iz Laškega 1— Ifovf trgi. Dne 24. t. m. je bil naložeit v Laškem na račun i voznega kontingenta i Nemčijo prvi vagon volov za Dresden. Ži /i-na je bila izredno lepa in se je plačala kmetu po 4.50 do 5 Din za kg. S poživlienjem izvoza se bodo cene živini brezdvomno povišale, zato pa bodo tudi kmetje posvetili večjo skrb živinoreji, ki je zadnje čase zelo opešala. -'■":. . v 'Si . .. • 1 - --iT. iSU-v-i«- - . v*; , .Vrl-v.-j&r&ffiM*-&ft Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob strašni in nenadomestljivi izgubi asega preljubega in nepozabnega edinca v, r —sV i- A stali ob strani in nam kakorkoli lajšali našo neizmerno bol, izrekamo našo najsrčnejšo zahvalo. . . . . Najtopleje se zahvaljujemo gospodoma Stanku Bizjaku in tovarišu ter gospodoma industrijalcu Josipu Lorberju in mag. phar. Bonu Karčiču, ki so polni požrtvovanja nudili prvo pomoč našemu preljubemu edmeu na mestu usodne nesreče. Našo posebno zahvalo in hvaležnost izrekamo g. prlmariju dr. Lavriču, ki mu je lajšal poslednje ure, kakor tudi univ. prof. dr. Budisavljeviču za vso njegovo požrtvovalnost in g. dr. šavniku za njegovo pomoč ob najtežjem udarcu, ki nas je zadel. . ^ _ . . f . Dalje se zahvaljujemo prečastitemu g. profesorju dr. Kotniku za zadnja verska tolažila in prečastiti duhovščini za poslednje spremstvo. Globoko zahvalo izrekamo dalje gospodom Milošu Rybaršu, dr. Borisu Furlanu in dr.Vinku Vrhuncu, ki so nam stali v teh bridkih dneh ob strani in lajšali našo neizrečno bol. Prav prisrčna zahvala Sokolu Ljubljana, društvoma Soča in Primorje, profesorskemu zboru I.realne gimnazije v Ljubljani z vršilcem dolžnosti direktorja g. prof. Mašero in vsem sošolcem za njihovo poslednje spremstvo. Vsem, ki so nam v teh bridkih urah izkazali svoje sočutje, vsem njim, ki so z venci in cvetjem zasuli poslednje domovanje našega Borisa in ga spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu, najiskrenejša zahvala. Maša zadušnica se bo darovala v trnovski župni cerkvi v ponedeljek 3. avgusta 1936 ob 6. uri zjutraj. - S",.: v •>! --t-- '. . ' , .ViV •^jj.*''' • j V LJUBLJANI, dne 30. julija 1936. TONČI In TONČKA TOMAŽIČ, starši. pafl*Ui;a — Jlontan v sli (e ah. Copyright »Pantheonc & »Jutro«. . « 0 I B I » U H I B I Ambrož je ustavil prvi avto in z revolverjem prisilil lastnika, da mu ga je prepustil. Odpeljal se je proti vojvodove-mu stanovanju, kjer je ležal v grmovju Tomy. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^—v Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« J3£f| odgovor, priložite Le, ie zahtevate od J,' v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predirji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilon, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana« Be«eda 1 Din, davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Plačilnega natakarja sprejmem v službo 1. avgusta, ki je zmožen nemščine in kavcije ter enega jeionošo. Kolodvorska restavracija no Jesenicah. 17170-1 Uradnika veščega vseh pisarniških del, 35 do 30 let starega, ki zna slovensko, neinško, event. nfco-hrvaško, iščem za takoj. Trgovsko verzi-ran, ki bi po potrebi lahko nastopal potnika, ima prednost. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Agilen«. 1T2&4-1 Gospodično ki bi prodajala sadje v veti, iščem za takoj. Po-tebna kavcija Din 600.-Seli-nburgova 6. Filipovih. 17386-1 Plačilno natakarico ki zna nemščino in je dobre servirka sprejem. Majhna kavcija [>otrebna. Nastop taikoj. Ponudbe na Hotel Osterberger, Ptuj. 171327-1 Pletiljo IzTežbano, spretno takoj sprejmemo. F. M. Rozman Lj. Židovska 7. 17331-il Frizerko sprejmem takoj. Ponudbe na ogi. odd. Jtrtra pod >FYizeTka*. Mizarskega ali kolarskega delavca, ki zna izdelovati smučke sprejme takoj Sportska industrija M. Dru-eker, Zagreb, Ilica 39. 17332-1 Kavarniško blagajničarko spretno in zmožno sprejme s takojšnjim nastopom kavarna Emona v Ljubljani. Predstaviti se je dnevno med in IS uro. 17-318-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Šofer pošten, vojaščine prost, s 6 mesečno prakso v mr-ha-nični delavnici, išče službe. Gre tndi za hišnika ali slično. Vloži hranilno knjižico Din 3.500.- kot kavcijo. Naslov v vseh posl. Jutra. 17338-8 Slaščičar dober delavec, išče službo. Rudo-lf \Yis4an pri Pelikanu Maribor, Gosposka ul. 35. 37210-2 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnika za prodajo masti, surovega masla, sira in žita. iščem za Ljubljano. Ponudbe na tvrdko E. Grabinski. ?om-bor. 17338-5 Provizijskega zastopnika za razpeča/vanje tehničnega usnja pri tehničnih in us-njarsikih trgovinah, kakor tudi pri industriji iščem. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Usnje«. 17350-5 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Odličnjak šestošolec iz Beograda, rim. kot. vere, sin nadsvetnika, zelo dobro vzgojen, bi želel prebiti ostanek počitnin v boljši hiši kjer bi dijakom s slabšo oceno nudil pomoč pri učenju. Cenjene ponudbe je pod značko »Dober tovariš« poslati na ogl. odd. Jutra. 171359-4 Inštruktorja za slovenščino in francoščino (.1. razred realne gimnazije} iščem proti prosti hrani in stanovanju na graščini. Ponudbe pod: Takojšnjo« na ogl. odd. Jutra. 17347-1 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nnjmanjši znesek 17 Din. Prodam vse pohištvo; spalnici z baldmhinom, špansko steno, fotelje, salon, jedilnico z več tapec. stoli, orig. oljn. slike, tepihe, preobleke za radiatorje. Vsak dan od 11 — 1-2 in od 5 — 7 ure. pri Golobovih na Tržaški cesti vila »Nasta«. ,17310-6 Rabljene pnevmatike 600x18 ugodno nn prodaj. A. Goreč Ljubljana, Tyrševa c. 1. 17360-6 Lambrijo za gostilniško sobo in 6 oken, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17245-6 G. Th. Rotman: Miha Klapoub in njegovi prijatelji 98 Da bi jim čas hitreje minil, so tudi na ladji prirejali predstave.- Tako so nekega dne v veliko veselje občinstva postavljali »živ stolp« — ko se je zabava zdajci kaj nepričakovano končala! Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Slive in hruške vagonske količine poceni in točno dobavlja Fronjo šo-per Hrastnik. Zahtevajte ponudbe. 17205-33 Avio.nioto Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Odprte avtobuse za izletne vožnje v tu in inozemstvo najceneje nudi Jošt. Zrinjskt-ga 7. telef. 36-79. ,1731-2-10 Kolesa kromirana in ponikljana — najboljši nemški fabrikat po najnižjih cenah, dobite samo v NOVI TRGOVINI na Tyrševi 36. 17104-11 Ono osebo ki mi je odpeljala mladega črnega psička jazbečarja prosim da ga vrne. Zakraj-šek, Miklošičeva 34. 17257-27 Lovski pes srednje postave, rujav z belo liso na prsih se je izgubil dne 34. t. m. Odda naj se proti nagradi na naslov: Marmontova ul. 1. Mirje. 173(32-27 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice vnovčite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovaniel Takojšnje plačilo! Priložile mamko Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka 12. Telefon 38-10. 168-16 Posojila 100.000 Din iščem proti vknjižbi na prvo mesto na lepo. novo hišo v najbližnji okolici Ljubljane. Plačam 10% obes.ti. Posojilo vrnejn v celoti v dveh letih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno vrnem-« 17233-16 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40. Izvršuje najbolje nakup ln prodajo HRANILNIH KNJIŽIC vseh denarnih zavodov Za odgovor Din 3 znamk 191.16 Posojila 110.000 Din iščem. Vrnem v obrokih s 1'4% obrestmi. Sigurna vložitev. Ponudibe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj posojilo« 17325-d6 Hranilne vloge vseh tudi podeželskih denarnih zavodov vnovčuje po navišji ceni takoj v gotovini tudi vrednostne papirje Vojno škodo Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova nI. 14/1. Telefon 35-10 16344-16 Knjižice Ljudske posojilnice od 5-čO.OOO.- Din, kupim. Ponudbe na ogl. odid. Jutra pod »Lovski blagor 1683« 1724S-16 Dragocenosti Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih eenah CERNE - juvelir Liobljana. Wolfova nllca 3 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo novo hišo z gostilniško obrtjo na periferiji Ljubljane prodaim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober obrat«. 17324-30 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro a.li dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brivnico vzamem v najem, eventuel-no pozneje kupim. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značko »Kjerkoli«. 172.53-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ključavničarsko delavnico s skladiščem iščem za takoj. Ponudbe z navedbo velikosti in cene na ogl. oddelek Jutra pod »Skladišče«. 17314-19 BmM Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje rislova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo i uporabo kuhinje iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sama gospa« 17iJ9-2.'ia Vsaka besed* 2 Din: iavek 3 Din. za šifro ali lajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 20 Din Ločene 29 let išče znanje s samostojno, mično mladenko ljubiteljico narave, ki ima smisla za prijeten dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dom«. 17260-34 Dve gospodični dobro situirani. simpatični, ter toinperamentni. iščeta znanja z dvema istotakima gospodoma. Ponudbe s sliko. ki se vne, na ogl. odd. Jutra pod »Crnolaska in blondinka«. 173*3-24 INSERIRAJ V „JUTRU" Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje štirisobno na Gospos-vetski c. l/HI odda za avgust mirni stranki I. Knez, Go-sDOSvetska c. 3. 17330-21 Enosob. stanovanje poceni takoj oddam. Stoži-ce 85. Vpašati gostil, pri Ramovžu. I724i2-2>1 Prazno sobo z malo kuhinjo za li—2 osebi oddam za 150 Din v Sp. Šiški, Celovška c. Poiave se Jarnikova 5. Tudi prodam 2 moški obleki in »jankri« za 2150 Din. 172111-31 Komfortno stanovanje 4 velikih sob oddam. Napoleonov trg 7/n. levo ^4. 17256-21 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo s separiranim vhodom poceni oddaim. Stari trg illl/H. 17333-33 Opremljeno sobo oddam poceni dvema osebama. Naslov v vseh posl. Jutra. 17344-23 Opremljeno sobo takoj oddam boljši osebi na Tyrševi cesti, Bežigrad. Naslov v vseh posl. Jutra. 17316-23 Opremljeno sobo takoj oddam gosfiodični. Naslov v vseh posl. Jutra. 17361-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom z uporabo kopalnice oddam v centru. Naslov v vseh posl. Jutra. 17206-33 Solnčno sobo popolnoma seperirano oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17346-33 Sobo v centru oddam za 350 Din mesečno. Naslov v vseh posl. Jutra. 17268-23 Vsaka beseda 2 Din: davek 3 Din, r.a šifro ali dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 20 Din. 30-letni avtopod jetnik želi poročiti gospodično prijetne zunanjosti do 30 let staro, z 20—30.000. dote zaradi povečanja obrti. Vdove brez otrok niso izključene. Neanonimne ponudbe s sliko je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Avto«. 17240-35 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša 1 i s t e r i. L d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pr; PRESKERJU, SV. PETRA C. 14. Originalne Pastor gasilne aparate, komisijsko pregledane, bakrene, bleščeče polirane, za 10 litrov Din 720.— z garancijo za 15 let. Pošilja izdelek neposredno PASTOR, Zagreb, Vlaška 68/a. Telefon 2059 Suha drva, premog, * karbopakete w dobite prt I. POGAČNIK Bohoričeva ul. St. 5. Vzorec pošlje zastonj »RADIOSAN«, Zagreb, Dukljaninova 1. ffCdor o$lašute ta napreduje f KSILOLITNI TLAK za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren, že pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga »MATERIAL" LJUBLJANA, Tyrševa 36, tel. 27-16 Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš predobri soprog, oče, stric, tast, gospod FRIDERIK BADIURA VIŠJI SODNI OFICIJAL V P. dne 29. t. m., po dolgi, mučni bolezni Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega bo v petek 31. julija 1936. ob pol 3. uri pop. iz hiše žalosti, Ljubljana, Križev-niška ulica št. 11, k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 29. julija 1936. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Brez posebnega obvestila a 3 a a a a a a a a a a H a a a a a a Državna razredna loterija Žrebanje V. glavnega in poslednjega razreda tekočega 32. kola srečk se bo vršilo v času od 7« do vključno 31. avgusta 1.1. V tem žrebanju bo izvlečenih pet premij, in sicer: 29« avgusta za 300.00®.— in 400.000.— ter 31. avg. za $00.000.—; 1,000.000.— In 2,000.000.— Din Poleg teh premij bo izvlečeno veliko število dobitkov po aoo.000.—; lOO.ooo.—; 8O.000.—; 6O.000.—; 50*000.—; 40.000.—; 30.000.—; ZO.ooo.—; 10.000.— in drugih manjših dobitkov* a a a a a a a a Skupna vsota dobitkov v tem žrebanju znaša Din 56,060.000. > ki se bodo izplačali brez vsakršnih odbitkov. V najsrečnejšem primeru, z možnim spajanjem premij in dobitkov, je možno pri tem žrebanju dobiti na eno srečko Din 3,700.000, BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBM1BB Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Osebe, ki že sodelujejo v igri 32. kola, morajo zamenjati svoje srečke IV. razreda s srečkami V. razreda najdalje do 2. avgusta t. 1. Oni pa, ki nimajo srečke, pa bi želeli sodelovati pri igri v tem V. glavnem razredu, jo lahko nabavijo pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki se nahajajo skoro v vsakem večjem mestu, za doplačilno ceno, in sicer: za eno celo srečko za eno polovico srečke za eno četrtino srečke Din 1.000.—, Din 500.—, Din 250.—. Natančnejša navodila z načrtom loterije in splošnimi pravili se dobe na zahtevo zastonj pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Radijska postaja Beograd bo vsak dan žrebanja med dnevnimi vestmi objavljala rezultate žrebanja za dobitke od Din 5.000.— navzgor. S kupovanjem srečk državne razredne loterije vsak poedinec poleg osebne koristi, ki jo lahko ima, podpira obenem narodno gospodarstvo, obrt, industrijo in vojne invalide, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno deli v zgoraj navedene svrhe. Urejuje Davorin Ravljeo. —< Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val ▼ Ljubljani.