TRST, torek 26. junija 1956
Leto XII. - Št. 148 (3386)
PBIhuRSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93 808, 37-338
UREDNIŠTVO: UL,. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAV A: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tei. št. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Petlico MI.. Tei. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
.MAH OGLASI:' 20: lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo, tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založna Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, fekeči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trat
Izjava o odnosih oieri Zlil in KP SZ naj bi bila vzor
za nove odnose med posameznimi komunističnimi partijami
Tako je izjavil Togliatti v svojem poročilu na zasedanju centralnega Komiteja KPI in poudaril važnost demokratične metode za socialistično preobrazbo družbe in različnost poti socialističnega razvoja v raznib državab ter dejstvo, da se tudi v nesocialističnih in nekomunističnih gibanjih javlja usmeritev k socializmu
(Od našega dopisnika)
RIM, 25. — Po razpravi o Pajettovem poročilu na zasedanju CK KPI. ki ga je za« ključil Pajetta sam z odgovori številnim govornikom, ki so se oglasili med diskusijo, je poročal Palmiro Togliatti v triurnem govoru o novem položaju v svetu po poročilu Hruščeva in o političnih perspektivah KPI. Dejal je, da je zadovoljen z diskusijo, k, se vrši v partiji in ki se mora razviti še bolj v širino, pokazal na pomanjkljivosti ter nato prešel na mednarodni položaj. Sistem socialističnih držav, propad kolonializma, obstoj držav, ki'trdijo, da hočejo napredovati na poti v socializem, in prevzem mednarodne pobude po socialističnih državah, — vse to označuje, je dejal Togliatti, razširitev socialističnega vpliva v vsem svetu. Iz teh dejstev izvira važnost demokratične metode za socialistično preobrazbo družbe, po drugi strani pa globoka različnost poti socialističnega razvoja v raznih državah. Usmeritev k socializmu pa se pojavlja tudi v nesocialističnih in nekomunističnih strankah in gibanjih.
Nato je prešel Togliatti na odnose med komunističnimi in socialističnimi strankami. »Izkušnje graditve socialistične družbe v Sovjetski zvezi ne morejo vsebovati dire.ktiv za reševanje vseh vprašanj, ki se danes pojavljajo pred nami in pred komunisti drugih držav ne glede ali so na oblasti ali ne, kakor tudi pred vsemi avantgardnimi stran-I ksmi delavskega gibanja in j ljudstva. Na ta način se u-stvarjajo različne točke ali o-rientacijski in razvojni centri Na ta način se ustvarja to. kar sem v svojem intervjuju, ki ste ga čitali. imenoval ((policentrični sistema, ki odgovarja novemu položaju. spremembi strukture v | svefu in spremembi sam,h struktur delavskih gibanj. Temu sistemu odgovarjajo tudi nove oblike odnosov med samimi komunističnimi partijami. Rešitev, ki danes verjetno najbolj odgovarja temu novemu položaju, je lahko popolna samostojnost posameznih komunističnih gibanj n partij ali pa dvostranski odnosi med njimi s ciljem u-stvarjanja popolnega medsebojnega razumevanja in popolnega medsebojnega zaupanja, kar predstavlja pogoje za sodelovanje in pogoje za u-stvarjanie enotnosti samega komunističnega gibanja in vsega naprednega gibanja delavskega razreda.
Poseben sistem je verjeno tudi tisti, ki lahko omogoči boljšo razširitev odnosov med komunističnimi gibanji in gibanji s socialistično nekomunistično usmeritev (socialisti, socialdemokrati, narodnoosvobodilna gibanja itd.), ki dovoljuje, da se načne in resi na nov način vprašanje zbližanja hied raziičnimi sektorji _ de-lsvskejJD	vprašanj?
razumevanja in vzajemnega Zaupanja ter morda jujri tudi Vprašanje sporazuma med vsemi strankami, ki delajo za socialistično preobrazbo sveta.
! Enotnost akcije, kakršno smo dosegli v Italiji s socialistično stranko in kakršna je bila Uresničena v drugih državah. V drugih razdobjih, je ena iz-: med oblik, s pomočjo katerih j *e rešuje vprašanje tega sporazuma. ki pa ni edina moz,->ia oblika, čeprav je med naj-Popolnejšimi.i)
»Zvesti tej usmeritvi, je nadaljeval Togliatti, smo delali ta rešitev in smo tudi rešili Vprašanje naših odnosov z Svežo komunistov Jugoslavije. Vi se spominjate preteklih na-Pak ki so bile storjene, načina, kako so bile popravljene, in spominjate se tudi korakov, ki so bili v zadnjem času storjeni za obnovo normalnih odnosov z jugoslovanskimi komunisti. Moje poto-IVarije v Beograd, do katerega ie prišlo precej naglo, ker so j Se morale na obeh straneh Upoštevati že prej prevzete jdhveznosti, je bilo pripravljeno s stiki visokih voditeljev ■ daše partije z. voditelji ZKJ; i'i stiki so dovedli do najboljšega rezultata. Z jugoslovanskimi komunisti smo vzpostavili dvostranske odnose Solidarnosti in zaupanja, ki jih Umo razvijali, da. bi nam Uspelo čim bolj razumeti, kar delajo jugoslovanski tovariši iti da bi tudi njim omogočili Ur najboljše razumevanje tistega, kar delamo. S tem bodlo dali na tem področju svoj Prispevek k rešitvi velikega Vprašanja vzpostavitve novih "dnosov med vsemi sektorji delavskega gibanja, ki kora-
jo na novo podlago. Togliatti je poudaril, da sta ZSSR in KP ZSSR c ali velik prispevek za ustvarjanje komunističnih partij in za njihovo demokratično in antifašistično politiko. Analiziral je zgodovinske skupne odnose med komunističnimi strankami v komunistični internacionali in postopen razvoj samostojne politike posameznih komunističnih partij. Dejal je, da ga je Stalin leta i95l povabil, naj prevzame funkcijo generalnega sekretarja kominfor-ma, kar bi imelo za posledico. da bi moral dati ostavko na funkcijo tajnika KPI. Togliatti je ponudbo odklonil, ker je predvideval, da bi javno mnenje v tem videlo povratek h komunistični internacionali, kar bi moglo imeti hude posledice v trenutku, ko je bil položaj že sicer zelo težak. Med primeri nasprotij je Togliatti omenil še povsem negativno kritiko XVIII. kongresa KP SZ na račun KPI. Kljub temu, da mnoge partije niso odrekle KP ZSSR med vojno in po vojni svoje solidarnosti, so kljub temu okrepile svojo samostojnost v okviru različnih položajev v svojih država n
Ko je govoril o poročilu Hruščeva, je med drugim izjavil, da poročilo ne nudi izčrpnega odgovora 'na vsa vprašanja, kajti ne postavlja' se le vprašanje popravljanja napak, temveč tudi jamstev proti temu. da se napake ne bi več ponavljale.
Glede vprašanja diktature proletariata je govornik izjavil, da so nujni nekateri popravki v zvezi z novim položajem v svetu. Zato predvideva možnost obstoja in su-delovanja različnih strank v zgodovinski fazi graditve so-c.alizma. O politiki KPI pa je Togliatti rekel, da se bo moral o njeni pravilnosti izraziti bodoči kongres. Ko je omenil možnost parlamentarne poti, je rekel, da mora parlament postati resnično o-gledalo države in da mora resnično opravljati svoje funkcije, kajti to je povezano z velikim množičn.m ■ gibanjem. V zvezi z gospodarskim položajem je poudaril možnost konkretne borbe proti monopolom z nacionalizacijo in z intervencijo države. Tudi glede Vandnijevega načrta leži vprašanje v učinkoviti akciji za preobrazbo .talij anske gospodarske strukture.
V zvezi z borbo delavstva za demokratične in sindikalne pravice je Togliatti omenil vprašanje odnosov s socialdemokratskim reformizmom in z demokristjani. Dejal je, da ni dovolj proglašati možnost napredovanja na demokratičnem terenu, temveč je treba dejansko napredovati v smeri socializma. Odprtje na levo
socializem vsak po svo-
jtajo v
li lastni poti.))
»Se prav posebej poudarimo je dejal Togliatti spo-fazum. ki je bil pred kratkim čosežen med KR ZhCiti 'n voditelji ZKJ ob nedavnem Titovem potovanju Moskvo, pozivam tovariše, naj 'itaio in proučujejo besedilo 'ega sporazuma, ker se mj *di, da bi lahko predstavljal vzor tistih novih odnosov,m ki hi se morali vzpostaviti med Različnimi sektorji komunističnega gibanja«
Odnosi z ZSSR in s KP &3SR. Ti odnosi se postavlja-
mora biti začetek spremembe političnih orientacij in gospodarskega vodstva v državi.
Na(o je Togliatti govoril še o odnosih s socialisti in dejal, da se strinja z Nennijevim mnenjem, da vrednost akcijske enotnosti ni toliko v dokumentih. kolikor v dejanskem sodelovanju za dosego določenih namenov. Toda socialistično gibanje bi bilo oslabljeno, če bi se ta enotnost akcije oslabila.
Končno je predlagal, naj se priprave za kongres z diskusijami o novem položaju začnejo takoj in naj zajamejo tudi tisk. Predlagal je, imenovanje dveh komisij: 1. za izdelavo osnutka tez in 2. za izdelavo programske linije paitije. V septembru naj bi se sestal Centralni komite in proučil oba načrta, ki bi bila nato predložena kongresu. Kcngres pa naj bi bil šele
nekaj mesecev po kongresih v posameznih pokrajinah. Ki pa naj bi razpravljali bolj o splošnih temah kot pa o krajevnem položaju.
O Nennijevem članku, o katerem smo poročali včeraj, so dali izjave številni vidni politiki. Fanfani. monarhisti, misini in tudi Saragat napadajo Nennija in pravijo, naj z ločitvijo od KPI dokaže, da v resnici namerava popraviti napake, ki jih je zagrešil, ko je služil stalinski politiki. Vendar pa je Suragatov članek napisan oblikovno kolikor toliko zmerno, tako da ne onemogoča nadaljnje diskusije. Voditelj radikalov Villa-bruna in republikanski prvak La Malfa pa zelo pozitivno ocenjujeta Nennijev članek. La Malfa mu še posebno daje velik pomen in pravi, da bi demokratične stranke zagrešile «usodno napako, če bi
nadaljevale s polemiko o tem, kdo je imel prav m kdo ne in če ne bi upoštevale mnogih dejstev, ter če m se nadaljevalo ~ tisto govorico. ki je bila običaina od leta 1948 do 1953».
Potrebna je hrabrost odreči se prednostnih pridobljenih pozicij in iti dalje. Ne smemo zapreti vrat novim silam prav tedaj, ko se one odrekajo totalitarnim izkušnjam komunizma. Ce pol it; ki te hrabrosti ne bodo imeli, se bodo pokazali nesposobne rešiti demokratično nalogo, ki jim je bila zaupana in pripravili bodo nove grenke dni za naše življenje«, je zaključil La Malfa.
Tudi francoski in angleški tisk komentira Nennijev članek. Vsi poudarjajo v glavnem dejstvo, da se Nenni li odrekel akcijski enotnosti s KPI.
A. P.
Poročilo o razgovorili Martina v Londonu
LONDON, 25	— Italijanski
zunanji minister Martino se je danes opoldne razgovarjal z britanskim zunanjim ministrom Selwynom Llovdom. Pri tem razgovoru je bil navzoč tudi italijanski poslanik v Londonu Zoppi. Popoldne pa je Martina sprejel ministrski predsednik Eden.
O razgovoru so objavili sledeče poročilo:	«Sedanji raz-
govori so nadaljevanje razgovorov, ki jih je Martino imel z MacMillanom septembra lanskega leta v Londonu. Martino je poročal o svojih vtisih glede svojega pariškega sestanka z Langejem in Pearsonom v zvezi z znano nalogo, ki jim jo je poveril atlantski svet glede sodelovanja na nevojaškem področju NATO.
Kakor običajno. sta oba ministra govorila o vprašanjih skupnega interesa, v trenutku ko se pričakuje rešitev mnogih vprašanj. Ta so: prihodnje zasedanje skupščine OZN, vprašanje razorožitve ter vprašanja, ki se danes tičejo Sredozemlja. Pri tem sta govorila tudi o evropskem sodelovanju na splošno in o bližnji konferenci v Bruslju«.
BERLIN, 25# — Opoldne je prišel z letalom iz Moskve v vzhodni Berlin jemenski prestolonaslednik El Badr, ki ga je povabil vzhodnonemšiki ministrski predsednik
NASER PREDSEDNIK REPUBLIKE
LJUDSTVO ODOBRILO NOVO USTAVO
Izvoljeni predsednik je v govoru poudaril, da se sedaj začenja novo obdobje v borbi egiptovskega ljudstva
KAIRO, 25. — Nocoj so u- ku oficirjev v Zmaleku, kjer
racino javili, da je bil Naser izvoljen za predsednika repu-bl ke in da je egiptovsko ljudstvo odobrilo novo ustavo. Za Naserja je bilo oddanih 5 milijonov 496.965 glasov, proti pa 2.857. Za Naserja je torej glasovalo 99.9 odst. volivcev.
Pri glasovanju za ustavo pa je bilo nekaj več nasprotnikov. Za ustavo je glasovalo 5.488.225 volivcev, proti pa 10.046. Odstotek volivcev za ustavo znaša torej 99.8.
Notranji minister Mohiedin je Naserju osebno sporočil iiradne izide na njegovem domu. Novi režim bo stopil v veljavo z uvedno nove ustave takoj ko bo Naser uradno sprejel svoje predsedniško mesto.
Pred predsedniško palačo se je danes zbrala ogromna množita, ki je vzklikala Naserju. Ta je imel kratek govor in je med drugim izjavil: ((Egiptovsko ljudstvo bo branilo ustavo in bo ščitilo svojo neodvisnost. Dokazali bomo imperialistom in njihovim pomočnikom. da smo zaščitniki ustave in čuvarji domovine. Nadaljevali bomo borbo, da o-hianimo našo svobodo in da ustvarimo socialno pravičnost«.
Nocoj je Naser imel svoj prvi govor kot predsednik republike na večerji v krož-
SKLEPI MEDNARODNE KONFERENCE ZA DELO
A VTOMATIZACIJA
prilagoditev socialne politike
Zahteva za zmanjšanje delovnega urnika in za sprejem ukrepov, ki naj omogočijo dvig gospodarske in socialne blaginje
ŽENEVA. 25. — Na 39. med- rešitev«, in zahteva, naj se
narodni konferenci za delo so danes s 185 glasovi proti 44 odobrili proračun te organiza-zije za prihodnje leto, ki znaša 7.617.808 dolarjev.
Konferenca je tudi soglasno odobrila resolucijo o avtomatizaciji.
Resolucija poudarja važne posledice, ki jih avtomatizac -ja in druge tehnične spopol-nitve imajo za politiko dela in socialno politiko. Upoštevajoč važne posledice teh spopolnitev za proizvodnost, za zaposlitev in za poklicno izgradnjo, za mezde, za delovni čas, za 'varnost in za resne oblike zaščite pred brezposel-nostjo, zahteva, naj se čim prej sprejmejo nagli in koor-diniram ukrepi ob sodelovanju vseh prizadetih, da se o-iajša harmonična prilagoditev tehničnemu napredku Tl u-krepi vsebujejo med drugim:
1 vlade, delodajalci in delavci naj proučijo gospodarske in socialne posledice avtomati-
zacije: 2. trajna posvetovanja med prizadetimi za rešitev poklicnih in socialnih vprašani, ki nastajajo z avtomatizacijo;
3 sklenejo naj se kolektivni dogovori glede izvajanja u-krepov, ki naj omogočijo, da se doseže kolikor mogoče visoka raven gospodarske in socialne blaginje.
Na koncu poziva resolucija mednarodno organizacijo -a delo, naj temeljito prouči po-kl'cne in socialne posledica avtomatizacije.
Konferenca je odobrila tudi resolucijo, ki se zavzema za zmanjšanje zakonitega delovnega urnika. Resolucija ugotavlja, da naglo tehnično in znanstveno napredovanje kakor tudi dvig storilnosti odpirata nove božnosti za zmanjšanje števila delovnih ur.
Resolucija poudarja »nujnost, da se doseže pozitivna
celotno vprašanje vpiše na dnevni red enega prihodnjih zasedanj mednarodne konference za delo.
Iranski šah v Moskvi
MOSKVA. 25. — Iranski šah in cesarica Soraya sta danes popoldne prišla v Moskvo na uraden obisk. Prispela sta s sovjetskim po.tniškim letalom, ki jima ga je dala na razpolago moskovska vlada. Na letališču so gosta sprejeli predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Vorošilov, predsednik vlade Bulganin, obrambni minister Zukov, številne sovjetske osebnosti in predstavniki muslimanskih skupnosti v SZ.
se je porodilo gibanje ((svobodnih častnikov«, ki so sprožili revolucijo julija 1952.
V govoru, ki ga je oddajal kairski radio, je Naser med drugim izjavil:	»Ce sem se-
daj pred vami kot predsednik egiptovske republike, se je za to treba zahvaliti egiptovskemu ljudstvu in prednji straži egiptovskih oboroženih sil. Začenja se novo obdobje v naji borbi, ki bo prav tako trdo in polno nevarnosti kakor razdobje po revoluciji julija 1952. Obljubljam vam, da bom to borbo vodil z enako požrtvovalnostjo in zvestobo l.iudstvu.»
Zatem je Naser odlikoval osem članov revolucijskega sveta z redom «Nilovega traku« in je izjavil; »Dne 23. julija 1952 ste vi zapustili vojašnice na čelu vaših mož, da zavojujete svobodo vašega ljudstva, pri čemer niste vedeli, ali se boste vrnili živi. S tem ste nudili dokaz poguma in požrtvovalnosti za bodoča pokolenja.«
Končno je Naser izrekel priznanje egiptovskemu ljudstvu, ki je pripomoglo k zmagi revolucije, <• tem da je obrnilo hrbet silam monarhije.
Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ Vorošilov in predsednik vlade Bulganin sta poslala Naserju brzojavko s čestitkami.
((Prepričani smo, je rečeno v brzojavki, da bosta narodni razvoj Egipta na podlagi nove ustave in Vaše neutrudno in plodno delo za blaginjo Vaše države prinesla srečo egiptovskemu ljudstvu in okrepila neodvisnost Egipta. Ponovno Vam iz vsega srca ždimo zdravje in najboljše uspehe.«
Revolucijski svet je na svoji predvčerajšnji zadnji seji med drugim sklenil, da bo notranje ministrstvo od danes dalje in za dobo deset let imelo izredna pooblastila za odreditev aretacije in obsodbe tistih oseb, ki so jih razna revolucijska sodišča že kdaj obsodila, in ki so osumljene, da nasprotujejo novemu režimu. Ta ukrep velja predvsem glede starih politikov, bivših funkcionarjev kra-lj%vega dvora in določenega števila častnikov policije in vojske.
S tem v zvezi piše list «A1 Sab»: »Ne več kakor 4000 oseb bo za deset let podvrženo temu posebnemu zakonu. Ta u-krep. ki omogoča notranjemu ministru, da odredi aretacijo in obsodbo neznatnega števila državljanov, ima namen braniti svobodo drugih 25 milijonov državljanov v državi, ki bo razpolagala s svobodno izvoljenim parlamentom in s svobodo tiska. Re-
volucija se boji. da bi tisti, ki so bili njeni sovražniki, lahko izkoriščali to svobodo za kovanje zarot proti njej«.
Titove Čestitke predsedniku Naserju
BEOGRAD. 25. — Maršal Tito je poslal prvemu predsedniku egiptovske republike Naselju brzojavne čestitke .: najprisrčnejšimi željami. »V tej izvoiitvi, pravi maršal Tito, vidijo naši narodi potrdilo poti v boljšo bodočnost, na katero je Egipt stopil pod vašim vodstvom, in odločnost egiptovskega ljudstva, da nadaljuje r.apore za vsestranski razvoj v korist blaginje egiptovskega ljudstva in svetovnega miru.«
Šepilov v Beirutu
BE1RUT. 25. — Danes popoldne je prišel iz Damaska v Beirut sovjetski zunanji minister Sepilov
Zjutraj je Sepilov imel še zadnje razgovore v Damasku-Po razgovorih je sirski minister za gospodarstvo Kallas izjavil; ((Obravnavali smo vsakovrstna gospodarska vprašanja. velike sirčke načrte in možnost razvoja trgovinskega in gospodarskega dbgovora, ki je bil sklenjen meji Sirijo in Sovjetsko zvezo. Pri naših sobesednikih smo ugotovili izvrstno razpoloženje in dobre namene.«
Skupno poročilo, ki so ga objavili ob zaključku razgovorov meč sovjetskim zunanjim ministrom in sirskimi voditelji, pravi med drugim, da so govorili o sirsko-sovjetskih odnosih in o drugih mednarodnih vprašanjih, ki zadevajo Sirijo in SZ.
Poročilo poudarja tudi. da sta obe strani izrazili tudi željo, naj bi se njihovo gospodarsko sodelovanje še dalje razvilo, in sta poudarili, da bi bilo dobro skleniti sporazum o kulturnem sodelovanju med Sirijo in Sz.
Poročilo pravi dalje, da prijateljski odnosi med Sirijo in SZ temeljijo na načelih listine OZN in na načelih bandunškega kongresa. Poročilo javlja dalje, da je Sepilov sporočil predsedniku sirske republike vabilo Yor°ši-lova, naj obišče SZ, in dodaja, da je Sukri Knatli vabilo sprejel.
Jutri popoldne bo v Beirutu sestanek, ki se ga bodo udeležili Sepilov, sovjetski minister v Libanonu, predsednik libanonske vlade in drugi. Jutri zvečer bo predsednik libanonske republike priredil večerjo na čast sovjetskem« ministru.
Sepilov bo ostal v Libanonu tri dni. Libanonski minister Selim Lahud je izjavil, da se bodo s Sepilovom razgovarjali o številnih političnih in gospodarskih vprašanjih. V ospredju vseh vprašanj pa sta Palestina in Al-žir. Dodal je, da želi libanonska vlada vedeti, do kod bi bila sovjetska vlada pripravljena podpreti stališče arabskih držav o teh vprašanjih.
Predsednik libanonske vlade pa je novinarjem izjavil, da je glede gospodarskih vprašanj libanonska vlada pripravljena sprejeti vsako ponudbo za pomoč, naj pride od koder koli, pod pogojem, da je brezpogojna in da ne škodi neodvisnosti in suverenosti Libanona.
Malo pred prihodom Sepi-lova se je predsednik libanonske vlade razgovarjal z britanskim in francoskim poslanikom.
LONDON, 25. — Laburistična stranka je objavila načrt, ki določa nacionalizacijo stanovanjskih hiš. Načrt bo predložen kongresu stranke, ki bo oktobra, in določa, da pride pod državno nadzorstvo 6 milijonov stanovanj. Število nacionaliziranih stanovanj bi se tako dvignilo na 8 milijonov
NAD TRI STO TISOČ MEŠČANOV BUKAREŠTE SPREJELO TITA
TITO IN STOICA ZA UTRDITEV sodelovanja med FLRJ in Romunijo
Danes, po tretjem dnevu političnih razgovorov ho objavljeno uradno poročilo
BUKAREŠTA, 25. — Maršal Tito in ostali člani jugoslovanske delegacije £*o danes v spremstvu Georghia Deja. Chiva Stoica in ministra za zunanje zadeve Preoteasa obiskali rafinerijo in tovarno petrolejske opreme v Ploe-štiju. Na vsej poti je prebivalstvo okoliških vasi navdušeno pozdravljalo maršala Tita. Med obiskom v tovarni so zastopniki delovnih kolektivov izročili mar.-alu Titu darila. Na povratku v Bukarešto £'0 se jugoslovanski in romunski voditelji zadržali na kosilu v letovišču Snagovo.
Izvršilni odbor mestnega ljučskega sveta Bukarešte je priredil nocoj v operi slovesno predstavo na čast jugoslovanski delegaciji, na kateri so prikazali odlomke raznih oper in baletov.
Včeraj so se v Bukarešti pričeli jugoslovansko-romun-ski politični razgovori. Na prvem sestanku so izmenjali misli o mednarodnih vprašanjih, o splošnem mednarodnem položaju in o medsebojnih odnosih. Proučili so vprašanje, ki se nanaša na odnose v mednarodnem delavskem gibanju v skladu z načeli moskovske deklaracije. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov je romunska delegacija sprejela ta načela, na katerih naj bi v bodoče temeljili odnosi za razvoj delavskega gibanja in sodelovanje naprednih sil v svetu, poleg tega je romunska delegacija pripravljena uporabiti načela miroljubne koeksistence med vsemi državami in razširiti svoje gospodarske odnose z zahodnimi državami.
Predvideva se, da bo skupno sporočilo o razgovorih, ki bo objavljeno jutri, poudarilo izreden pomen in koristnost rezultatov obiska in normalizacije medsebojnih odnosov. Posebno mesto bo v izjavi posvečeno vprašanju medsebojnih gospodarskih odnosov in potrebi njihove o-krepitve.
Glavno mesto Romunije. Bukarešta je maršalu Titu in jugoslovanski delegaciji ob njunem včerajšnjem prihodu priredilo prisrčen in prijateljski sprejem. Okrašene mestne ulice fo bile že zgodaj zjutraj polne ljudi. Pot, ki vodi na postajo, je bila že dve uri pred prihodom vlaka preplavljena od nepreglednih množic. Povsod je bila velika gneča, zlasti pa pred postajo in na trgu pred palačo predsedstva vlade.
Na postaji so jugoslovanske goste sprejeli predsednik vlade Chivu Stoica. podpredsednik prezidija Mihail Sadovea-nu in prvi tajnik romunske KP Georghiu Dej. Pred postajo je pred / mikrofonom J predsednik romunske vlade Chivu Stoica izrekel dobrodošlico maršalu Titu in o-stalim gostom: Dejal je, da se romunski narod živo spo-
minja pomembnega deleža jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita pri uničevanju fašizma. Izrekel je nato zadovoljstvo nad u-spehi jugoslovanskih narodov v izgradhji nove socialistične družbe kakor tudi v zunanji politiki Jugoslavije in je poudaril, da je romunska vlada z veseljem pozdravila obnovitev prijateljsKih odnosov med Jugoslavijo in SZ. Dejal je dalje; «/daj. ko so posledice nesrečne prekinitve stikov med našimi narodi odstranjene. «e odpirajo velike in plodne perspektive v razvijanju sodelovanja med Romunijo in Jugoslavijo na vseh področjih.» Izrekel je nato prepričanje, da bodo razgovori med voditelji obeh držav popolnoma uspeli in da bodo pomenili velik prispevek k nadaljnjemu razvoju romunsko-jugoslovanskih odnosov. «Vlada in romuski narod Vas ‘prejemajo, spoštovanj in cenjeni predsednik, ter Vaše sodelavce kot dobre in drage prijatelje.« je zaključil Stoica.
V svojem odgovoru se je maršal Tito zahvalil za topel sprejem ter je med drugim poudaril, da sta Jugoslavija in Romunija sosedi in se v preteklosti nista nikoli vojskovali druga proti drugi, pač pa sta se pogosto skupaj borili za neodvisnost in narodne pravice. Sedaj, ko se v obeh državah gradi socializem. so dani vsi pogoji za prisrčno in vsestransko sodelovanje.
Maršal Tito je c alje poudaril pomen dokumentov, ki so jih podpisali v Moskvi, in izrekel prepričanje, da so ti dokumenti velik prispevek k stvari miru in mednarodnega sodelovanja, duh. v katerem so napisani, pa je lahko navdih za nova podobna dejanja razumevanja in sodelovanja.
Maršal Tito se je nato v odprte mavtomobilu očpeljal proti rezidenci ‘kozi gost ^pa-lir ljudstva. Avtomobil so ljudje obsipali s cvetjem. Nad tri sto tisoč prebivalcev Bukarešte je navdušeno pozdravljalo jugoslovanskega predsednika in ostale elane delegacije.
Popoldne je maršal Tito položil venec na trgu pred palačo akademije znanosti **na grob romunskih vojakov padlih v boju za osvoboditev Romunije. Pozneje je bil v jugoslovanskem poslaništvu intimen sprejem za predsednika Tita in ostale člane delegacije.
Popoldne so se v poslopju romunske vlade začeli jugo-slovansko-romunski politični razgovori, zvečer pa je bil sprejem, ki sta ga priredila romunska vlada in prezidij velike skupščine.
Jutri dopoldne se bodo nadaljevali razgovori. Popolcne bo v Bukarešti veliko zboro-
i»U IMKHHLISKl PUR/UH M «I)/\1V1 l.hmSTVfl» V MOSKVI
Zahodne delegacije na obisku v SZ si ogledujejo nova sovjetska letala
Ali je l»il v Twini zu vabilo maršal
MOSKVA. 25. — Na velikem letališču Tušino v neposredni bližini Moskve je bila v nedeljo kljub slabemu vremenu tradicionalna parada sovjetskih letalskih enot, pri kateri so sodelovali tudi nekateri novi tipi sovjetskih vojnih letal.
Največ pozornosti so vzbudili lovci konstruktorja Su-hovoga, ki prebijajo zvočni zid, novi Mig-21 in drugi modeli. Zaradi slabega vremena pa zračni zid ni bil prebit in so letala dosegla hitrost največ 1000 kilometrov na uro.
Od ostalega športnega vojaškega programa je vzbudil zanimanje desant težkih helikopterjev, potniško reaktivno letalo TU-104, ki preleti cja-ljavo Moskva - London v 3
n go vili besedali med zdravico namig n liulganliiu, da b! obiskal ZDA?
Pogled na celotno razstavišče tržaškega mednarodnega velesejma
urah in pol. ter množično sodelovanje reaktivnih lovcev, ki so njih prototipe prikazali lani.
Tuji vojaški strokovnjaki, k. so prisostvovali paradi v Tu-šinu, so ugodno ocenili uspehe sovjetskih konstruktorjev. Paradi so prvič prisostvovale delegacije ameriških, britanskih in francoskih letalskih sil.
Načelnik letalskega generalštaba ZDA general Twining je po paradi izjavil, da se ie izplačala pot iz ZDA do Moskve na parado v Tuš in.
Delegacije vrhovnih štabov letalstva zahodnih držav, ki se nahajajo v Moskvi, so'danes obiskale poskusno \ letališče Kubinka, da si ogledajo nove modele sovjetskih letal. O-gleda se je udeležil tudi šef ameriške delegacije Tvvming, ki je pred tem opravil vljudnostni obisk pri maršalu 2u-kovu, kateremu je izročil pismo predsednika Eisenhower ja s katerim se mu ta zahvaljuje za voščila ob svoji zadnji operaciji. Baje je med pogovorom Zukov prosil Twi-ninga, naj sporoči Eisenho-vverju njegove najboljše že-)je\in naj mu pove. da prihajajo te želje «od starega vo-aka in vojnega tovariša«.
Ko so prišle zahodne delegacije na letališče Kubinka, sta jih sprejela maršala Ziga-rov in Rudenko, V francoski delegaciji je tudi Jacqueline Auriol, snaha bivšega predsednika francoske republike, znana po svojih rekordnih hitrostnih poletih.
Po poročilu francoske tiskovne agencije ni bila na letališču Kubinka odkrita zahodnim delegacijam nobena vojaška tajnost. Delegati so se peljali mimo letal, katerim pa niti niso vedeli vseh uradnih inten. vstopili pa so lahko samo v civilno transportno le-
talo «TU-104». Vsekakor pa so videli kot novost letalo za obalno obrambo, ki je opremljeno za borbo proti podmornicam. Pozneje so videli še en «Mig 17», dva «Mig 19» (Far-mers), nato dvoreakcijsko napadalno letalo, silno močno o-boroženo in z močnim oklepom, ki je bilo zahodnim letalcem tudi neznano in ga imenujejo «Flashlight», potem lahek d voreakcijski bombnik tipa «Vautour», nadalje težke dvoreakcijske bombnike in še druga različna letala raznih tipov. Članom zahodnih delegacij se je zdel sicer o-bisk zelo poučen, vendar so obžalovali, da niso prejeli tehničnih informacij in predvsem pa, da niso videli nadzvočnih lovcev s krili v obliki »delte« ki jih je skonstruiral inženir Suhoj in ki so bili včeraj na paradi središče privlačnosti.
Jutri bodo delegacije obiskale letalsko inženirsko akademijo imenovano «Zukovski».
Po obisku je Twining izjavil; «V primerjavi z našim se mi je kakovost sovjetskega materiala zdela zelo dobra«.
Neka včerajšnja Tsviningo-va izjava je povzročila mnogo radovedne vznemirjenosti. Tako so v Washingtonu že zahtevali od predstavnika ameriškega državnega tajništva na današnji tiskovni konferenci, nai pojasni, ali naj se neka včerajšnja Twiningova izjava tolmači kot vabilo maršalu Bulganinu, naj pride na r-bisk v Z.DA ali ne. Na številne zdravice «za mir« in »za gospodarsko tekmovanje«, ki so jih izrekli sovjetski voditelji, je namreč Twining odgovoril med drugim, da ((izraža željo, da bi maršal Bul-ganin lahko šel povedat kongresu, da želi SZ vstopiti v gospodarsko tekmovanje z ZDA«.
vanje, na katerem bosta govorila Georghiu Dej irj maršal Tito. Zvečer bo v jugoslovanskem veleposlaništvu poslovilni sprejem, po katerem bo jugoslovanska delegacija odpotovala v domovino-
Delegacija CGIL na obisku v FLRJ
BEOGRAD, 25.	— Petega
julija bo prispela v Jugoslavijo delegacija CGIL, ki jo bo vodil tajnik Secondo Besia. Delegacija bo deset dni gost Zveze sindikatov Jugoslavije.
Splošna stavka delavcev na rižniii poljih
VERCELLI. 25. ■— Danes dopoldne se je pričela splosna stavka, ki sta jo napovedali sindikalni organizaciji Liher-terra in Federterra, da bi dosegli povišanje plač za plevce riža. Stavka se bo nadaljevala tudi jutr: in verjetno še v sredo, da se tako naveze z vsedržavno stavko kmetijskih delavcev, ki bo .zopet v četrtek.
Sindikat italijanskih železničarjev (CGIL) sporoča, da bo 27. t. m. prva vsedržavna štiriiirna stavka delavcev, ki so zaposleni pri podjetjih, ki imajo v zakupu razne železničarske službe. Gre za delavce raznih delavnic, skladišč. pregledovalce vlakov in druge. Do tega sklepa je prišlo zaradi negativnega stališča ministrstva, ko je enotna sindikalna organizacija zahtevala. da bi prišlo prej do sporazuma z vsemi predstavniki delavcev, kako urediti položaj? uslužbencev železničarskih zakupnikov v okviru državnih železnic.
Atentat na Cipru na. predsednika sodišča za »teroristična dejanja-
NIKOZIJA, 25. — Predsednik posebnega sodišča za »teroristična dejanja« Shaw je bil danes težko ranjen. Vračal se je okrog poldneva domov na avtomobilu, ko se je moralo vozilo ustaviti pred nekim serr.aforom. Nekaj desetin metrov od sedeža policije. Tedaj sta se približala vozilu dva človeka ter ustrelila proti Shavvu nekaj strelov s samokresom. Sodnik, ki je sedel skupaj s svojimi telesnimi stražami na zadnjem sedežu, je bil ranjen v glavo in vrat. Takoj so ga prenesli v bolnice, kjer so njegovo stanje ocenili kot hudo. (Pozneje so objavili, da je izven nevarnosti). Čeprav so telesr.e straže takoj odgovorile s streli, je atentatorjema vendar uspelo pobegniti.
Sodnik Shaw je pri svojem nehvaležnem poslu izrekel več smrtnih obsodb ter odsodb na dosmrtno ječo. Od dosedanjih sedmih smrtnih obsodb jih je on izrekel šest, med temi tudi obsodbo Demetriou.
Po atentatu so britanske čete obkrožile mesto ter takoj pričele očiščevalne operacije, ki zavzemajo vso pokrajino. Vsi javni lokali nikozijske pokrajine in bližnjih krajev bodo ostali zaprti od danes zvečer do nadaljnjega kot kazen zaradi atentata. Med očiščevalnimi operacijami pa so britanske čele že s streli ranile neko žensko, ki je potem v bolnici umrla.
Zvedelo se je. da je policija aretirala šestdesetletnega Georgea Mouskosa, strica nadškofa Makariosa. Vzrok aretacije še ni znan. Mouskosovega sina so lani ubili, ko je pripravljal napad na neko britansko patruljo.
Opat Chrysostomos je izjavil, da bo ta samostan Kykko zaprt in da bodo odstranili tudi dragoceno ikono Marije, če britanske oblasti ne bodo dovolile 20 menihom« ki prebivajo v tem samostanu, da tam ostanejo. Včeraj so namreč te oblasti po preiskavi v samostanu in po nekaterih aretacijah sklenile, da smejo ostati v samostanu le trije menihi. Opat Chrysostomos, ki je moral priti prav zaradi tega iz Nikozije, je bil ob preiskavi navzoč.
Tridesei mriuih pri letalski nesreči
LONDON, 25. — Stirimotor-no letalo «Argonaut», ki je pripadalo' družbi «British O-verseas Airways Corporation« in ki je vzdrževalo redno progo iz Lagosa v London, je treščilo ob tla in se vnelo kmalu potem, -ko je odletelo iz Kana v severni Nigeriji.
Angleški minister za civilno letalstvo Watkinson je popoldne v spodnji zbornici sporočil, da je pri nesreči zgubilo življenje 30 ljudi. Rešilo se jih je 15, in sicer 10 potnikov in 5 članov posadke.
Nesreča se je zgodila približno 5 km od Kana. Uradno poročilo, ki so ga objavili v Lagosu, pravi, da je letalo »Argonaut« takoj po vzletu zašlo v oblak in je nato iz neznanih razlogov začelo padati. Pri tem je zadelo ob nekatera drevesa in »e zrušil« v plamenih.
Naijvišja temperatura 24, naj-nižja 14,7. ob 17. uri 21,7, zračni tlak 1013,9 stanoviten, veter jugovzhodni* 7 krn, vlaga 58 odst. 1,5 mm padavin, nebo 9 desetin pooblačeno.
1		: .
		P- ■
'		v
		
*
m
Janez in Pavel, m-uč.,- Hrana Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.42, Luna vzide ob 21.38 in zatone ob 7.21. Jutri, SREDA 27. junija Hema. vd., Lado
UB PRISOTNOSTI IMJI/IŠJIH PRKOSTill/NIKOV OBLASTI IN JAVNEGA ŽIVLJENJA
V
8.
NEDELJO SLAVNOSTNA OTVORITEV mednarodnega tržaškega velesejma
Govor predsednika velesejma ing. Sospisia in ministra za zunanjo trgovino Mattarelle o funKciji in vlogi Trsta in njegovega pristanišča
V nedeljo dopoldne ob 10.47 je minister za zunanjo trgo-vino Mattarella otvoril osmi tržaški velesejem. Na otvoritvi so bili prisotni visoki predstavniki vlade, parlamenta, tržaškega javnega in političnega življenja, predstavniki vseh držav, ki so zastopane na velesejmu in druge številne osebnosti.
Uvodni govor je imel pre I-Sednik velesejma ing. Sospi-sto, ki je poudaril, da je velesejem v osmih letih deloval zate, da se okrepijo medsebojni gospodarski stiki, ni osnovi bratskega občutka, ki upošteva višje interese. Predsednik velesejma je nadaljeval svoj govor z besedami: «Politične koncepcije so nas včasih razdvajale, vendar so osnovne zahteve gospodarskega življenja vedno prisilile na združevanje in sodelovanje
Osmi tržaški velesejem je izpopolnil to osnovno funkcijo gospodarskega sporazumevanja med različnimi narodi, Ki najdejo v našem mestu svojo naravno okno v svet. V zadnjih letih smo prebrodili težave in nasprotja in ponovno vzpostavljena politična stabilnost omogoča tudi ugodnejši gospodarski razvoj.
Naše mesto, ki je nekdaj-omogočilo blestečo trgovinsko, pomorsko in drugo dejavnost, por.ovno zavzema v okvim možnosti, tradicionalni polo-žai v sedanjem svetu, ki pa je še vedno preveč zastrupljen ■ z nezaupanjem«.
predsednik velesejma je nato podčrtal napore usmerjene zato, da se premosti nezaupanje in da se ustvari med raznimi narodi ozračje miru in prijateljstva, ki lahko omogoči trajne sporazume.
»V tem smislu se lahko smatra Trsti), je dejal ing. Sospisia, #za eno najbolj občutljivih točk na svetu in to zaradi geografskega, zgodovinskega in političnega položaja našega mesta. Na obzorju pa se razblinjajo zadnje megle in vedno bolj postaja jasen realen položaj tega delovnega
Minister Bernardo Matturellu
nega napredka, zaradi česar so tudi za Italijo tovrstni doseženi rezultati najbolj spodbudni elementi gospodarskega razvoja.
Na tem področju predstavlja Trst pomembno torišče, saj je tržaška trgovinska dejavnost izraz celotnega gospodarskega razvoja in splošne mednarodne solidarnosti. V tem okviru ima tudi tržaški velesejem poseben pomen, ne samo zaradi tradicij temveč zlasti zaradi tega. ker predstavlja stično točko raznih narodov in ker tržaški operaterji skušajo najti vedno nove načine, da zadovoljijo Zahteve različnih zalednih gospodarstev. ((Obsežno zastopstvo držav, ki na velesejmu razstavljajo svoje tipične proizvode«, je zaključil minister, ((dokazuje mednarodno zanimanje, katerega je vzbudil ta osmi velesejem. Italijanska vlada z zadovoljstvom pozdravlja ta gospodarski napredek, ki zagotavlja gospodarski razvoj in utrditev miru«.
Visoki gostje so si nato podrobno ogledali vse paviljone velesejma in se dalj časa ustavili v nekaterih pomembnejših paviljonih zalednih držav. Minister za zunanjo trgovino se je tako zadržal v prijateljskem razgovoru v jugoslovanskem kolektivnem paviljonu z generalnim konzulom Mitjo Vcšnjakom, kateremu je izrazil, da letošnji jugoslovanski paviljon jasno odraža industrijski razvoj Jugoslavije.
V zbornici zasedanje o nadzorstvu nad kakovostjo
Irig, Ernesto Sospisio
mesta, za katerega je prav delo prvi zakon in v katerem so stiki med različnimi narodnostmi tradicionalni«.
Ob zaključku svojega govora je predsednik velesejma še posebno pozdravil avstrijsko in jugoslovansko vlado, ki sta z odličnimi kolektivnimi razstavami v osmih letih vedno dokazali svoje zanimanje za velesejem in s tem tudi potrdili- pozitivne gospodarske interese, ki so osnova vsestranskih odnosov
Nato je predsednik velesejma ‘ pozdravil vse ostale sodelujoče razstavljavce in poudaril:
«Trst naj vedno bolj krepi razumevanje med narodi, naj poveča njih blagostanje in naj prispeva k mednarodnemu delovnemu sodelovanju, ki predstavlja osnovo vsakega mirnega. sožitja«.
Po pozdravnem govoru tržaškega župana je nato spregovoril minister za zunanjo t rgov.ino Mattarella. ki je poudaril, da predstavljata promet
Včeraj dopoldne so v dvorani tržaške trgovinske zbornice svečano otvorili Nacionalno zasedanje posvečeno nadzorstvu nad kakovostjo, katerega je organiziral Nacionalni odbor za produktivnost. Zasedanje je otvoril prof. Luzzatto Fegiz, predsednik tržaške trgovinske zbornice, ki je pozdravil vse navzoče, nakar je spregovoril | predsednik velesejma ing. So-spisio ki je izrazil prepričanje, da bo to zasedanje predstavljalo pomemben prispevek k izboljšanju znanstvenih proučevanj.
Predsednik študijske skupine za statistično kontrolo kakovosti ing. Carlo Rossi je v krajšem govoru obrazložil zgodovino italijanskega združenja za kontrolo kakovosti in prikazal glavne aktivnosti tega, zdiuženja.
Na dopoldanskem zasedanju je imel prvi govor predsednik Nacionalnega odbora za produktivnost poslanec Ivan Matteo Lombardo, ki je obrazložil pomen kontrole kvalitete kot enega izmed glavnih faktorjev za znižanje stroškov in povečanje produktivnosti.
Na popoldanskem zasedanju pa je imel ing. Olinto Gatte-’ schi predavanje na temo ((Statistična kontrola kvalitete n preračunavanje toleranc pri montaži«. Z a njim je govoril
j troli kvalitete v industrijski, praksi« in dr. Aurelio Palazzi, ki je obravnaval temo «Nov prispevek k hitremu proučevanju rezultatov industrijskih preiskav«.
Avstrijski filmi
Včeraj dopoldne so se ob 10. uri v Avditoriju pričele predstave avstrijskih filmov. ■
Do teh predstav je prišlo na pobudo uprave tržaškega velesejma na osnovi želj avstrijskih producentov. Ze leta 1947 so namreč v Avstriji zelo ugodno uspeli znani italijanski neorealistični filmi, med katerimi lahko v prvi vrsti omenimo «Rim odprto mesto« in «Tatovi koles«. Na osnovi teh, ne samo umetniških, temveč tudi komercialnih uspehov, je prišlo lanskega leta do podpisa trgovinske- j ga sporazuma, ki je predvideval italijansko - avstrijsko izmenjavo 30 filmov. Vendar je italijanski kinematografiji na osnovi tega sporazuma uspelo prodati vseh 30 filmov, medtem ko so avstrijski producenti lahko plasirali le 3—4 filme na italijanskem tržišču. Avstrijski tehniki zaradi tega skušajo v okviru tržaškega velesejma prodreti na italijanski trg. V tem okviru ;e bil tako včeraj ob 10. uri v Avditoriju p-ojicirar. prvi avstrijski film. ki ima naslov «Ich und meine Frau«, popoldne pa so predvajali film «Drei Maenner im Schnee«.
Danes pa bodo predvajali ob 10. uri film «Liebe, die den Kopf veriiert« in popoldne ob 15 uri film «Klisura».
Ob 19. uri pa bo imel Hitter Von Stovskal. generalni direktor avstrijskega filma pri ministrstvu za trgovino in obnovo, tiskovno konferenco. Jutri bodo predvajali tri filme. Ob 21.30 bodo Avstrijci priredili gala - predstavo na kateri bodo projicirali film »Mozart«.
Včerajšnji dan
Na velesejmu včeraj zaradi izredno slabega vremena niso zabeležili velikega obiska. Vendar pa uprava upa. da se bo stanje v prihodnjih dneh izboljšalo.
Uprava sporoča, da so yce-rai prispeli v Trst: Isrnail Zr-hirija, trgovinski predstavnik pr:	sirijskem veleposlaništvu
v Rimu, Hassan Seifeddin, šef sekcije za planiranje libanonskega ministrstva, medtem ko je svoj prihod najavil FJie Boustanj, svetnik libanonskega veleposlaništva v Rimu.
V nedeljo so izžrebali na velesejmu sledeče nagrade: fotografski aparat je dobil gospod Celestino Candusio, parni lonec je dobila Frine Giral-di, voziček za jedačo Elda Carti, svetilko Ida Sulle in zabojček s proizvodi ((Isolabel-la» Roberta Cannarutto.
Včeraj pa so izžrebali na-
slednje nagrade:	električno
metlo Giuseppe Zannaro. Tržič, San Giorgio 1; likerje «Stock» Mario Friulani, Trst, Ul. Albo 3; zabojček proizvodov «Fick» De Vecchi, Trst, Ul. Fabio Severo 8.
O Zveza stanovanjskih u-pravičencev sporoča, da je dobila brzojavno vest Nacionalnega sveta stanovanjskih upravičencev za razgovor z delegacijo izgnanih tržaških družin
Postni uslužbenci nezadovoljni s poenotenjem plač
S prvim julijem se bo pričelo izvajati popolno poenotenje plač državnih uslužben* cev, za kar je izdalo navodila tudi zakladno ministrstvo. To poenotenje pa je prineslo 1* neznatno izboljšanje plač zlasti železničarjem in poštnim uslužbencem, ki so zato izrazili svoje nezadovoljstvo pogebno z načinom, ki so ga uporabljali za določanje njihove kvalifikacije. Enotne tabele, ki jih je vsilila vlada januarja letos, so namreč gmotno nezadovoljive, ker ne upoštevajo posebnega položaja uslužbencev omenjenih dveh kategorij.
Oba sindikata sta že napravila potrebne korake pri oblasteh ,toda doslej brez uspeha. Zato se pričakujejo v kratkem mezdno gibanje, zlasti za poštne uslužbence.
NOVO KRIVIČNO RAVNANJE ŠOLSKE OBLASTI
V slovenskem otroškem vrtcu nameščena ital. uslužbenka
P. D. «Škamperle> od Sv. Ivana zahteva, da slovenske otroke poučuje in neguje slovensko osebje!
Uprava otroških vrtcev je pretekli teden imenovala za slovenski otroški vrtec pri Sv. Ivanu italijansko pomočnico na mesto obolele slovenske pomočnice. Slovenski starši otrok svetoivanskega slovenskega otroškega vrtca se zgražajo nad takšnim ravnanjem, ker je nedopustno, da s slovenskimi otroki občuje osebje, ki ne pozna slovenščine in nujno pride do ne-všečnih primerov nerazumevanja med pomočnico in o-troki. Ko je bila pred meseci v istem otroškem vrtcu storjena enaka krivica so starši,
ZAKLJUČEN 10. KONGRES TRŽAŠKE FEDERACIJE PSDI
SOCIALDEMOKRATI POTRDILI ZAHTEVO PO ZDRUŽITVI	VSEH
V zaključni resoluciji zahtevajo usmeritev na levo, prosto cono, deželno avtonomijo, spoštovanje pravic narodnih manjšin itd. itd.
V nedeljo zvečer se je zaključil deseti kongres tržaških socialdemokratov. Po daljši razpravi so bile predložene tri zaključne resolucije. Resolucija leve struje «Unita socialista)), ki so jo predložili dosedanji člani izvršnega odbora prt f. Lonza, Cesare, Vladovich, Dulci (v imenu občinskih in pokrajinskih svetovalcev), Pinguenti-ni (v imenu sindikalistov), Robba (v imenu miljskih s -cialdemokratov) in kateri se je pridružil tudi prof. Schiffrer, je bila soglasno sprejeta. Ta resolucija ugotavlja, da so volilni izyrii pokazali željo volivcev po socialistični enotnosti, da mora oiti končni cilj celotne politične akcije PSDI združitev vseh socialističnih sil in da je treba zato pospeševati razgovore s X*SI /.a dosego te enot nosti.
■Zaradi tega pokrajinski kongres PSDl pooblašča novo vodstvo, naj sledi naslea^jin. programatskim točkam:
1. Usmeritev na levo zn premostitev dosedanje sredinske in štiristranske formule. Zato PSDI izjavlja, da bo sodeloval samo v taksnih odborih v katerih ne bo liberalcev in v katerih bosta politično prisotna PSI in UP. V okviru te politike, P»SDI nasprotuje ne samo štiristran-skim, ampak nasprotuje tudi enobarvnim odborom (odborom iz samih demokristjanov - dp. ur.). V primeru, da ne bo mogoče sestaviti občinskega odbora in v primeru imenovanja komisarja, bo vodstvo PSDI za prihodnje volitve predlagalo široko socialistično fronto med PSDI, PSI in drugimi sododnimi silami;
2. prosta cona, deželna avtonomija in povečanje prometa;
3. obnoviti krajevne usta- rebitno imenovanje prefek-
nove in omogočili opozicijskim skupinam sodelovanje v vseh občinskih in pokrajinskih ustanovah;
4. ustanovitev konsumne u-stanove;
5. politika dejanskega nadzorovanja cen in pravičnega obdavčevanja;
t>. vključitev federacije v politiko evropske združitve;
7. obramba osnovnih manjšinskih etničnih pravic in italijanske prisojnosti v Istri;
8. nuditi učinkovito podporo politiki pomiritve in koeksistence v zvezi s funkcijo, ki jo Trst lahko vrši v pomirjeni Evropi ,ki ne bo več razdvojena z mejami hladne vojne».
V ostalem delu resolucije so naznačene točke organizacijskega značaja.
Na kongresu je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo. Do sinoči niso še prešteli glasov. Po vesteh iz zanesljivega vira pa ne bo prišlo skoraj do nobenih bistvenih sprememb in bodo izvoljeni dosedanji člani izvršnega odbora. Gotovo pa je, da bodo v vodstvo izvoljeni predlagatelji 'izglasovane resolucije.
Kot smo že mnogokrat poročali. socialdemokrati ne bodo odstopili od svojega dosedanjega stališča glede občinske in pokrajinske uprave. Resolucija, ki je bila sprejeta na kongresu, dovolj jasno dokazuje, da PSDI v Trstu ne bo pristal na nobeno rešitev, ki bi izključevala politiko otvoritve na levo oziroma politično sodelovanje v tržaškem občinskem odboru svetovalcev PSI-PU. Zato je sedaj odvisno od Krščanske demokracije, da sprejme to edino pravilno in demokratično pot. V nasprotnem primeru bo vsa odgovornost za mo-
turnega komisarja padla na K D.
O Predvčerajšnjim je skupina tržaških padalcev darovala svojo kri za krvno banko. Zaradi tega je bilo omogočeno izvršiti več kirurških posegov, ki bi morali biti v nasprotnem primeru odloženi. Potem, ko so darovali kri, so si padalci ogledali prostore krvne banke in se seznanili z delovanjem posameznih oddelkov.
slovensko prosvetno društvo «S. Skamperle» in občinski svetovalec dr. Dekleva odločno protestirali in prisilili u-pravo, da je odstranila italijansko uslužbenko in namestila slovensko.
Zato ne moremo razumeti, kako si je uprava otroških vrtcev upala ponovno imenovati italijansko pomočnico na mesto bolne slovenske uslužbenke. Prosvetno društvo «S. Škamperle)) nam je ponovno poslalo protest proti tej novi diskriminaciji in krivici. Hkrati pa poudarja, da če bodo*, tukajšnje šolske oblasti nadaljevale s podobnimi krivicami, se bodo društvo in svetoivanski slovenski starši pritožili na višje mesto in zahtevali spoštovanje slovenskih šolskih ustanov in pravico, da slovenske otroke poučuje in neguje slovensko o-sebje.
Nezgoda na delu
Zgodaj popoldne so sprejeli s prognozo okrevanja v 30 ali 50 dneh na stomatološkem oddelku 35-letnega Emilija Križmana iz Ul. del Prato, ki ob prihodu v bolnišnico ni govoril.
T l motorjem je padel
V Sesljanu, in sicer na križišču avtostrade, je padel s svojim motorjem 43-letni Lo-renzo Bonifacio iz Ul, DTselč 18 pri čemer si je zlomil desno ramo in poškodoval roko. Z nekim zasebnim avtom so ga pripeljali na rešilno postajo, od tod pa v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v štiridesetih dneh
IZPRED POROTNEGA SODISCA
Prvi dan razprave
proti obtoženima ljubimcema
SNG
za Tržaško ozemlje
Predstave na prostem v BOLJUNCU (Na jami):
Ker je predstava včeraj zaradi slabega vremena odpadla, bo danes 26. t. m. ob 21. uri I. Cankar
MARTIN KAČUR
v petek, 29. junija ob 21. uri Ferdinand Roger komedija
3 + ENA
V soboto 30. junija 1956 ob 21. uri v dvorani na stadionu «PRVI MAJ«,
Vrdelska cesta 7
premiera
Joseph Kesserling
Arzen
in stare čipke
(Arsenic and old Lace)
Igra v treh dejanjih (štirih slikah)
Prevedel: H. G.
Režiser:	,
N. GABRIJELCIČEVA
Scenograf: JOŽE CESAR
Ponovitev
V nedeljo 1. julija 1956 ob 17. uri v dvorani na
stadionu «Prvi maj«
Ariston. 20.45: «Onečaščena«, M.
Vitale, A. Farnese.
Armonia. 19.30:	«Cast je vpil«
po maščevanju«.
Garibaldi. 20.00: ((Prišel je Sirni Čallaghan«, T. Wrihgt, L. Rev, Marconi. 20.30:	«Pozor, krimi-
nalni oddelek«, V. Mac Laglen, J. Baer.
Paradiso. 20.15: «Moia žena je .angel«, J. Lund J. Fontaine. Parco del le rose. 20.30: »Rdeča reka«. J. VVavne.
Ponziaoa. 20.15:	((Nehajte	streljati«. ,	1
Rojan. 20.30: «Irma gre v Holl.V-wood». D. Mairtin, J. Leivis. Skedenj. 20.45: «0’ Cangaceiro*. Stadio. 20.45: «Odisej», K. Douglas. S. Mangamo Valmaura. 20.15:	((Ljubezen,	k1
nas uklene«. V. Mature, J-Simtmo-ns.
On je obložen poskusnega umora, češ da je vrgel ljubimko skozi okno. ona pa obtožbe, da se je podvrgla splavu
,ri izmenjava med raznimi de-’ing. Fulvio Rinaldi na temo želami odločilni faktor splo.š-! ((Psihološki pojavi pri kon-
PROTESTNO STAVKOVNO GIBANJE V CRDA
.JUTRI 24-URNA STAVKA delavcev, ki delajo v izmenah
Ravnateljstvo CRDA pristalo na razpravljanje o nekaterih zahtevah PIOM
V vseh obratih CRDA v Trstu in Miljah se nadaljuje stavkovno gibanje. Delavci zapuščajo delo vsak dan ob 16.15 in sploh ne delajo nadur razen turnistov. Nadurnega dela se vzdržujejo strnjeno vsi delavci. kar je ponoven dokaz, da so pripravljeni na odločen odpor proti ravnateljstvu, ki skuša večati norme in nižali akordne tarife ter prikrajšati delavce pri že tako nizkih mezdah.
Turnisti, ki delajo po 10 in 12 ur na dan, pa bodo stavkali od 7.30 jutri do 7.30 pojutrišnjem. Za turniste, ki delajo po 8 ur na dan. bosta dali sindikalni organizaciji navodila kasneje.
V CRDA pa se delavci ne omejujejo le na vprašanje akor-
dov. V soboto je ravnateljstvo CRDA sporočilo koordinacijskemu odboru tovarniških odborov snuje FIOM. da je predalo zaldeve, ki jih je postavila FIOM 11. junija, v pretres Zvezi industrijcev. Takrat je namreč FIOM zahtevala skrčenje delovnega urnika ob enakih mezdah in plačah, da se omogoči zaposlitev brez-poslenih; izplačilo nagrade za dopuste v višini 100 ur mezde za delavce in polovice mesečne plače za uradnike: izenačenje mezd tržaških kovinarjev z mezdami, ki veljajo za to stroko v Genovi'; spoštovanje člena 16 delovne pogodbe glede akordov, da se onemogoči višanje norm; bolj pravično porazdelitev nagrad, ki jih dajejo sedaj uradnikom; izboljšanje hrane v menzi.
Sedaj torej kaže, da je ravnateljstvo CRDA končno pripravljeno, pogajati se o teh zahtevah. Zato se morajo tudi vsi sindikalisti zavedati, da je potrebna širša borba ki se ne bo omejevala le na akorde. Vse omenjene zahteve so namreč povezane med seboj, zlasti pa vprašanje 40-urnega delovnega tedna in izenačenje tržaških mezd z genovskimi. Nesmiselno bi namreč bilo. da bi se za vsako zahtevo borili posebej, ko pa jih delavci občutijo v celoti, zlasti ko se že vse borbe nujno končajo s kompromisom.
menil, kako je začel 22. junija 1944 delovati v Rižarni nacistični krematorij in kako so takrat padle prve žrtve, ter da so od takrat dalje skoraj vsak torek in petek vozili antifašistične borce na morišče. Na tisoče jih je šlo skozi tesne celice Rižarne, na stotine so jih umorili in sežgali. Med njimi so bili slovenski, hrvaški in italijanski partizani in rasni preganjanci, možje, žene in otroci. Preden so jih poslali v smrt. so jih strašno mučili; medtem pa so se v mestu šopirili razni hlapci nacistov kot prefekt Cocea-nl, župan Pagnini. general E-sposito itd., Collotti Pu.ie 1°-vil antifašiste, da bi jih poslal na to morišče.
Nato je dr. Pincherle omenil podelitev odlikovanja Col-lottiju in generalu Espositu in dejal, da nas to ne sme potreti, ker se borba za uresničenje idealov odporniškega gibanja nadaljuje in se mora končati z zmago, kar dokazuje tudi dejstvo, da je začelo ustavno sodišče odpravljati fašistične zakone.
Hmtster Mattarella si ogleduje v spremstvu generalnega konzula Mitje Vošnjuka ■jugoslovanski paviljon v Palači narodov.
Komemoracija v Rižarni
V nedeljo popoldne je bila v Rižarni pri Sv. Soboti komemoracija 12. obletnice prvih žrtev. Počastitev spomina teh prvih žrtev Rižarne je organizirala ANPI, kateri so se pridružile razne stranke in združenja, med katerimi tudi Zveza partizanov Tržaškega ozemlja.
Komemoracije se je udeležilo več sto ljudi, ki so šli v povorki od Sv. Jakoba do Rižarne. Tu so položili na spomenik več vencev, nakar sta spregovorila Zorka Legiša in dr. Bruno Pincherle v imenu Unita Popolare.
, Dr, Pincherle je najprej o-
Prvo zasedanje CGIL za tisk in propagando
1. julija bo v Ul, Zonta 2 prvo zasedanje za tisk in propagando nove Delavske zbornice CGIL v Trstu. V Trstu bo to prvi sestanek, na katerem se bodo zbrali tržaški sindikalni propagandisti in razpečevalci sindikalnega tiska ter bodo razpravljali zlasti o širjenju zveznega sindikalnega tiska, to je revije »Lavoro« in »Rassegna sinda-cale«. Razen tega pa bodo razpravljali tudi o sindikalni propagandi.
Osebje rešilnega avta Rdečega kriza, s kalerim so moz.a pripeljali v bolnišnico je iz javilo, da so šli ponj na gradbišče v Ul. Coroneo st. 31 kjer je zelo verjetno padel z zidarskega odra. Možu so zdravniki ugotovili poleg ran na bradi in zgornji ustnici tu dt zlom čeljusti.
Včeraj dopoldne se je na porotnem sodišču začela razprava proti bivšemu naredniku civilne policije Aldu Sal-saniju iz Ul. F. Severo, ki je obtožen poskusnega umora svoje sostanovalke in ljubimke Antonie Vogliaccove in da je slednjo nagovarjal k splavu. 34-letna Vogliacco pa se mora zagovarjati, ker se je podvrgla splavu, medtem ko so 61-letno babico Fran-cesco Stupar iz Androna S. Tecla obtožili, da je splav izvršila.
Zgočba Salsanija in Vogliaccove, dveh ljubimcev, ki nista v skupnem življenju, našla miru in potrebnega razumevanja. je dolga in predvsem zamotana. Oba sta službovala v Pulju, on kot policijski kaplar, ona pa kot čistilka v policijski vojašnici in usoda ju je že leta 1947 združila. Začetno prijateljsko razmerje se je kasneje spremenilo v intimno, a kmalu sta se zaradi razmer morala ločiti. Po priključitvi Pulja k Jugoslaviji sta bila oba premeščena na Opčine, on kot narednik, ona pa še vedno kot čistilka. Tu sta se njuni poti zopet srečali in ju za leto dni združili. Njuno razmerje je bilo znano vsem Salsanijevim kolegom, saj je ta stanoval pri Vogliaecovi in vse je kazalo, dg sta srečna.
Aprila leta 1950 pa se je Salsani začel počasi oddaljevati od ženske, še posebno, ker so ga na poveljstvu indirektno grajali. Posledica tega je bila. da si je poiskal drugo sobo in se izselil, a večere je vseeno preživljal z Vogliaccovo. V soboto 15. a-prila 1950 pa je odšel domov, Vendar je ženski obljubil, da se vrne. Svoje obljube ni držal, zaradi česar je Vogliac-cova šla k njemu in ga našm zatopljenega v čitanje časopisa. Zenska je tedaj že začutila, da se je Salsanijeva ljubezen do nje precej ohladila. zaradi česar se je borila. da bi ga še priKlenila nase. «Kam nameravaš jutri,« ga je vprašala, a točnega odgovora ni dobila. Morda je bil ta odgovor kriv tragedije, ki je nastala naslednjega dne. Zenska je	namreč	užaljena
nad tem odgovorom pobrala iz omare cve Salsanijevi obleki in ju odnesla s seboj.
Naslednjega dne,	bila je
nedelja 16. aprila, je Salsani že zgodaj zjutraj šel po svoji obleki. Na pol sprta ljubimca sta	se tedaj	tudi pr-
vič spoprijela in se stepla. Naenkrat pa so sosedje zaslišali presunljiv krik in na dvorišču pod oknom ženskine sobe so opazili Vogliaccovo.
Nekaj kasneje so jo pripeljali v bolnišnico, kjer so jo nemudoma	sprejeli	na ortopedskem oddelku:	zdravniki
so ji namreč ugotovili poleg zloma leve noge tudj zlom dveh hrbteničnih vretenc, zaradi česar so si pridržali prognozo. Tedaj je ženska izjavila. da je iz samomorilnih razlogov skočila skozi okno. Isto je potrdil tudi Salsani. ki jo je spremljal in policija je po uvedeni preiskavi zadevo arhivirala.
Leto dni kasneje pa je Vo-gliaccova mei' zasliševanjem v zvezi s prijavo o povzročitvi telesnih poškodb po Sal-saniju prijavila ne le, da jo je Salsani nagovarjal, misleč
Prosvetno društvo «IGO GRUDEN« v Nabrežini
priredi v petek 29. junija ob 17. uri v kino dvorani v NABREŽINI
javen nastop gojencev
da je	dva	meseca	noseča, k
splavu, temveč tudi, da 16-aprila 1950 ni sama skočila skozi	okno.	temveč	da	jo je
vrgel	Salsani, da bi	se	je ta-
ko znebil.
Te	hude	obtožbe	je	včeraj
ženska ponovila pred sodiščem, kjer se je moral Salsani po 14 mesecih preiskovalnega zapora zagovarjati. Vogliaccova je opisala sceno pred dogodkom. Trdila je, da jo je Salsani pošteno pretepel in jo z udarci omamil, medtem ko je obtoženec, kakor je storil vedno do sedaj, zanikal in zavračal vse obtožbe, vključno ono za nagovarjanje k splavu.
Tudi Stuparjeva, ki je obtožena, da je Vogliaecovi napravila splav, je zadevo zanikala s trditvijo, da Salsa-nija ni nikoli videla, medtem ko se Vogliaccove ni spominjala. Na vsak način je izključila, da je napravila splav, ker tega ne dela. Ce je že Vogliaecovi dala kako injekcijo, kakor trdi tožitelji-ca. potem je šlo za pripomoček za druge ženske stvari in nikakor ne za splav.
Sodišče bo moralo v naslednjih razpravah ugotoviti, če gre za poskusni umor ali ne. Včerajšnja razprava namreč ni prinesla robenega raz-čiščenja, kajti Salsani zanikuje. kar trdi Vogliaccdva. Končno sta oba obtoženca in njune izjave so si nekako e-nakovredne. Danes se bo začelo zasliševanje prič in radovedni smo, če bodo lahko te pripomogle k razčiščenju. Položaj glavnega obtoženca, posebno zaradi nasprotujočih si izjav njegove tožitelji-ce, danes, namreč še ni obupen.
Razprava se nadaljuje danes zjutraj.
  —  : o  ----------------------
OD VČERAJ DO DANES
nujsi v A. s.vin 11 IN i-uiiu.u
Dne 24. in 25. junija 1956 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo ie 9 oseb, porok pa ie bilo 19.
POROČILI SO SE: pomorščak GianrM Stoeca in natakarica Antonia Roselli, prodajalec France-sco Logar in šivilja Giuseppina Mo-dugno, mehanik Giuseppe Danieli in prodajalka Maria De Pa-lma, mizar Domemco pigna-ta-ro in krznarka Ughetta Del Volgo, mehanik Francesco Colo-vito in delavka Ana Ritossa, pleskar Egidio Businelli in uradnica Štefania Claudi,	mizar
Frarvcesco Gagliardi m fotografka Antonietta SohiozZi, modelar Guido Longo in uradnica Gra-ziella Valusei, delavec	Bruno
Martinuzzi in uradnica Mar: Vailussi, zavarovalniški	agent
Claudiio Urero in gospodinja Laura Serri. uradnik Michelangelo Piccione in uradnica Car-men Contorno. težak Mario Vi-sintini in gospodinja Germana Canziani, delavec Remigio Cra-merstetter in gospodinja Fiorel-la Bonazza. dekorater Alberto Capodei in šivilja Solidea Bo-nettt. cevar Angelo Brancale in gospodinja Rosa Padovan. delavec Sergio Opeca in gospodinja Hosa.na Zupin. trgovec Giuseppe Zinoanti in gospodinja Anna Maria Ata, inštalater Giuseppe Torcello in gospodinja Licia Cervini
UMRLI SO:	50-letna Libera
Deponte por. Bernetti, 74-1 etni Umberto Petrossi, 64-letni Karlo Sancin. 67-letni Giambattista Poli, 78-letna Rosa Lapegna por. Balaoza. 35-letna Danila Gran-duc. 57-lefmi Alojz Vrabec, 42-letni Fraricesco Kressevic, i 6-letna Cristina Bundi,
Nastopil bo tudi pev-■'siti zbor’in nekateri dojenci šole Glasbene Matice iz Trsta. Prijatelji mladine vljudno vabljeni ! Vabila so na razpolago eno uro pred pričetkom pri blagajni kino dvorane.
* Razna obvestila
TRZ. FILATELISTIČNI KLUB «L. KOSIRn. Tretji občni zbor bo v sredo 27. t. m. ob 19. uri z običajnim dnevnim redom.
SOLSKE RAZSTAVE
DRŽAVNA NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA so" LA s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Mon-torsino 8-III), prireja ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških ročnih izdelkov tekočega šolskega leta. Razstava bo odprta do 29. t. m. vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure.
Excelsior. 16.00: ((Zaupno poročilo«, O VVelles. M. Auer. Fenice. 16.00: «Lucy Gallant«, J.
Wyman, C. Heston.
Nazionaie. 16.30: »Prostrano nebo«, K. Douglas, E. Tbreatt. Filodrammatico. 16,30:	((Severo-
zahodni prehod«, S. Tracy, R.
„ Voung.
Supeicmema. 16.00: »Škržat«, ruski film, 1.. Clikoskaja. K. Drpu inikov Arcobaieno. 16.30: »Pustolovec na Bahamih« Y. De Carlo. H. Duff
Astra Rojan. 16.00: »Otrok neznancev«, G. Tierney, R. Mil-land.
Capitol. 16.30:	«Vel:ka	prijate-
lja«, G. Meynier, A. Scire. Cristailo. 16.00: »Tiran llobson«,
C. Laughton. J. Mills. Gratticieio. 16.30: «Dvom v duši«. A. Barter, S. Forrest.
Aiabarda, 16.30:	»Džungla drz-
nih«. R Fleming, R. Reagan. Armonia. 15.00:	«Caet	je vpila
po maščevanju«, R. Hudson,
D. Reed
Aurora. 16.00: «Moja žena je za j nabor«. J. Ewell. S. North. Garibaldi. 16.30: »Prišel ie Slim Callaghan«. T. VVright, L. Rey. Ideale. 17.00:	»Sedmero zlatih
mest«. A. Quin.ii. Ml Rennie. Impero. 16.30: »Pot k večnosti«, L. Caron, G. Roland.
Italia. 16.30: «Mož ki je ljubit rdečelaske«. M. Shearer, R. Culver. Mladoletnim prepov.
S. Marco. 17.00: «Irski upornik«, R. Hudson, B. Rush.
Kino ob morju. 16.30: «ObmeJui lovci«. R. Scott.
Moderno. 16.00: »Drama na otoku«. J. Payne, M. Murphy. Mladoletnim prepov.
Savona. 15.30:	«Bel božič«, D.
Ka.ye. B. Crosby.
Viale. 16.00: »Pričakujem te«. R.
Borelll, G. Latllla.
Vittorio Veneto. 15.30:	«Gospod
Roberts«. H. Fonda, J. Cagnev. Belvedere, 16.30; »Otok strasti«, Marconi. 16.30:	»Pozor, krimi-
nalni oddelek«, V. Mac Laglen. J. Baer.
Massimo. 16.00: «Pravica do rojstva«, M Roih, G. Mistral. Novo cine. 16.00:	«Neapelj je
vedno Neapelj«, L. Padovani, R. Baldini.
Odeon. Zaprto zaradi popravil. Radio. 16.00:	»Plameni v Kal-
kuti«. P. Khovvless, D. Darce). Venezia. 15.30:	«Frine, oriental-
ska kurtizana«, Mladoletnim prepovedano.
Skedenj. 18.30:	«0'Gangaceiro«.
CEAD Columbia film.
POLETNI KINO
Arena dei fiori. 20.30: ((Kristinine Ljubezni». E. Parker. Fred Mac Murra.v.
0 TOREK, 26. junija 1956
TRSI’ rOHTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12.0® Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture* 12.55 Bizet: Deklica iz Perth^i
17.30 Plesna čajamka; l8*?w Korngold: Koncert za violino 'n orkester; 18.21 Melodije iz revij; 18.45 Borodin:	Simfonija Št. 3; 19.15 Zdravniški vedez*
19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport, 20.05 Vesela glasba; 20.30 Vokalni oktet; 20.50 Ciganske
di je; 21.00 Agata Christie: Tn sive miši, igra v 3 dejanjih.
T it :s r i.
11.00 Shakespearovi monologi;
11.30 Schubert: Kvartet št. 10 v d-molu za godala («Smrt in de-k 1 i c a »); 18.30 Sekstet Franco Zi-garelli; 21.05 Orkester Gianni Zafred: 21.30 Simfonični koncert, dirigira Luigi Toffolo.
ii o i* i<: it
Poročila v slovenščini:	5.45,
13.30 in 19.00.
Poročila v italijanščini: 6.45, 12.30, 17.45 in 23.00.
6.00-6.10 Spored iz Ljubljane; 6.10 Jutranja glasba; 7.00-8.00 ,n 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 13.40 Georges Bizet:	«Carmen»t
I. dejaoje. Posnetek javne izvedbe v operj «Metropolitan» - NeW York; 14.20 Zabavna glasba; 14.30-17.00 Spored iz Ljubljane:
17.00 Ritmi in popevke:	17.15
Iz jugoslovanskega življenja: 17.25 Glasbeni oder; 18.00-19.00 Spored iz Ljubljane: 19.15 Trio Pia Beck i^ra za ples in razvedrilo; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane: 22.15 Igra kvintet A rt van Damine; 22.30 Ljudska univerza:	22.40 (Reka) Arije >z
oper Rigoletto in Lucia di Lam-mermoor. poje sopranistka Mica Glavačevič.
•** «. i* T IK \ | ,| \
327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00,	6.00,	7.00.
13.00	15.00. 17 00	19 00. 22.00.
6.20-6.25 Naš jedilnik; 7.1®
Zabavni zvoki; 8.00 Slovenske narodne pesmi poje Lljubljanflki komorni zbor; 8.30 Radijski r0' man _ Jan de Hartog: Thalassa (nadaljevanje); 8.50 Glasba ne pozna meja (z javnega kocert* Plesnega orkestra); 9.30 Radijska igra - Nušič: SumlHva 0’sC‘’ ba; 10.15 Poletna narava in Pjt IčtTva občutja v glasbi; 11.05 Dd meU/dije do melod'je- 12.00	J J
filmov in glasbenih revij; l3-13 Zabavna glasba; 13.35 Naši °Pe.r' ni sol i s i t oo.jo arije iz znanih oper; 14.30 Gospodinjsk* omnibus; 14.40 Zeieli ste . poslušate! 15.35 Igra vaški kvintet, PP-jejo Rezika, Sonja. Božo	lrt
Mjško; 16.00 Utrinki iz literatu-
re - Marcel Ayme: Davkar
. I.:
16.20 Popoldanski koncert; 17.15 Zabavna in plesna glasba: 18.0JJ Športni tednik; 19.30 Skladbe ‘n priredbe Oskarja Deva in Emil3 Adamiča poje Mariborski komo1*" ni zbor: 20.00 Koncert Slovenskega okteta: 20.40 Serenade Viktorja Herberta.
rULKVIZt.! A
17.30 Zena in dom; 18.15 Pregled o leoosiovju. umetnosti ,n znanosti: 20.30 Vesti; 21.00 Prl: jat el j živali; 21.30 On in ona* 22.45 Petdeset let v enem dnevu.
8®Z2!23EinS23fl8
MOTOGUZZI! Ekonomični «Gr»n-turismo«. motorni tricikli z silnost.io 350. Motorni triciK" 1500 Nadomestni deli, valji. rige. prstani v cilindru, venlim razplinjači Dellorto. MONDIALPISTON za AutomOtO-diesel. Specializirana delavi>ic*’ retificiranje. brušenje glav ih}-Cremascoli, Trst, razstava Fabio Severo 18.
ŠOFER—MEHANIK dobi taKoi zaposlitev. Telefonirati na 90817.
MOTOM 48 ČUDOVIT ekonomični motorni bicikel . Stan, samo 85.000 lir . MOSCHIO FR1' SORI. Ul. Valdirivo 36. PODJETJE MOTOSCOOTEHS 5
filialko, solidno, predstavništvo*
bogat inventar, dobra klientfel3’ se odda zaradi drugih obveznosti. Pismene ponudbe pod «MO-toscooters» na upravo ■Primorskega dnevnika«, Trst, UL ,v' Frančiška 20.
VOJNA ŠKODA
V KMETIJSTVU
Pomoč — Dokumenti Splošni upravni posli
PRODAJE — NAKUPI
fl.T.A.
Ul. S. Nlcolo 3-a Tel. 38-733
mi Atu STAZIDNE
Ul. Cellini št. 2 - Trst tel. 24-125
Ob tržaškem velesejmu prodajamo: Jopice, hlače, dežne plašče, srajce, kravate, nogavice, pidzame. puloverje in pletilne izdelke po reklamnih cenah.
'■S’'
Karlo Sancin
nas je za vedno zapustil-
Žalostne vest sporočajo hčerka Amelija. brata Mario in Bruno (odsoten), zet, svak, nečaki in vse ostalo sorodstvo.
Pogreb bo danes, v torek-26. junija ob 17. uri iz ške' denjske cerkve.
PRISPEVEK K DISKUSIJI O TAJNEM
PO OBSODBI STALINIZMA
Revija »Novi argomenti# st je obrnila na razne vodilne politične osebnosti in jim zastavila vrsto vprašanj v zvezi s tajnim poročilom Hruščeva o posledicah «knlta osebnosti» v Sovjetski zvezi. Med temi osebnostmi je tudi Valdo Magnani. Njegov odgovor objavljamo v celoti v slovenskem prevodu.
Kljub ogromnemu in upravičenemu ugledu, ki ga je ZSSR uživala zaradi svojega odločilnega prispevka k zmagi, so po drugi svetovni vojni postajale vedno hujše nesrečne posledice Stalinovih metod, Razbitje solidarnosti med sovjetskim komunizmom in zahodnim socializmom, ki je bila vendar zelo močna med vojno, konflikt z revolucionarno Jugoslavijo, nujnost ponovnih terorističnih procesov v deželah ljudske demokracije, korejska vojna in temu sledeča oborožitev Zahoda pod ameriškim vodstvom: ta :n druga dejstva kakor zaostalost na nekaterih sovjetskin tehničnih in kulturnih sektorjih. so bili vznemirjajoči simptomi položaja, ki bi se mogel zaključiti s katastrofo. Po Stalinovi smrti, in to v zvezi s svojo že odkrito in nepo-siedno odgovornostjo, so se sedanji voditelji KP ZSSR še bolj zavedli nujnosti, da se kritično pregledajo zastarela in škodljiva stališča. Pri tem se niso omejili le na obsodbo negativnih in celo škodljivih plati Stalinove dejavnosti in s tem odprli zgodovinsko vprašanje celotne ocene ene najvažnejših osebnosti našega časa, ampak so slovesno poudarili nujnost, da se izkorenini metoda, ki jo je utrdila dolgoletna praksa. V tem je se mi zdi, pomen obsodbe «kulta osebnosti«: zrušitev Stalinovega mita postaja precej hrupen izgovor, da se komunisti prisilijo na globoko revizijo najbolj zakoreninjenih navad, da bi tako odprli novo fazo v življenju sovjetske družbe.
Začeta ofenziva se tako istoveti z zahtevo odkrite diskusije v stranki in v družbi na splošno, diskusiie. ki mora zamenjati meha .'no ponavljanje «svetih» sodb vladajoče osebnosti. Resna diskusija pa se more razviti le. če so tisti, ki izražajo neko mnenje različno od onega, ki ga imajo voditelji, povsem gotov:, da ne bodo zaradi tega na kakršen koli način preganjani. Zahteva po demokratični diskusiji bi bila prevara in demagogija, če je ne bi spremljala rehabilitacija onih, ki so bili v preteklosti obsojeni zaradi tega, ker so imeli različna politična mnenja od onih vodilne skupine, s Stalinom na čelu. Iz tega izhaja logično odprava sodnih postopkov izrednega značaja, brez osnovnih jamstev rednega postopka. Toda to še ne z.adeva bistva vprašanj, ki so povezani s Stalinom in s stalinsko metodo, ki se namerava obsoditi Komunistična partija, sovjetska država, temeljita na izjavah stvarne demokracije, ki nameravajo uresničiti načela francoske revolucije. Poedini člani ljudstva, ki so po znanem Marxovem izrazu, —' v buržoaznem rež:-mu — enaki v oblakih njihovega političnega sveta , (for-mplna demokracija) in neenaki v zemeljskem obstoju družbe. ki je razdeljena na razrede, se v sovjetski družbi pro-
glašajo za enake v polnem smislu te besede, v formalnih pravicah in v konkretni možnosti vplivanja na upravljanje družbe v njenem najširšem smislu. Ko so razlastili kapitalistični razred, je bilo v sovjetskem svetu nemogoče obsoditi državljane zaradi različnosti v političnem mišljenju, ker bi se tako zanikala tista načela, na katerih je temeljila celotna revolucija.
Zaradi tega so praktično (-ncmogočali onega, ki je nasprotoval vladnim tezam: ali dejansko, s policijskimi in pravnimi posegi, ali s procesi, ki so temeljili na potvorbah, ki naj bi dokumentirale izdajstvo, to je sporazumi s sovražnikom. Ena od značilnosti ((stalinizma« ,:e prav v tem. da smatra dejansko policijsko oblast in potvorbe potrebne za dosego cilja, to je družbe, ki naj spoštuje socialistična načela. Oripravljenje »kulta osebnosti« s tem. da se ponovno vzpostavi ustvarjalna vrednost svobodno izraženih mišljenj in s tem, da se vztraja na njihovi nujnosti, proti birokratično nespornim resnicam, ki prihajajo od zgoraj, se javlja v nujnem odpravljanju svojevoljne oblasti policije (borba proti Beriji) in v odklanjanju metode potvarjanja (revizija procesov, revizija zgodovine, konec mita o sovjetski superiornosti na vseh področjih) Protistalinistična ofenziva se torej zdi na prvi pogled glavno gibanje, ki je izšlo iz sovjetske družbe same. in ki teži k ponovni vzpostavitvi normalne funkcionalnosti obstoječih institucij s tem, da jih odtegne samovoljni oblasti ki je z njim zrastla — stalinskemu birokratizmu — in to z nekaterimi nasilnimi potresi, ki so prišli od zgoraj, in s tem, da se sprejmejo demokratične težnje, ki se javljajo od spodaj na vseh področjih. od kolhoznega poljedelstva, do tehnike in znanosti, od književnosti do partijskega in tovarniškega življenja. Geslo povratka k zakonitosti ’n leninističnemu protidogmatiz-mu dopušča, da se v sovjetski sve' vnese, brez nasilnih in nemogočih prekinitev, to novo ozračje.
DIKTATURA IN SOCIALISTIČNA ZAKONITOST
Prvo vprašanje, ki se po-s*avlja je naslednje: Kako je bilo mogoče, da so se revolucionarni nauk in institucije spremenile v režim, ki je temeljil na »kultu osebnosti«, ali mimo te frazeologije, v diktatorski režim, ki je potreboval vrsto protizakonitih dejan' — v formalnem smislu, glede obstoječih zakonov in v stvarnem smislu, glede načel tudi če je oblika ustrezala pisanemu zakonu? Odgovor na .to vprašanje temelji, pri socialističnih, na časovni razširitvi izrednosti revolucije v posebnih pogojih Rusije leta 1917 in pozneje, bodisi upoštevajoč notranji položaj dežele, bodisi upoštevajoč za-
držanje vsega ostalega sveta do prve države, v kateri so kapitaliste razlastili. Nujnost, da so začeli graditi socializem v eni sami deželi, in sicer v deželi z zelo ostrimi razrednimi nasprotji, in zato eksplozivni (kar je omogočilo zmago boljševikov v revoluciji in v državljanski vojni), toda močno zaostali v primeri z evropskim Zahodom, je utrdila za dolgo razdobje fazo nasilij in protizakonitosti, ki so jih dopuščali, da bi odprli pot k stvarni demokraciji. Nennijeva trditev, da se sedaj zaključuje razdobje »vojnega komunizma«, ustreza tei tezi, Ta teza je gotovo veljavna za postavljanje vprašanja, toda zdi se mi, da ie treba analizo razširiti vsaj v dveh smereh.
Kakšne so, najprej, značilnosti družbe, ki se je odlikovala v onih pogojih? Ne zadošča. če rečemo, da gre za socialistično, družbo, ker le lastnina sredstev za proizvodnjo in izmenjavo državna, ali kolektivna. Marksistični nauk zahteva od nas, da ugotovimo napetosti ali protislovja med materialnimi proizvajalnimi silami v stalnem razvoju in or-
ganizacijskimi oblikami (institucijam), ki jih je sovjetska diužba postopno ostvarjala. napetosti in protislovja sicer razljčna od onih v kapitalistični družbi, vendar pa obstoječa.
Resna proučitev, ki se ne zadovolji s preprostim istovetenjem slučajnostnega z zgodovinsko nujnostjo, bo rv/ gla pokazati, kako so politične usmeritve, ki so zaviral' razširitev demokracije, izhajale iz. osebnih koristi nekaterih birokratskih kast, v nasprotju s splošnimi koristmi sovjetske družbe. Tako moremo pojasniti, ne na fatalističen način, ampak tako, da more taka obrazložitev vsebovati tudi napotilo za pozitivno borbo, prevladanje napačnih tez na nekaterih področjih, vštevši zunanjo politiko. (Tipično kominformistična teza, na primer, ki je po drugi svetovni vojni istovetila zmago socializma v svetu z razširitvijo sovjetske državne in vojaške oblasti. Kakor je znano, je +a Stalinova koncepcija na po-četku konflikta s socialistično Jugoslavijo.)
(Se nadaljuje) VALDO MAGNANI
Na čigav račun se bo
izvajal Vanonijev načrt
Mnogo razburjanja je po-1 gotrajne bitke o členu 17. me-vbroČil v italijanskih vodilnih če noro luč tia vso vladno
Nemška baletka Hannerlove VVagener uči plesati slona, ki bo «igrab) v nemškem filmu M/Civinozdravnik Wimmen». Kot nam kaze slika, se žival prilagaja tudi željam nežne, toda ,	zahtevne	učiteljice.
gospodarskih krogih člen 17. novega davčnega zukona, ki predvideva kontrolo tudi na l dohodki, ki naslajajo z borzni-imi špekulacijami. Prav ta člen .je postal nekuk preizkusni kamen vladne politike, saj so proti njegovi uvedbi protestirali vsi desničarski krogi. Protesti pa niso prišli do iz-raza samo z besedami, temveč je prišlo do prave bnr-ie na vseh borzah, čeprav se bo pričel izvajati omenjeni člen šele J. julija. V zadnjih dneh pa se položaj ponovno izpreminja, saj je postalo jasno, da minister za finance v sedanjem političnem položaju, na noben način ne more preprečiti izvajanja omenjenega člena, zaradi česar se je omilila kampanja in — kvotacije borznih papirjev ponovno rastejo. Ta dejstva dokazujejo, da so bile netočne vse trditve desno usmerjenega gospo darskega tiska in da zakon ne preprečuje normalnega poslovanju borz, temveč bo škodil samo špekulantom.
Istočasno pa zaključek d oh
gospodarsko politiko odnosno na celotni gospodarski položaj. Takoj po administrativnih volitvah je namreč stopil na dnevni red italijanskega življenja načrt Vanoni, ki predvideva znatno povečanje industrijske proizvodnje in postopno zaposlitev vseh brezposelnih. Bitka okrog tega načrta pa je izredno pomembna, saj se ne nanuša samo na neki določeni pojav italijanskega
svetu stalno strmo povečuje delež kapitala potrebnega za zaposlitev enega delavca in bo tudi Italija morala iti po poti obsežnih investicij. Izkušnje vseh modernih držav pa dokazujejo, da je to nemogoče brez aktivne intervencije države•
Bitka, na čigav račun bo prišlo do povečanja investicij za enkrat še ni rešena, čeprav ne manjkajo tudi pozitivna mnenja. Ze smo omenili pomemben uspeh z izvaja-
gospodarskega življenja, tem- I n,cm člena 17 zakona o davč-
NAGLO RAZKRAJANJE KOLONIALIZMA TUDI NA CRNI CELINI
Britanska	Z
da se reši
kolonialnega jarma
Velike spremembe na Zla ti obali so se začele tako j po zadnji vojni - K lemu je pripomogel mnogo predvsem dr. Kruman, ki se je po dolgih letih študija v tujini vrnil domov
Prejeli
smo
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik III, štev. 3. Izdaja zgodovinsko društvo za Slovenijo. Odg. ur. Zvone Miklavič, uredništvo: Ljubljana, Mestni trg 27.
Ko je pred dnevi zadnji britanski vojak zapustil sueško področje. je neki znani politični delavec označil >a dogodek na zelo slikovit način! Rekel je namreč, da je bil s tem zabit zadnji žebelj v krsto, v kateri leži — mrtev kolonializem. Znabiti, da se bo komu ta prispodob^ zdela nekoliko preveč optimistična, toda dogodki, katerim smo priča po zadnji vojni v Aziji jn v zadnjih časih tudi v Afriki, nam dričajo, da mož ni bil daTeč od resnice.
Danes se bomo uomudili pri enem teh dogodkov z a-friSke celine in to v zvezi z Zlato obalo. Najprej si bomo skušali napraviti kratko sliko o deželi sami. Kot vemo. leži Zlata obala na za-padni strani Afrike. Razdeljena je na tri dele. na severni, srednji in južni del. Njeno upravno središče je mesto Avvrom, njeno najbo-gatejše mesto pa Kum asi. Vsa Zlata obala šteje okoli tri milijone 20Q tisoč prebivalcev, po veliki večini ali skoraj izključno domačinov in nekaj deset tisoč doseljen-cev-belokožcev. Dežela je bogata predvsem na rudah. S svojimi 700 tisoč unčami zlata, ki ga nakopljejo na leto, prispeva Zlata obala 2 odstotka svetovni proizvodnji te dragocene kovine. Tod, nadalje, kopljejo mangano vo rudo, premog in železo ter tudi — diamante. Čeprav je izkoriščanje teh bogastev v tujih rokah, je zunanjetr
govinska bilanca Zlate obale vedno aktivna. Na leto izvozi Zlata obala blaga za približno 92 milijonov futov šter-lingov, uvozi ga pa za 64 milijonov funtov.
Naš namen je bil pisati o borbi te dežele za osamosvojitev in zato se bomo pri tem ustavili nekoliko deli.
Ze leta 1946 je prišlo v Zlati obali do velikih sprememb. Vlada Alana Bernsa, ki je sedaj predstavnik Velike Britanije v skrbniškem svetu OZN, je imela v načrtu integracijo te dežele z britanskim Togom. zato je Zlati obali dala ustavo, s katero naj bi se domačemu ljudstvu dala pravica do organiziranja uradnih ((družbenih« organizacij, ki naj bi nadomestile politične stranke. Ze naslednje leto pa se je vrnil v Zlato obalo domačin dr. Kruman, ki je preživel dvanajst let v Veliki Britaniji in še prej v ZDA na študijih. In glej, že istega leta so začeli uslužbenci v Zlati obali zahtevati politične pravice, predvsem pravice družbenega značaja. kot n. pr. pravico do urejenih mezd, letnega dopusta in boljših delovnih pogojev. Oblasti teh zahtev niso sprejele in zato so se nekega dne delavci in uslužbenci napotili skozi mesto v dolgi protestni po.vorki. To je bil za te kraje pravi upor, ki ga je policija zadušila v krvi. Bilo je tudi več mrtvih. Dr. Kruman pa je takoj nato dal iniciativo za osnovanje prave politične
stranke. Bila je tako osnova- j na Združena stranka Zlate o-1 bale, kateri je načeloval sam dr. Kruman. Z njim sta sodelovala še dr, Danguaha in Busi. Torej sami domačini, predstavniki avtohtonega ljudstva.
Ze istega leta je stranka napovedala uspel bojkot evropskih trgovcev, v prvih mesecih 1948 pa velike demonstracije, ki so se tudi končale v krvi s tremi mrtvimi in številnimi ranjenimi. In tega dne se je dejansko- ‘rodilo pravo ant ikolonialno gibanje Zlate obale. Voditelje (femon-stracij so oblasti pozaprl'1. Med njimi tudi ar. Krumana in dr. Danguaha. Ta policijska akcija pa je rodila še večji odpor, ki se ie raztegnil tudi na področje Ahimo-ta, kjer so se ljudje vključili v antikolonialno gibanje dr. Krumana, ki je tako postalo pravo nacionalno gibanje. Isto se je zgodilo tudi- s severno provinco. Zlate obale, kjer so zahtevali takojšnjo izpustitev voditeljev iž zaporov.
Dvanajstega junija 1948. leta pa je bila osnovana še druga politična stranka — Ljudska kongresna stranka. Do te stranke je prišlo po u-stanovitvi posebne komisije Kusej. kateri je bila poverjena naloga, naj pripravi načrt nove ustave. Ta načrt usta ve je dejansko poznejša u-stava Zlate obale, ki jo je dobila dežela leta 1951. Dr. Kruman pa te ustave ni priznal in se je umaknil iz stranke
LISTAJOČ PO ORUMENELIH TRIČETRT STOLETJA STARIH LISTIH «EDJNOSTI»
Prekucijski podpihovalci, Oberdankov nihilizem in serenada pod Miramaroni za Franca J ožeta
»Z e več časa so se po časnikih inozemske prekucijske stranke ščuvali delavci nuj u-ničijo državne institucije. Po neutajljivcm vplivu teh tiskanih proizvodov se je tudi pri tukajšnjih krogih osnovala stranka, ki zastopa prekucijsko stališče. Mostova. Tukajšnji policija je ugotovila, da je bil roparski napad proti Merstul-hngerju izveden po pristaših tukajšnje radikalne stranke med delavci. Da bi tako dobili denar za agitacijo. Redarji so našli nekaj naropanega blaga v stanovanju pobeglega fanatičnega voditelja pieku-cijske stranke, ostalo blago pa pri zlatarju, ki je c temi krogi n zvezi. Dobila so se tudi pisma, po katerih je bilo mogoče zasačiti tudi druge n-deleiene socialiste. Uradno je dokazan zločin, čigar senca sega celo v uredništvo tukajšnjega socialdemol.ratičnegu lista. Ker se preiskava nadalju je, se podrobnosti ne morejo še objaviti«.
» * »
Tako se namreč glasi policijski razglas objavljen v mesecu avgustu leta 1882 v tržaški «Edinosti». ki piše. da je dunajska policija prišla na sled delavski prekucijski stranki pri preiskavi roparskega napada na čevljarja Mer-stollingrvja. ki je bil ubit dne 4. julija v dunajski okolici. V isti številki »Edinosti« je obinvljena tudi sledeča vest o socialističnem gibanju;
»Nn Dunaju so imeli dne 15.
t. m. delavci zborovanje, ki je bilo • tako viharno, da ga je policijski komisar Hlubek razpustil, nakar je bil Hlubek u-streljen. Za ovadbo morilca je policija razpisala 1(100 goldinarjev nagrade. Soudeleženi so bili tudi sumljivi socialistični podpihovalci vrste Till oče m sin in drugi«.
# » o
Vidi se da «prekucijski podpihovalci« niso bili preveč dobre zapisani pri ((Edinosti«, bolj so ji ugajale net-azbur-I ji ve resolucije, kar nam priča sledeča vest. objavliena v številki ()d 2. avgusta 1882: «V Piagi so imeli delavci zadnjo nedeljo shod, katerega se je udeležilo veliko oseh: sklenili so resolucijo zoper delo v nedeljo. To je vsaj nekaj pametnega. Ce je bog šest dni delal, sedmi dan pa počival, zakaj bi se človeku, ki je ustvarjen po božji podobi počitek branil?« Kakor vemo so delavci pozneje izvojevali nedeljski počitek, ali ne po zaslugi resolucij, temveč po zaslugi preganjanih «podp'hoval cev«.
Leta 1882 je bilo med drugimi važnimi dogodki tudi hla-goslovljenje zastave Delavskega podpornega društva v Trstu, ki je bilo naznanjeno 30. avgusta v »Edinosti«. Slavnost se je imela vršiti 10. septembra. a je bilo potem preložena na 24. septembra zaradi pr.hoda cesarja r ranča Josi-
pa v Trst, ki je bil medtem
določen za 17. septembra. Ta cesarjev obisk je bil v zvezi s tržaško razstavo, ki je bila prirejena za proslavo 500-let-nice odkar je prišel Trst z o-kolico pod Avstrijo.
» * *
Preden spregovorimo o slavnosti Delavskega podpornega društva, ne poremo si kaj, da ne bi ponatisnili sledeči dve zanimivi in značilni vesti iz ((Edinosti« od ifl). septembra istega leta, ki so v zvezi s temi dogodki;
. uNove bombe. Blizu Palme sta prestopila v soboto dva mladeniča iz Italije v Avstrijo ter se pripeljala v navadni kareti do Ronk. Tam vzameta eno sobo, da prenočita. S se-ho, sta imela majhen kovček. Zar.darju pa je neki gostilničar rekel, da sta pri njemu dva jake sumljiva tujca, nakar pride en zandar, potrka na vrata sobe potniko-v. katera pa nista hotela odpreti. A žandar odpre sam s silo, medtem časom je en potnik popihal skozi okno. a drugi se žandarju postavi z revolverjem in ga je ranil v roko. u žandarju se je posrečilo tujca zvezati in ga odpeljali v zapor. Ko so preiskali sobo. so našli kovček in v njem dv» bombi. Zaprti mladenič se je imenoval v začetku Rossi, a kasneje se je pokazalo, da se piše Oberdank in da je | Tržačan, nezakonski sin neke I kuharice iz Koroške. Drugega
niso mogli dobiti, pač pa so pripeljali Oberdanka in tudi kočijaža v Trst, kjer oba izprašujejo. Oberdank je baje napravil tako izpoved, ki bi bila delala vso čast nihilistu. Pisali bi še kaj več o tej stvari, toda nočemo pisati za gospoda državnega pravnika«.
Druga vest je sledeča:
«Slovenska morska serenada pred Miramaroni• Točno ob šesti in pol je odrinilo 12 lepo z baloni in zastavami okrašenih ladij, katere je remorki-ral vladni parnik ((Albert« pod vodstvom gospoda Poliča pred Miramar. Na štirih ladjah so bili pevci; vseh skupaj 140, na eni je bil Sokol z zastavo in na drugi udje Delavskega podpornega društva in mnogo Barkovljanov. Pre 1 Miramarom so se ladje postavile v vrsto, plamenice so se vžgale in baloni, kasneje še ber.gali, od zadaj pa je Lloy-dov parnik električno razsve-til to prav interesantno grupo. Točno ob 7. uri začno pevci pod vodstvom samega skladatelja peti Hribarjevo že znano, prav lepo cesarsko kantato, za njo so peli nekolika pod vodstvom gospoda Hribarja. nekoliko pod vodstvom g( spoda Bartlja, še »Jadransko morje« in «V boj«. Sele potem se prikaže sam cesar na balkonu dvorane Miramar-ske, občinstvo in pevci ga pozdravijo z gromovitimi živio klici. Obenem pa je prišlo povelje iz grada, da , morajo
pevci še peti. Peli so potem še enkrat kantato s himno in »Banovce«, kar se je cesarju jako dopadlo, tako da je šel cesar po svojo >-esarsko ob.telj, katera je bila kakor hitro se je pokazala, pozdravljena z navdušenim živijo. Ko so se ladje zopet postavile v red. da odrinejo, je cesar ukazal poklicati skladatelja himne gospoda Hribarja in pevovodjo gospoda Bartlja k sebi, zahvalil se jima je osebno in ju povpraševal	od	kod da	so
vsi oni	pevci.	Ko	je	gospod
Bartelj	rekel,	da	so	vsi	iz
Trsta	in	bližine,	se je	cesar
začudil in jako pohvalno izrekel o napredku okoličanov. Generalni adjutant Mondel pa je rekel	gospodu	Bartlju, da
je dvor sicer že utrujen po tolikih	slavnostih,	a	da	ta
prisrčna in lepa oyacija je vse iznenadila in srčno razveselila. Ker je mala slovenska flota že bila odrinila izpred Miramara. pripeljati so dali oba gospoda v dvorni kočiji v Trst. Okoličanski in trža-šk. pevci pa smejo biti ponosni na tak uspeh. Vidite kaj morejo združene moči!«
Ko čitamo te porumenele liste,	se	zdi kakor da	bi sanjali	in	da je to	že v	davni
pieteklosti pokopan svet. In vendar je komaj tričetrl stoletja odkar so se odigrali ti dogodki. Kako temeljito se je svet spremenil v tej razmeroma kratki dobi.
1	BREŽAN
zaradi njene nedejavnosti in mrtvila.
Poglejmo si sedaj upravno plat Zlate obale v zvezi z u-stavo. Od leta 1946 do 1953 ie v Zlati obali obstajal izvršni svet m zakonodajni odbor. Zakonodajni odbor je sestavljalo 30 članov, od katerih je. bilo 24 domačinov, 6 pa Evropejcev. Značilnost tega zakonodajnega odbora je bila ta. da je kolonialna vlada domačine imenovala in ti so predstavljali vse tri dele Zlate obale — južni del. severni del	in	področje	Ašanti	listava pa	priporoča,	naj bi	skup-
ščina imela 74 predstavnikov, od katerih bi tri imenovali z vrha, in sicer minister financ enega, minister narodne o-brambe enega, minister zunanjih zadev enega. Potemtakem bi najvažnejši položaji bili	v	rokall kolonialne	vlade,
ki	bi	imenovala	še sest	zaup
nih predstavnikov avtohtonega prebivalstva.
1951. leta so bile razpisane nove volitve v zakonodajno skupščino. Ljudska kongresna stranka je na teh volitvah dobila veliko večino in zahtevala. naj izpustijo iz zapora voditelje Združene stranke Zlate obale in čim je prišel dr. Kruman iz zapora, je postal vodja nove stranke, ki se rd omejila le na prejšnje zahteve, ampak je postavila kot pogoj popolno neodvisnost dežele. Ljudska kongresna stranka je postala tako vladna stranka, Združena stranka Zlate obale1 pa predstavlja opozicijo v skupščini.
Dr. Kruman je tako postal leta 1952 uradno prvi ministrski predsednik Zlate obale.
Toda s tem Zlata obala še ni neodvisna in borba se je nadaljevala in se še nadaljuje. Leta 1953 je skupščina izglasovala resolucijo o preosnovl ustave, ki jo je bila predložila komisija Kusej, o kateri smo že prej govorili. Ta resolucija je zahtevala razširjenje skupščine na 104 predstavnike, seveda brez predstavnikov Evropejcev in naslednje volitve za novo zakonodajno skupščino, ki so bile pred dvema letoma, so že bile brez britanska kontrole. Ljudska kongresna stranka je pri teh volitvah dobila 78 glasov, o-stale stranke pa 26 glasov.
Devetega maja letos so izvedli v britanskem Togu plebiscit. ki naj bi odločal o u-sodi le britanske dežele. Slo je za vključitev v Zlato obalo, ali pa za priključitev kot federacije k francoskemu Togu.
Severni francoski Togo je glasoval za vključitev v Zlato obalo, južni pa za priključitev k francoskemu Togu. Kako se bo ta zadeva končala, pa je odvisno se od plebiscita pri prihodnjih skupščinskih volitvah v Zlati obali. Ta plebiscit bo 12. julija v severnem področju Zlate obale in v britanskem Togu, 18. julija pa v ((koloniji«, to je v južnem pre delu Zlate obale. Ce zmaga ljudska stranka, se zdi. da bo prišlo do vključitve, to se pravi do integracije, če pa pri teh volitvah ljudska stranka ne zmaga, bo prišlo do federalne zveze. Ako zmaga ljudska stranka, se bo hkrati postavilo vprašanje popolne neodvisnosti Zlate obale, če pa zmaga opozicija, je možno, da pride do osnovanja federalne vlade severne Zlate obale. A-šantija, »kolonije« in britan-
skega Toga, to se pravi da bo to avtonomna in od Common-wealtha neodvisna dežela.
Sijaj zvezd in zračni tokovi
Zvezdcrslovci pensilvanske u-niVerze proučujejo svetlikanje zvezd, da bi ugotovili. ali lahko zvezde pomagajo pri računanju hitrosti in smeri višinskih vetrov. Znanstveniki bodo skušali ugotovili odnose med svetlikanjem zvezd in med vetrovi v vrhnjih plasteh zemeljskega ozračja. Z elektronskimi števci bodo zaznamovali hitre spremembe v sijaju zvezd, zaradi česar se zdi. da določena zvezda utripa in izračunali zaporedje treh utripov. Ugotovitve bodo primer* jali z viemenoslovnimi poročili o hitrosti, smeri in višini vetrov nad določenim področjem. Ce bo mogoče izraziti vpliv zračnih tokov na svetlikanje z nekakšnim obrazcem, bodo lahko vremenoslovci z o-pazovanjem tega svetlikanja spremljali smer in hitrost višinskih vetrov.
Kakor je že dolgo znano, je svetlikanj.'} zvezd posledica valovanja, ki povzroča v ozračju nastanek «žepov» različno gostega zraka.
več je odvisen..od njene rešitve celotni gospodarski in socialni razvoj.
Ko je januarja 1955 bivši minister Vanoni predložil številnim italijanskim in tujim novinarjem svoj zakon, je kot po čudežu naletel na javno odobravanje z vseh strani. To je ruzumljivo, saj se tako desnica kot levica nista mogli izreči proti načrtu, ki predvideva povečanje investicij, izvoza in zaposlitve. Načrt pa istočasno vi upošteval konkretnih sredstev za uresničitev ciljev, niti ukrepov, da se cilji dosežejo.
Cim pa se pričenja o načrtu konkretnejši razgovor je treba tudi odgovoriti na vpraša* nje, tia kak račun se bo ta načrt, izvajal, kdo bo za njega prispeval levji delež? S tem trenutkom pa se tudi pričenjajo nesoglasja. V petek je imel pomembno konferenco predsednik Conf Industrie De Micheli, ki je poudaril v zvezi z načrtom Vanoni, da najbolje rešuje vprašanje sredstev potrebnih za obsežne investicije sedanji sistem svobodnega gospodarstva, in nadaljeval da nje verjetno vprašanje delovne sile mnog težje vprašanje od kapitalov potrebnih za industrijski razvoj)) Po' mnenju predsednika Conf-industrie bi bilo treba iz premeniti sedanji sistem de lovnih pogodb tako, da b predstavljali prispevki za delavce (kamor računa tudi socialno zavarovanje itd.) manjšo težo za posamezno podjetje.
Med vrsticami omenjenega poročila lahko torej preberemo, da je načrt pravzaprav) nepotreben, saj ((svobodno gospodarstvo» ;e vlaga kar more in da je potrebno predvsem ppnovnp zaostrit i odnose z delavci.
Tako stališče, je že privedlo do nčkaterlh konkretnih rezultatov, ki nuj spodkopljejo praktično uresničitev Vanoni-jev ega načrtu. Se sedaj namreč ne obstaja odgovorni organ. ki bi lahko v zvezi s lem načrtom izdal potrebne ukrepe in ki bi imel & rokah oblast, da ukrepe tudi izvede. Do sedaj se z načrtom bari poseben urad, ki spada v <-kriv medministrske komisije (C1R) in ki je verjetno tehnično visoko sposoben nima pa nobene dejanske oblasti. Ustanovitev posebnega ministrskega komiteja o načrtu pa se zavlačuje, pri čemer ime svoje prste vmes nedvomno tudi <&>lga roka Conf-industrie.
Vendar pa predstavlja izvajanje omenjenega načHa nujno potrebo za italijansko gospodarstvo, saj se po vsem
nih uta juh, kar je neposredna posledica okrepitve socialističnih sil v vsej Italiji. Tudi v razpravi o proračunu ministrstva za finance so bi le izražena stališča, ki govore i odločnosti, da se ukine sedanji si: tem davčnih utaj. Senator Cenini tako v svojem poročilu o davčni politiki ugotavlja, da ni mogoče za revne sloje več zaostriti davkov, da pa je treba zagotoviti višje dohodke na ta način, da se ugotovijo dejanski dohodki, tistih velikih davkoplačevalcev, ki so do sedaj ušli davčnim komisijam.
«A N A LI > Jadranskega inštituta
V okrilju Jugoslovanske akademije v Zagrebu že pre-lej let z u.fj>ehom deluje Jadranski inštitut, katerega namen je vsestransko proučevanje najrazličnejšega gradiva o jugoslovanskem delu Jadrana. Tudi znana ((Pomorska enciklopedija)) leksikografskega zavodu Jugoslavije je v precejšnji meri sad prizadevanj tega inštituta. Pred dnevi pa je izšel prvi zvezek u Analov* J odranskega inštituta,
Za sedaj bi opozorili le na kratko vsebino prvega znesku ((Analov)). Na uvodnem mestu je natisnjena študija Bernarda Stullija, tajnika Jadranskega inštituta v Zagrebu. v kateri je govora o tržaški reviji «Favilla» in južnih Slovanih. Ta revija je izhajala v Trstu v italijanščini pred več kakor sto leti, v letih 1842—1845.
Dr. Bogdan Križman piše o Narodnem večn SHS ?’ Zagrebu in italijanski o-knpaerji jugoslovanskega a-r vmlja ob Jadranu l. 1918. Posebejpoudarja težkočc, s katerimi se je nujno morala borili mlada južnoslovanska država takoj na začetku. Nič manj zanimiv ni prispevek znanega dobro obveščenega strokovnjaku za jugoslovansko-itulijan-Ska vprašanja lvcta Miho-viloviča. Razpravlja o kolo-itizaciji Julijske krajine po Italijanih po prvi svetovni vojni.
Brapko Sarnbrailo govori o kodifikaciji Mednarodnega prava odprtega morja v zvezi z Društvom narodov. Dr. Branko Kojič je prispeval članek o razvoju turizma na otoku LošinjuZanimiv je tudi prispevek Blaža Juršiča o pomorskih izrazih v Vitezovičevem slovarju.
Uspela zaključna produkcija
šole Glasbene Matice v slikah
Kot smo javili je šola Glasbene Matice imela v soboto zvečer In v nedeljo popoldne letošnjo zaključno produkcijo, na kateri je bilo več solističnih nastopov gojencev klavirskega oddelka in pa skupen nastop s kantato «Jeftejeva prisega«. Na gornji sliki vidimo vse nastopajoče sodelavce: zbor, orkester in soliste, na spodnji sliki pa pri klavirju Hektorje Jogana in Plesuičarjevo, ko izvajata svoji točki-
IMS
Ǥfi
PRED SKUPŠČINAMI GRADBENIH DELAN Cl^
Zborovanje v Doberdobu
Delodajalci naj pristanejo na obnovo' '"smeni"d‘"MC h ,pras,,n' zastarelih pokrajinskih sporazumov
Za nekatere delavce še vedno velja Hporazuin od 1.1947
Sindikalna stroka gradbe-nih delavcev pri Delavski zbornici sporoča, da bodo v kratkem pokrajinske skupščine delavcev, ki delajo z apnom, cementom ali pa ki so zaposleni pri gradnji. Glavni namen skupščin je razprava o obnovi pokrajinskih sporazumov.
Znano je, da obstaja v go-riški pokrajini za delavce, ki delajo z apnom, sporazum od leta 1947, medtem ko so bili po vseh pokrajinah v držav: podpisani številni novi sporazumi. Prav tako so bili podpisani novi sporazumi za ostali dve veji stroke gradbenikov. FILEA je leta 1954 razveljavila pokrajinski sporazum ter zahtevala od delodajalcev, naj pristanejo na raztegnitev na našo pakrajino. državni sporazum od leta 1955 vendar se delodajalci temu upirajo. Gradbeni delavci dalje zahtevajo, naj ve spoštuje zahteva njihove sindikalne organizacije in naj se jim prizna pokrajinska doklada-
Na poirajinslieni kongresu M i/volili novo vodstvo
V nedeljo dopoldne je bil na sedežu na Travniku v Gorici VI. pokrajinski kongres PSDI, katerega se je udeležilo večje število delegatov iz vseh večjih krajev pokrajine.
Glavno vprašanje so bile prihodnje upravne volitve, o katerih je bilo na kongresu podano poročilo pod naslovom «Za svobodno občino v svobodni državi«. Razpravljali so tudi o odnosih s PSI in KP1.
Sprejetih je bilo več dnevnih redov. Na koncu so izvalili pokrajinsko vodstvo sestavljeno iz sledečih oseb: Can-dussi, prof. Zucalli. Fantini in Pontini iz Gorice. Busato Fontana in Trovo iz Tržiča ter Rozzi iz Gradiške.
Podrobneje o poteku kongresa ne moremo pisati, ker predstavnikom tiska niso dovolili vstopa v dvorano.
Število volilnih inraičencev v Šleverjanski občini
Na izredni seji volilne komisije. ki se je pred dnevi sestala v Krminu. so ugotovili. da je število volilnih u-pravičencev v števerjanski občini sledeče; moških volivcev 297, žensk 300, skupno torej 597 volilnih upravičencev.
Aretacija treh vinjenih
Včeraj po polnoči je policijska patrulja aretirala 38-let-nega Guerrina Trevisana, 29-letnega Virgila Trevisana in 32-letno Paolo Daniele, ki so vsi trije iz Trsta in ki jih je srečala pijane v Ul. Ascoli.
Ukradli so mu koto
42-letni delavec Attilio Tu-rel iz Ul. Ballila v Gorici je prijavil policiji tatvino svojega kolesa znamke «Moino», ki ga je pustil pred gostilno na Placuti št. 14. Utrpel je 20.000 lir škode.
Našli so ukradeni motor
30-letni Josip Ipavec iz Ul. Carducci 20 je v soboto ponovno prišel do svojega motornega vozila »Motom«. Kakor smo že pisali, je Ipavec pretekli petek zvečer šel v kino in je pustil vozilo na Trgu C- Battisti. Ko se je vračal iz kina, je ves razočaran
ugotovil, da vozila ni več. Po dveh dneh obupa pa je vozilo spet v njegovi lasti, kajti našli so ga zapuščeno v Ulici Lantieri.
Prometna nezgoda
Na križišču pri kavarni «Garibaldi» na Korzu Italia se je v nedeljo dopoldne pripetila prometna nesreča. Avto «1100» z evičenčno tablico GO 10986, last 42-letnega in-dustrijca Francesca Trenta-due iz Gorice, Tržaška cesta 29, je z južne postaje privozil po Korzu Italia. Ko je na o-menjenem križišču Trentadue zavil z avtom proti Ul. 9. avgusta, se je v zadnjo stran avta zaletel skuter, ki ga je vozil 2l-letni Renzo Crepaldi iz Ul. Rabatta 19. Pri trčenju se je skuter prevrnil, zaradi česar sta Crepaldi in 20-letni Silvano Bertossi, ki je sedel na zadnjem uedežu, padla. Medtem ko je Crepaldi ostal nepoškodovan, je moral Bertossi v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili praske na levi nogi. Po zdravniškem pregledu so ga pridržali v bolnišnici s prognozo- o-krevanja v 6 dneh. Na kraj nesreče je prišla prometna policija, ki je uvedla preiskavo*
Tatvina lambrete
30-letnemu Luigiju Trobizu iz Ul. Montesanto 51 v Gorici so v nečeljo ob 22. uri v Ul-Don Bosco ukradli lambreto GO 6688.
DAROVI
Za dijaško Matico je B. P. Gorica daroval 1000 lir. Najlepša hvala!
V nedeljo dopoldne je bilo na glavnem trgu v Doberdobu zborovanje, na katerem so govorili pokrajinski tajnik KPI Poletto, pokrajinski podtajnik PSF in drugi. Glavni namen sestanka so bile bližnje u-pravne volitve. Medtem ko .-e je predstavnik PSl dotaknil razvoja socialistične znanosti in avtomatizacije v industriji, je Poletto govoril predvsem o domačih vprašanjih, in sicer o vodovodu, organizaciji pobiranja mleka, pogozdovanju in drugem. Želel je. da vaščani sestavijo tako kandidatno listo, v kateri bodo predstavniki najširših slojev prebivalstva. Poudaril je tudi velik prispevek, ki ga je prebivalstvo dalo v borbi proti fašizmu
Gorški lrqovec se je prijavil oddaji „0dnehdš ali nada juješ”
Po mestu se je začela širiti novica, da se je prijavil za televizijsko oddajo «Odnehaš ali nadaljuješ« tudi neki Goričar in sicer Guido Vittori, lastnik drogerije v Ul. Mazzini 6.
.	.....	|	p
•j;::
■
n V o
m %	*
PRVI PORAZ NA JUŽNOAMERIŠKI TURNEJI TURNIR V VVIMBLEDONU [ ŠAHOVSKI DVOBOJ JUGOSLAVIJA - SOVJETSKA ZVEZA
Argentina - Itali
Ob povprečni igri obeh enajstoric je zmaga Argentine zaslužena - Pri Italijanih odpovedal ves napad
Uspel izlet SPD v Soško dolino
Slovensko planinsko društvo je organiziralo v nedeljo enodnevni avtobusni izlet v Kobarid z obiskom Gregorčičeve rojstne hiše na Vršnem. Čeprav vreme ni bilo preveč naklonjeno, je vendarle vladalo med izletniki, ki so se prijavili v lepem številu, veliko zadovoljstvo zlasti zaradi ogleda lepih krajev v So-šk: dolini. Ob povratku so se ustavili v Tolminu in v Mostu na Soči, kjer so lahko občudovali čudovite barve velikega jezera, ki ga tvori Soča za pregrado velike hidro-centrale.
PO UPRAVNIH VOLITVAH V BENEŠKI SLOVENIJI
NOVOIZVOLJENI IN OBČINSKI
Po zadnjih občinskih volitvah so bili izvoljeni v preteklem tednu tile župani in občinski odborniki:
Občina Speter; Ciril Jussa, župan; Oldo Jusič, Alojz Co-staperaria, Ivan Koren in E-lio Zufferli, občinski odborniki: Ivan Blazutič in Angel Ver.uti, pomožni občinski ob-borniki.
Občina Podbonesec:	Dino
Blazutič, župan; Valentin Žorža, Marko Domeniš, Alojz Dorbolo in Bazilij Cenčič, ob-čirski odborniki; Jožef Speka-nja in Alojz Puler, pomožni občinski odborniki.
Občina Sovodnje: Jožef Trin-ko župan; Mjjrio Zuanela ii Italo Mašera, občinski odborniki; Ivan Pagon in Ivan Vogrič, pomožni občinski odborniki.
Občina Srednje; Anton Simončič, župan; Ivan Florjančič in Mario Hvalica, občinski odborniki; Ivan Vogrič in Anton Černetič, pomožni občinski odborniki
Občina Dreka; Humbert Ci-cigoj, župan; Ivan Tomažetič in Evgen Tomažetič, občinski odborniki; Jožef Namor in Jožef Trušnjak, pomožni občinski odborniki.
Občina Ahten; Aldo Del Ne-gro župan; Sisto Ciricco, Evgen Scubla, Romeo Lenčič, Pa-cifico Fattori. občinski odborniki; Rudolf Turko in Valentin Verona, pomožni občinski odborniki.
Občina Tavorjana; Viktor
Cudicio, župan; Jožef Spelat, Benjamin Cudicio, Pavel Me-sagli in Hektor Zamparutti, občinski odborniki:	Primo
Sabbadini in Pio Petris, pomožni občinski odborniki.
Občina Rezija; Enzo Letič, župan; Rihard Copetti, Alojz Di Lenardo. Marcelin Piellich in Anton Clemente, občinsai odborniki; Peter Naida in Renato Madotto, pomožni občinski odborniki.
Občina Tipana:	Giuseppe
Facchini, župan; Lenart Si-miz. in Jožef Kurir, občinski odborniki; Valentin Kos Tn E-lio Tomasino, pomožni občinski odborniki.
Občina Brdo; Primo Mar-chiol, župan; Alojz Battoia in Primo Cutlino, občinski odborniki; Remo Cher in Lino Mue-chino, pomožni občinski odborniki.
DEŽURNA LEKARNA
Daries posluje ves dan in ponoči lekarna Villa S. Giu-sto, Korzo Italia 102 - tel. 31-52,
— KINO —
CORSO. 17.00: »Mošeja v pro-ščavi«, R. Con*e.
VERDI. 17.00: »Izprijena mladina«. J. Dean.
CENTRALE. 17.00:	«Komu
zvoni«, G. Cooper in I. Bergman. v barvah.
VITTORIA. 17.00: »Dekle mojih sanj«.
MODERNO. 17.00: «Vstaja v Mehiki«, M. De Novara in M. Atwile.
STRELEC: Conde v 20’ drugega polčasa.
ARGENTINA: Dominiguei; Gimenez, Vairo; Guidi, Uel-lacha, Benegas; Šansone, Conde, Maschio, Labruna, Yudica.
ITALIJA: Viola; Magnini, Cervato; Chiappella, Berna-sconi, Segato; Muccinelli, Gratton, Virgili, Pozzan, Prini.
SODNIK: Reg l.eafe (Anglija).
STRANSKA SODNIKA: H J. Husband in J. Kelly (Ang.).
KOTI: 5:2 za Argentino. V 28’ prvega polčasa je Grit-lo zamenjal Labruno, v 45’ drugega polčasa pa Pivatelli Pozzana.
BUENOS AIRES. 25. — Svo-1 čitno nejevoljni. V 38' maj-jo prvo tekmo na južnoame- hen incident med Prinijem riški turneji je Italija izgubi-j in Gimenezom. ki sta trčila la- Premagala jo je Argenti- z glavama, a brez hujših po-na z rezultatom 1:0. Tekma je j sledic. V 40’ so končno izbila na stadionu River Plate, j vedli italijanski napadalci lep
na katerem se je zbralo o-krog 120000 gledalcev. Prisostvoval ji je tudi predsednik Argentine Aramburu, ki se je na sredi igrišča rokoval z nogometaši. Vreme je bilo hladno, okrog 10 stopinj, in oblačno, vendar ni deževalo-Teren je bil vlažen, toda ne spolzek.
Po odigranju himen so imeli začetni udarec Italijani, ker so si čomači izbrali stran. Zogo so takoj prestregli Argentinci in izvedli prvo akcijo. ki pa se je zaključila pri Bernasconiju. V naslednjih minutah se je Prini trikrat izognil branilcu Gimenezu in enkrat prodrl prav pred vrata Argentine, kjer pa je vratar Dominguez odvrnil nevarnost.
Italijanska enajstorica je začela previdno. Muccinelli se je držal bolj nazaj v pomoč Grattonu. Pozzan se ni dobro znašel, vendar je bila njegova zasluga, če je Prini-ju tudi četrtič uspel pobeg v nasprotnikovo cono, katero pa je skrbno čuval srednji krilec Guidi, ki je bil že od začetka najboljši meč Argentinci. Po njegovi zaslugi je nevarno prodrl Conde, ki pa je žogo izgubil. Le nekaj trenutkov pozneje se je isti i-gralec ponovno znašel pred i-talijanskim golom in Gratton je moral rešiti v kot. ki pa je ostal neizkoriščen. V protinapadu so Italijani prenesli igro na polovico Argentine, toda ob podpori Dellacha j vratar Dominguez prišel do žoge.
Igra, ki že od početka ni bila na posebni -višini, je začela postajati vedno bolj tig-zanimiva in se je v glavnem odvijala na sredini igrišča, brez očitne premoči enih ali drugih, čeprav so Italijani i-grali bolj precizno, a se v napadu niso mogli uveljaviti, ker je kot pravi napadalec fungiral pravzaprav samo Virgili, na katerega pa eta pazila Dellacha in Guidi.
Nekoliko bolj nevarni so postali Argentinci okrog 15. minute, potem ko se je nudila Condeju lepa priložnost za dosego gola. Italijanska o-bramba je imela v tem času mnogo posla in se je izkazala za dovolj sigurno, čeprav se Argentinci kot strelci niso posebno izkazali. V 14. minuti je Viola komaj rešil izpred Condeia. V 15' je Argentina dosegla drugi kot, ki je ostal brez posledic. Toda le hip nato je Lebruna zgrešil strel s treh metrov. V 24’ je Cervato zagrešjl prekršek nad argentinskim napadalcem. toča prosti strel Condeja je končal visoko preko vrat. V 28’ je Grillo zamenjal Labruno. s čimer pa se razmerje moči ni bistveno spremenilo. V 29’ je Magnini grobo zrušil Yudico, vendar sodnik igre ni ustavil. V 30’ so domači izsilili tretji kot, toda lepo centrirano žogo je Magnini odbil daleč v polje, kjer jo je prestregel in tudi kmalu izgubil Vergili.
Nivo igre je sedaj še bolj padel in gledalci so bili o-
in nevaren napad. Zoga je
romala od Grattona k Prini- talijani niso bili sposobni iz
prišel Grillo ponovno do žoge in jo podal Maschiu, ki je startal proti vratom. Namesto direktnega strela pa je v zadnjem hipu žogo podal prostemu Condeju na desno in ta jo je prisebno in neubranljivo streljal v mrežo poleg nemočnega Viole.
Gol je Italijane precej zmedel, tako da eo začeli igrati še bolj nepovezano. V 28’ je Conde streljal tik mimo droga. V 30’ je protinapad Italijanov končal na dnu. V 33’ je Pivatelli streljal celo 20 m mimo vrat. Zadnje minute so bile povsem nepomembne. I-
ju, ki jo je v dolgi diagonali poslal Muccinelliju na krilo. Ta jo je podaljšal na center do Virgilija, ki se je izvil kontroli Dellache in ostro startal na vrata Toda Dominguez se je italijanskemu napadalcu vrgel pod noge in odstranil nevarnost’.
Rezultat prvega polčasa je več ali manj odgovarjal poteku igre, ki je bila — kot že rečeno — zelo povprečna, čeprav so imeli Argentinci več priložnosti za dosego gola, kar pa ji mni uspelo predvsem zaradi slabega streljanja na vrata.
V drugem polčasu je namesto Pozzana nastopil pivatelli. Ze v prvi minuti je Gril-li lepo streljal na vrata, toda Viola je uspešno interveniral-
Po neuspešnem napadu Italijanov je Grillo spet prodrl pred vrata in podal prostemu Šansonu, ki je ostro streljal v vrata. Viola je žogo prestregel, a se mu je izmuznila iz rok in nastala je zmešnjava, v kateri je Viola ostal poškodovan, vendar se je kmalu povrnil na svoje mesto med drogove. V naslednjih minutah so italijanski napadalci izvedli več napadov, ki pa niso bili uspešni. Poslej so igro vzeli v roke domači in v 13’ je Conde nevarno zaposlil Violo. Kmalu nato je Dominguez ubranil Virgilijev lahkoto strel.
V 20’ je končno prišlo do akcije, iz katere se je rodil prvi in edini gol tekme. Začela sp je pri Grillu, ki je centriral z leve. Ker Chia
vesti nobenega resnega napada, Argentinci pa se tudi niso več posebno naprezali.
Zmaga domačih je bila zaslužena. čeprav ni bila plod velike igre. Pri Italijanih je povsem odpovedal napad, medtem ko je obramba zadovoljivo opravila svoj posel.
Drobny poražen že v prvem kolu
LONDON, 25. — Danes se je začelo veliko tradicionalno teniško Hkmovanje v Wimble-donu. Udeležuje se ga 128 najboljših igralcev — diletantov iz vsega sveta. Malo pred začetkom sta sporočila svoj odstop Italijana Fachini in Bergamo. V otvoritveni igri je danes Torben Ulrich premagal Petroviča s 6:1, 6:2, 6:2.
Največjo senzacijo prvega dne pa predstavlja poraz nosilca skupine, prvaka vvimble-donskega turnirja 1. 1954 in ljubljenca wimbledonskega občinstva Jaroslava Drobnega, katerega je premagal komaj 19-letni Indijec Ramanathan Krishnan v štirih setih 6:1, 4:6. 6:1, 6:4. Drobny se je za letošnji turnir še posebno skrbno pripravljal, a pri svojih 34 letih ni bil kos svežemu in prožnemu Indijcu.
V prvem kolu sta bila uspešna tudi Italijana Pietrangeli in Sirola. Prvi je premagal Avstralca Bowm?na s 6:2, 6:4.
V VI. KOLU 2,5:2,5(3) SZ vodi z 21,5:16,5(10)
Y prekinjenih partijah imajo sovjetski mojstri boljše izqlede
BEOGRAD, 25. — V petem kolu šahovskega dvoboja Ju-goslavija-Sovjetska zveza so bili izidi partij naslednji: Korčnoj-Matanovič prek, v remi poziciji, Geler-Djuraševič prek. z večjimi izgledi za belega, Averbach-Rabar prek. v boljšem položaju za Averba-cha, Boleslavski-Milič prek. z večjimi izgledi za belega, Gli-gorič-Smislov remi v 23. potezi. Karaklajič-Keres prek. z izgledi za uspeh Keresa, Iv-kov-Tajmanov prek. z izgledi za zmago Ivkova. Trifunovič-Petrosjan prek. v boljšem položaju za črnega
Stanje po V. kolu 19:14 (7) za Sovjetsko zvezo.
V VI. kolu so bili izidi partij naslednji: Milič . Korčnoj prekinjena v boljši poziciji za
črnega. Pirc - Averbach pre-:5. drugi pa Avstralca La-jkinjena v boljši poziciji za verja s 7:5, 6:4, 6:2.	At.n-v,,,,
slavski 0:1, Matanovič - Gel-ler remi, Petrosjan - Gligorič 0:1, Smislov - Karaklajič remi, Keres - Ivkov remi, Taj-manov - Trifunovič prekinjeno v remi poziciji.
Rezultat šestega kola 2,5:2,5 (3L
Stanje po VI. kolu 21,5:16,5 (10).
NA DIRKALIŠČU V1GORELLI
Averbacha, Udovčič - Bole-
MEDNARODNI MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR
16 MOŠTEV SED
v borbi za «Kvarnerski poka!
V prvi tekmi je tržaška Ponziana premagala Opatijo z 2:1. Visoke zmage Hajduka, Avstrije in Splita. Nepričakovan poraz Rijeke
REKA, 25. — S slikovitim defilejem vseh "nastopajočih ekip na stadionu Kantrida na Reki, se je včeraj začel III. mednarodni mladinski nogometni turnir za »Kvarnerski pokal«. Udeležuje se ga 16 moštev sedmih držav: Avstrije, Italije, Nemčije, Danske, Češkoslovaški. Madžarske in Jugoslavije. ki so razdeljene v štiri skupine s sedeži na Reki. v Opatiji, v Pulju in v Labinu.
Največje presenečenje prvega dne predstavlja nedvomno poraz Rijeke, ki se je lani plasirala na drugo mesto. V otvoritven: tekmi jo je premagala na lastnem igrišču
pella ni točno prestregel, je | enajstorica Šibenika s tesnim
WATERPOLO TURNIR V NEAPLJU
Madžarska osvojila „Pokal Ricciardi“
V zadnji tekmi turnirja Italija premagala Madžarsko z 2:1
NEAPELJ. 25. — V nadaljevanju mednarodnega peteroboja v vvaterpolu so bili včeraj in danes doseženi naslednji lezultati: Madžarska Sovjetska zveza 6:4, Italija -Nemčija 5:2, SZ - Romunija 3:2 (2:2), SZ - Nemčija 5:1. V zadnjem srečanju turnirja je Italija nepričakovano premagala Madžarsko z rezultatom 2:1 (2:0). vendar je Madžarska zaradi boljšega količnika v golih osvojila prvo mesto in pekal Ricciardi.
V odmorih med tekmami v vvaterpolu so bili v plavanju doseženi naslednji rezultati:
100 m prosto moški: 1. Till (Madž.) 59.9,	2. Buonocore
(It.) 1’00"8, 3. Elmi (It.) 1’01”8. 4. Kohler (Nem ) l'01”9,	5.
Weber (Nem.) 1'02”8.
400 m prosto ženske: 1. Val-le (It.)	5'48"4. 2. Martinelli
(It.)	5’51”5,	3. Felici (It.)
5'54"5.
100 m hrbtno moški: Miersch (Nem.) 1’07”, 2. Galletti (It.) 1’09”, 3. Lombardi (It.) 1’11”. 4. Elsa (It.) 1’11”8.
PLAVANJE
Nepriznan rekord 12-letne Američanke
SANTA CLARA (Kalifor-nia), 25. — Komaj 12-letna ameriška plavalka Chris Von Slatzer je včeraj preplavala 500 yardov v času novega sye-tovnega rekorda za ženske 5'52”5. Dosedanji najboljši čas na tej progi je imela Danka Hveger 5’53”. Toda rezultat mlade Američanke Mednarodna plavalna zveza ne bo priznala za nov svetovni rekord, ker zveza že 3 leta ne priznava več te daljave za uradne rekorde.
rezultatom 2:1. V drugi tekmi na Reki pa je češkoslovaška ekipa Slavoj Liberec odpravi la z 1:0 madžarske mladince Csepeli - Vasasa. V Pulju sta se obe tekmi prvega dne končali neodločeno. Madžarski Va-sas in zagrebški Dinamo sta se razšla z rezultatom 0:0, domača enajstorica Scoglio Olivi in Bronshoj iz Danske pa z rezultatom 3:3 (2:2). Naj-višji rezultati so bili doseženi v Labinu, kjer je najprej Hajduk odpravil dansko enajsto-rico Esbjerg z visokim rezultatom 7:1 (1:1). nato pa dunajska Austria domačega Rudarja' s 5:1.
V Opatiji je Split pospravil prvo zmago nad Eintrachtom iz Nemčije, v drugi tekmi pa je tržaška Ponziana odpravila domačo Opatijo z 2:1 (1:0).
Mlada enajstorica Ponziane bi morala po vseh predpisih zmagati z z^nafno večjo razliko golov, saj je pretežni del igre, posebno še v drugem doI-času, gospodarila na igrišču. Bilo je -naravnost čudno, kako žoga ni in ni hotela v eol domačinov, ki so se sicer požrtvovalno borili, a so tako tehnično kot kondicijsko mnogo zaostajali za Tržačani. Mnogo nevarnih strelov je tudi ubranil zelo dober vratar Opatije Podreka. Ponziana je prišla v vodstvo v 29’ prvega polčasa po Cerqueniju. če prav so že v 1’ imeli zrelo priložnost za realiziranje. V 10’ drugega polčasa je povišal rezultat Florio. dve minuti pred koncem pa je Kustolin dosegel častni gol za Opatijo.
Jutri se bo Ponziana pomerila z Eintrachtom in 27. s Splitom, ki se zdi favorit te skupine.
Enajstorica Ponziane je nastopila v naslednji postavi: Di Tomaso; Depase, Bruschet-ta; Frontah, Iserzi, Codiglia; Lenarduzzi, Florio, Cerqueni, Ghersetich, Ruan.
REZULTATI I. SKUPINA — PULJ Csepeli - Vasas (Madž.) - Dinamo (J) 0:0
Scoglio Olivi (J) - Bronshoj (Dan.) 3:3 II. SKUPINA — REKA Slavoj Liberec (CSR) - Vasas (Madž.) 1:0 Šibenik (J) - Rijeka (J) 2:1 1U. SKUPINA — OPATIJA Split (J) - Eintracht (Nem.) 4:0
Ponziana (TS) - Opatija (J) 2:1
IV. SKUPINA - LABIN Hajduk (J) - Esbjerg (Dan.) 7:1
Austria (A) - Rudar (J) 5:1 DANAŠNJI PROGRAM
V PULJU: Vasas - Bronshoj, Scoglio Olivi - Dinamo
NA REKI; Csepeli Vasas - Šibenik. Rijeka-Slavoj Liberec y OPATIJI: Eintracht - Poq-ziana. Opatija - Spiit
V LABINU: Esb.ierg - Austria, Rudar - Hajduk
Oagovorni ureanig STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod 2TT . Trst
Anquehlu ni uspelo zrušili Coppijev rekord
MILANO. 25. — Francoski kolesar Anquetil je skušal danes na dirkališču Vigorelli v Milanu porušiti Coppije rekord v enourni hitrostni vožnji. Kljub neugodnim vremenskim prilikam se je po daljšem oklevanju odločil za poskus, ki ga pa ni izpeljal do kraja. Vozil je nekaj več kot pol ure in nato odstopil. V pol uri je Anquet:l prevozil 23.047 km s povprečno hitrostjo 46.094 kar je sicer boljše od Coppijevega rekorda, vendar je veliko vprašanje če bi Anquetil v tem tempu vzdržal do konca. Kljub temu pa je Anquetil med vožnjo zrušil stari Archambaudov rekord na 20 km. ki. jih je prevozil v času 25’57”l/5 medtem ko je stari rekord znašal 25’29”3/5.
Mednarodni nogomet
BEOGRAD, 25. — V okviru tekmovanja za srednjeevropski pokal sta Crvena zvezda in Veres Lobogo igrala neodločeno 1:1 (1:1).
PARIZ. 25. — Honved iz Budimpešte je premagal domači Racing s 5:1.
KOPENHAGEN, 25. — Danska - Norveška 0:3 (0:2).
AMSTERDAM, 25. — Milan je proti izbrani ekipi Holandske igral neodločeno 0:0.
Letni kinu v Šlimlnin
predvaja danes 26. t. ra. ob 18.30 uri
CEAT Columbia lilm:
0’ Cangaceiro
Turn na
predvaja danes 26. t. m. z začetkom ofc 18. uri ENIC lilm:
DIVJI NOKT
Igrajo: BARBARA STANWYCK, FRED MAC MURRAY V nasilnem okolju premaga velika ljubezen sovraštvo.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
ANDREJ BAHUN
Socialni boji delavcev bivše Južne železnice
ii.
esežek sklača — akorda, :e je vsako leto razdelil post. načelnikom in stal-iel.avce, ki so se zaradi imenovali akordanti. A-je bil tajna ustanova, e; prava sfinga, ker ni e razen post, načelnika vedeti, kolikšni so do-ci in izdatki tega sklada, ivci so dosegli, da se jim azen plače izplačevala ia (zajamčena) akordna ada, ki je bila preraču-a na dan, in sicer tako, e prejemal višji delovod-krono, delovodja 80 vi-ev, starejši delavec-akor-t 60 in mlajši do 15 let be 30 vinarjev. Razen teše je še delil preostanek rda in sicer tako, da so Udeleženci dobili trime-10 akontacijo na presežek, je znašalo za delavca od
9 do 16 kron. Končni presežek pa se je izplačal na koncu leta. Ta je bil navadno dvakrat tolikšen, kolikor so znašale trimesečne akontacije. Delavci so v teku let dosegli da je postajni načelnik imenoval tri akordne zaupnike, ki so pa za delavce toliko veljali, kot «šv. Blaža žegen«, ki nif ne koristi pa tudi ne škoduje. Post. načelnik namreč ni hotel pokazati zaupnikom akordne bilance. Zaradi te akordne tajnosti so često nastajali spori med postajnim načelnikom in delavci.
Posebno velik spor je nastal ob Novem letu 1913. Takrat je uprava sporočila delavcem, da ne bo izplačala nobenega preostanka, če| da ni ni£ ostalo. Tega pa delavci 4iiso hoteli verjeti, kajti promet ni padel, temveč je
stalno od leta do leta narašča1 in je bil tudi leta 1912 večji od prejšnjega leta. Toda uprava je imela za take argumente gluha ušesa, misleč, da lahko dela z delavci kar hoče, češ saj so nevedni. Toda zmotila se je. Takrat je bila organizacija, ki je bila prej dolgo let v krizi, zopet na višku in člani so se tega zavedali ter zahtevali od vodstva, naj napravi potrebne korake, da dobe delavci, kar jim pritiče. Sklicali so shod, ki se ga je udeležila le polovica prizadetih. Zaradi tega sem kot predsednik izjavil, da ne bomo nič sklepali, temveč, da se skliče naslednjega dne ponovno shod, na katerega morajo priti vsi prizadeti, kar se je tudi zgodilo. Prišlo jih je okrog 400 in sprejeli smo resolucijo, ki jo je nesla na-
slednji dan tričlanska delegacija na železniški inšpektorat. Upravi smo dali osem dni časa, da nam izplača preostanek akorda, to je najmanj toliko, kolikor so izplačali v prejšnjem letu. Ce ne bi ugodili naši zahtevi, bi ^napovedali stavko. Uprava je to zahtevo sprejela in tri dni kasneje sporočila, da bo izplačala akordni višek, češ ir je odkrila računsko napako. Spet so delavci zmagali.
POLOŽAJ STALNIH DELAVCEV
Stalni delavci so bili po prvi stavki v zelo slabem položaju. Plače so bile sramotno nizke in de niso med starimi in mladimi delavci razlikovale po drugem kot po akordni dokladi, ki je znašala do 15 let službe 30, po tej dobi pa 60 vinarjev na dan. Plača z akordno doklado je znašala za mlade 2.90 krone, za stare po 3.20 krone dnevno. Ce so bili bolni, so dobivali mladi 50 odstotkov, stari pa 70 odstotkov hranarine. Napredovanj za delavce še ni bilo. Prav tako ne invalidnega in starostnega zavarovanja, niti plačanih letnih dopustov niti nedeljskega počitka, razen ene nedelje v mesecu Takšno življenje bilo obupno in delavec je moral delati
do najvišje starosti, če jo je dočakal. Zato so vsi umrli, ko so bili še zaposleni. Sele ob začetku novega stoletja je uvedla družba za tiste delavce, ki so izpolnili 40 ali več let službe «milostno pokojnino« 16 goldinarjev, to je 32 kron na mesec. Pozneje so to beraško pokojnino, ki je bila prenizka, da bi človek z njo živel, previsoka pa, da bi z njo umrl, zvišali na 40 do 50 kron in tedaj so jo tudi preimenovali v «gesellschaftliche Pension« (družbena pokojnina), ker se je Južna železnica vendar začela sramovati besede »milostna«. Sicer pa je ta milostna pokojnina ostala bolj na papirju, ker jo je malokdo užival.
Nedopovedljivo težko je bilo za delavca, kadar je za dalj časa zbolel, a to se je redno dogajalo, posebno pri etarih. Kajti hranarina ni krila niti najnujnejših potreb, prihrankov pa ni imel nihče, kvečjemu dolgove. Ob plačilnih dneh, to je dvakrat na mesec, so zbirali za take, ki so bili po vej mesecev bolni, prispevke. Na mizi višjega delovodje, kjer so delavci dobivali plačo, je bila ob vsakem izplačilu postavljena lesena skledira. v katero so delavci metali «f!i-ke» — desetice. To je bila
žalostna in hkrati tudi era-motna stvar za 20. stoletje. Takšno zbiranje ni bilo posebno uspešno, ne glede na to, da ga je bil celežen samo eden od bolnih delavcev, zneslo je namreč največ do 40 ali 50 kron. Moja želja je bila tisto skledico čimprej odpraviti in jo nadomestiti z nečim boljšim, do česar bi imeli pomoči potrebni pravico in da ne bi bili odvisni od miloščine.
Železniška uprava se za obolele tudi v naj večji eti-ski ni brigala. Sele ko je delavec umrl, je skušala pokazati svojo človeškost in pieteto s tem, da ie »komandirala« 12 mož. ki so spremljali pokojnika na njegovi zadnii poti. To pa očitno zato. da ne bi bila zanjo prevelika sramota, če ne bi šel nihče za krsto, kajti znano je, da ljudje ne gredo radi za pogrebi velikih revežev, ker se reveža večina sramuje in izogiba.
Slugam so zvišali plače, delavci pa so dosegli avtomatično napredovanje, kar je bilo zanje velikega pomena, saj so se jim od tedaj vsaka tri leta zvišale mezde za 20 vinarjev na dan. Starejšim delavcem pa so zvišali plače za vsaka tri leta službe po 20 vinarjev na dan, kar je zneslo po eno krono
ali tudi več. Uradniki so se lahko obrisali pod nosom, ker niso hoteli razumeti, da tudi njih izkoriščajo kakor vse ostalo železniško osebje. Tedaj so se hoteli uradniki ločiti od ostalih uslužbencev in so hoteli ostati vdani kapitalizmu in kapitalistični državi; niso se namreč hoteli zavedati lega, da ne spadajo v kapitalistični razred. Toda vladajoče razmere so jih vedno bolj opozarjale na to. da kapitalizem ne pozna izjem pri izkoriščanju. Pri uradništvu je vladal tako imenovani « Kastengeist » (duh kaste). Uradniki se niso hoteli družiti z ostalim osebjem, zlasti ne z delavci, ker so jih imeli za uitiaza-ne in manj vredne ljudi, kar najbolj potrjuje njihovo nazadnjaško miselnost in njihove neumne predsodke.
Od leta 1905 do leta 1907 je vladalo zatišje, ki je bilo pravzaprav nekak odmor. Organizacije so se krepile, železniški uslužbenci pa so imeli še mnogo neporavnanih računov z železniškimi upravami. Zaradi tega so u-službenci in delavci pritisnili na organizacijo, naj sestavi spomenico z zahtevami ter jo predloži železniški upravi. Priprave so trajale nekaj mesecev. Takrat se je začela naša organiza-
cija v Trstu še bolj krepiti, kot se dogaja pred vsako borbo, toda to ni bil zdrav pojav, kajti borbena organizacija bi morala kakor dobra vojska bili vedno močna in ne presihati kakor hudournik, ki prekipeva, pa sPet nenadoma usahne.
Članstvo podružnice naše organizacije je zagelo hitro naraščati. V treh mesecih je podružnica narasla o.d 250 na več kot 700 članov. Novo pa je bilo to, da so začeli tudi uradniki množično pristopati, čeprav so imeli svoja stanovska društva, ki pa jim niso nič koristila, ker niso bila borbena. Nekateri naši tovariši so se tega pojava zelo razveselili, češ zdaj bomo srečni, ker bomo imeli v svojih vrstah uradnike. Jaz. pa nisem dal nič na to, ker sem vedel, da se uradniki ne pridružujejo nam iz prepričanja temveč iz špekulacije.
Bil je sklican železničarski shod v Delavskem domu v Ul. Boschetto. Prišel sem zgodaj, ko je bilo še malo ljudi v dvorani. Nekdo me je opozoril na nenavadnega obiskovalca delavskih shodov, ki je sedel med gručo preprosto oblečenih delavcev. Videl sem ga od strani; na bluzi pod vratom se mu
je svetila srebrna epoleta, na kateri so bile po tri zvezde ali rozete. Ko sem ga natančneje premotril, sem ga spoznal. Bil je višji inšpektor državnih železnic Hoff-mann, predstojnik železniške izpostave pri prosti luki. To me je za hip malce začudilo, vendar pa nisem gojil nobenih utvar, da hi ta gospod postal naš sobojevnik; in nisem se zmotil. Uradniki, so s pomočjo našega gibanja in s pomočjo naše socialistične organizacije skoraj stoodstotno uresničili svoje stare zahteve. Takoj po končanem gibanju so prav tako naglo izstopili iz organizacije, kot so prej pristopili.
Da so delavci Južne železnice v Trstu prišli do vseh življenjsko važnih pridobitev. so od prv* stavke leta 1900 potrebovali celih 12 let. Posebno velike težave so i-meli zaupniki organizacije s starimi delavci, ki so bili najbolj potrebni pomoči, To so bili ljudje s 40 in več leti službe in stari 70, včasih pa tudi več kot 80 let. Ti čelavci so duševno popolnoma ohromeli ali otrpnili in seveda niso imeli smisla niti za organizacijo niti *a borbo.
(Nadaljevanje sledi)