Na drugih bojiiiih. Na italijanski fronti le manjši spopadi pri Vrtojbi. Kostanjevici in na obmejnem tirolskem gorovju. Splošen položaj se ni nič spremenil. Ojunačeni po zopetni ruski ofenzivi so se pričeli ludi Rumuni živahnej^ gibati in se baje, kakf r naglašajo švicarska poročila, pripravljajo na ofenzivo. Na francoskem bojišču hudi artilerijski boji v Flandriji in manjši spopadi na črti Lens-St. Quentin. Ob reki Mozi so pa Francozi brezuspešno napadali neinške postojanke. Na o-talem delu fronte razen manjših prask nobenih večjih vojnib dogodkov. Na macedonskem bojišču razven artilerijskega ognja ob reki Strumi nobenih važnejših dejanj. Ker je nova grška vlada odredila splošno mobilizacijo grške armade, je v doglednem času pričakovati pred Solunom važnih sprememb. Na turških bojiščih večji spopadi med Turki in Rusi ob turško-perzijski meji na črti KermanšahHamadan, kjer se je Turkom posrečilo Ruse nekoliko potisniti nazaj. — Na egipi0Arskem bojišču /¦.ivahne angleške priprave za novo ofenzivo v južni Palestini. Angleški zrakoplovci so vrgli : 0 bomb na Oljsko goro in 70 bomb na mesto Jeruzalem, ki pa niso povzročile večje škode. čijo. Bolgarijo in Turčijo in odpoklicala svoje poslanike iz Dunaja, Berolina, Sofije in Carigrada. Temu koraku bo najbrž kmalu sledil še drugi korak: Grčija bo v doglednem času, kakor hitro bo namreč mobilizirala svojo arniado, napovedala Turčiji in Bolgariji vojsko. Nova grska vlada je že poklicala pod orožje vse novince letnikov 1916 in 1917. Za vrhovnega poveljnika grške armade je imenovan Venizelosov pristaš, general Daiglis. Pred Solun namerava nova grška vlada poslati 400.000  mož na p; moč Sarrailovi armadi, kar utegne ves  položaj pred Solunom bistveno spremeniti. Kaj bo z mirom? Mirovno gibanje ne more nič prav naprej. Stokholmska socialistična posvetovanja 0 miru so se izjalovila, ker ne angleški, ne francoski in ne ruski socialisti nočejo na zborovanje. Angleški ministrski predsednik George je imel na Petrovo v mestu Glasgov na Angleškem govor, v katerem je z vso gotovostjo povdarjal, da bo konečna zmaga na strani Angležev, Francozov in njih zaveznikov. George je zaklical s povzdignjenim glasom: »Mi bomo zmagali tako gotovo, kakor vsako jutro solnce izhaja.« Zatrjeval je, da je nadaljevanja vojske kriva edinole Nemčija, ki bi rada gospodovala nad celim svetom. Dokler ne bo zlomljena pruska vojaška sila (militarizem), ne bo miru. Tako samozavestno govorijo Angleži, ki tudi zavedno izjavljajo. da nemški P-čolni niti blizu ne dosezajo zaželjenega namena, da bi izstradali naše sovražnike. V nedolio. dne 1. julija se je vršilo v Bernu v ?vici zborovanje zastopnikov švicarskih krščansko-socialnih društev. Sv. Očetu so odposlali spomenico, v kateri slavijo sv. Očeta kot velikega glasnika miru in izražajo vročo željo, da bi se katoličani bojujočih držav po posredovanju katoličanov drugih dežel sporazumeli in delovali nato, da se neha krvava vojska. Zborovanje tudi izraža upanje, da bo sv. Cerkev kot vzgojiteljica človeštva rešila vprašanje, kako priti čimprej do zaželjenega miru. Ruski vojni minister in socialist Kerenskij je izdal oklic na rusko armado in rusko Ijudstvo, v katerem poziva vse Ruse na veliko ofenzivo proti Nemčiji in Avstriji. V tem oklicu pravi, da sta Nemčija in Avstrija sicer ponudili Rusiji poseben mir. a da ta ponudba ni bila resno mišljena in jo je Rusija morala odkloniti. Grčija. Že zadnjič smo poročali, da je četverosporazum prisilil grškega kralja Konštantina, da se je moral v prid svojemu sinu Aleksandru odpovedati prestolu in zapustiti deželo. Sedanji kralj Aleksander je kralj samo po imenu. pravi vladar Grčije je pravzaprav prijatelj četverosporazuma, Venizelos, ki je postal ministrski predsednik in vojni minister in si je že sestavil novo ministrstvo, katerega člani so sami njegovi pristaši. Prvi korak, katerega je storil Venizelos in njegova vlada, je bil, kakor se je pričakovalo, da je Grčija dne 29. junija ukinila diplomatične zveze z Avstrijo, Nem-