SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poiti prejeman velja: Za celo istt predplačan 15 (ld., za pol leta 8 yld.t za četrt le'« 1 (Id., aa jed»
meiec 1 (14.40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za cele leto 18 (Id., ta pol leta 6 (ld., u «etri leU 3 (ld., za jeden mesec 1 (ld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. v»« na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vspregema upravniitvo in ekipedlelja v „Katel. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejeraajo.
Vredništvo js v Semenilkib ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 274.
V Ljubljani, v petek 27. novembra 1896.
Letnik; XXIV.
Nova nemškutarska spletka.
Nulla dies sine linea! Ni ga važnejšega tre-notja v našem političnem življenju, da ne bi morali govoriti o predvladi nemškutarstva med nami. Veliko posestvo nahaja se pri nas skoraj da popolnem v rokah naših narodnih nasprotnikov — in to je naše največje, pogubonosno gorje za dobe, ko še velja in dokler bode veljal Schmerlingov volilni zi-stem. Dokler bode veliko posestvo v deželnem in državnem zboru v toliko odločilni meri zastopano, nemškutarstvo pri nas zaman preganjamo, in je resničen in pošten naroden napredek nemogoč. Kajti kar se v sedanji dobi šopiri z zvenečim naslovom „narodnega naprednjaštva", se resno za tako smatrati ne more.
Naši „naprednjaki" podobni so za las nemškim „heil6"-ancem. V eno mer trobijo med svet in kriče, da je narodnost v nevarnosti. Brez premisleka obsojajo vse treznejše elemente, ki se ne marajo brezpogojno podati njihovemu tiranstvu in moliti — toda samo z jezikom — malika „absolutne narodnosti" in njenih namišljenih „prvoboriteljev". Pa kakor se Scbonerianci na Nižjeavstrijskem niso sramovali družiti se z židovskoliberalno kliko zoper svoje nemške — toda seveda krščanske — sobrate, uprav tako se tudi naši absolutni „narodnjaki" ne strašijo spletkarij in paktiranja z absolutnimi našimi narodnimi nasprotniki, ako to koristi njihovim strankarskim nameram in — kar je poglavitno — škoduje „klerikalcem" I
To je žalostna resnica, — žalostna ne za našo stranko, katere naši liberalci vkljub vsem nemšku-tarskim zvezam v zmagonosnem njenem prodiranju ovirali ne bodo, pač pa je taka tfijaltska politika na očitni kvar našega slovenskega naroda in jedini vzrok, da še danes pravzaprav „le tujcem sreče svit na Kranjskem sije", da slej ko prej nemškutarstvo pri nas gospodari.
Odpadnik Schwegel je tisti „Wundermannu, ki so se mu na milost in nemilost podvrgli slovenski liberalci, „jedini pravi" zastopniki našega naroda. Z njimi v „bratski" slogi združen roga se odločnemu, toda nevspešnemu odporu „klerikalcev" in vlada v korist kranjskemu — nemškutarstvu.
To pa ne samo v ozkih domačih mejah in majhnem okviru domače kranjske politike, ampak tudi izven domačega praga na — Dunaju. To je sedaj javno dejstvo, ki se ne da več tajiti.
Pretekli torek namreč bila je v državnem zboru volitev za osrednjo komisijo za pregledovanje zemljiškodavčnega katastra. Poslanci posamičnih dežela snili so se bili poprej, da se zedinijo glede oseb, katere naj bi do-tična dežela poslala v omenjeno komisijo. Kranjska imela je izbrati si ednega člana komisiji in njegovega namestnika. Izvoljena sta bila, kakor listi poročajo, za Kranjsko Nemec baron Ludovik B e r g, posestnik v Mokronogu, za namestnika mu pa Janko Kersnik, deželni poslanec. To volitev je zopet zmašil naš narodni Mefisto — baron Schvvegel. Ta mož je z grofom Turjaškim edini kranjski Nemec v državnem zboru, v tem ko je slovenskih poslancev kranjskih — osem. In vender je dosegel, da bode naša dežela v imenovani, prevažni komisiji zastopana po — Nemcu in ne Slovencu. Kajti g. Kersnik je samo baron Berga namestnik in pride v poštev samo tedaj, ako bi bil baron Berg zadržan, udeleževati se komisijskih posvetovanj.
Ta nova zmaga kranjskega nemškutarstva pa je pisati zopet na rovaš naših — liberalcev. Ferjančič & Co. bili so se zvezali s Schvvegelom in Auersper-gom zoper naše „klerikalne" poslance gg. Povšeta, dr. Susteršiča, Pfeiferja in grofa Hohenwarta. Libe-ralno-nemškutarska koalicija bila je vsled tega močna — šest mož, v tem ko so bili naši samo štirje. — Zmaga je bila Cedaj lahka.
Pa kakor bi še ne bilo dosti sramotnega paj-daštva, volili in izvolili so slovenski glasovi na p r v o
mesto — nemškutarja in bili do cela zadovoljni, d* se je Slovencu odredila imaginerna čast neaktualnega namestnika I Res, dalje se brezmiselno — ovčja krotkost in klečeplaztvo pred gorjanskim „baronom" že ne da tirati! To je vrhunec nemoške politične odvisnosti, katera obuja v nas le še pomilovalen posmeh.
In zakaj vse to ? Cemu se je nadaljevala iškar-jotova pot iz deželne zbornice še v državni zbor? Cuj, slovenski narod in strme občuduj modrost svojih liberalnih zastopnikov : „klerikalci" so bili gosp. Povšeta kandidirali za člana osrednje komisije in — to se je moralo zabraniti. Ne stvarni, ne narodnostni razlogi ne morejo obveljati, kedar gre našim liberalcem proti „klerikalstvu".
Komisija bavila se bode poglavitno z vprašanjem, kako na posamezne krono-vine pra v ično in ra z mera m in potrebam primerno porazdeliti oni p o 1 -tretji milijon goldinarjev, ki sebode vsled davčne preosnove avstrijskim kmetom - posestnikom odpisal od sedanjega zemljiškega davka. To vprašanje je za naše kmete sigurno velike važnosti, kajti čim večjo svoto bo naš poverjenik v komisiji izposloval za našo deželo, tem več se bode našim posestnikom odpisalo na zemljiškem davku. Veliko bode pri tem poslovanju ležeče na osebnih zmožnostih, pa tudi parlamentarnih ko-neksijah našega poverjenika in na ugledu, ki ga uživa v gospodarsko-strokovnih krogih.
Pač smelo trdimo, da bi si Kranjska smela ča-stitati, ako bi jo mesto barona Berga zastopal v tej komisiji g. Povše, ki je baš v zemljiško-davčnih zadevah v zbornici v obče spoštovan in čislan kot strokovnjak, kakoršnih ima naš parlament malo, Poleg tega smatrati je razžaljivo za naš kmetski stan, da se v zadevah, katere tako živo segajo v njegove življenske interese, prezira može, koje si je sam izvolil za svoje zastopnike, katerim zaupa in od kojih
LISTEK.
Južna Afrika.
Spisal P. Emanuel Drevenšek.
(Dalje.)
III.
Joas des Santos vprašal je najpametneje Kaire, kam da se po njih mislih podajo duše po smrti, ako so živele pravilno in dobro. Na to so odgovorili, da sicer niso v nebesih, kjer biva le Moelumgo, pač pa pridejo duše pobožnih v prav prijetne in lepe kraje, koder so prav blaženi in imajo vsega v izobiliu. Iz tega zamoremo sklepati, da imajo mnogi teh divjakov približne pojme o Bogu in neumrjoč-nosti duše. Malo število verskih predpisov, katere so jim predniki zapustili, vsi prav verno spolnujejo in se tudi sila natančno drže praznikov, tako da celo osramote nekatere kristijane, ki z delom ali pa nerodnostjo svete dneve skrunijo. Divjaki ob prazniku niti živali niso ubili, ki so jo rabili v hrano, in tudi niso pustili, da bi bil kdo v njih deželi to storil. To nam priča sledeča dogodba: Neki Portugalec popotoval je skozi njih deželo in naletelo se je, da je prišel v kraljevo mesto, ko so ravno velik praznik
obhajali. Dal je za se in za svoje spremljevalce za-klati vola, da bi ga povžil. Pa ogleduhi, katere je bil kralj poslal na skrivnem opazovat, kaj da delajo tujci, so to hitro naznanili. Na to jim kralj prepove pod smrtno kaznijo vola raztelesiti, ampak naj ga puste ležati, kakor je, dokler ga razsrjeni Bog sam ne povžije. Portugalci so morali tedaj pustiti vola, v katerem je bilo še vse drobovje, in zato je v veliki vročini nastal grozen smrad. Praznik je že davno minul, a še niso smeli kacega druzega vola zaklati, in ko so kralju poslali daril, jih je poslal nazaj s poveljem, da morajo Portugalce zapreti v tisto poslopje, koder je še vedno ležalo smrdeče volovo truplo. Se le čez nekaj dni so Kafri Portugalce spustili, ki so mislili, da so dovolj kaznovani. Kralj bi bil toraj preje pustil, da bi bila vsled smrada nastala kuga, ko pa bi bil le za pičico odjenjal od postave.
Quetive imel je telesno stražo, broječo 300 do 400 mož, ki so se imenovali inficio t. j. rabeljni, ker so ti ljudje izvrševali smrtno obsodbo. Koderkoli so se pokazali, vzbujali so strah in grozo in nikdo jih ni rad srečava), ampak se je ognil, če je le mogel, ker si ni bil svest, da ga ne popadejo ali po kakem naročilu ali iz jeze ali pa celo iz ne-
previdnosti. Ako so dobili nalog, da morajo koga spraviti na oni svet, hodili so trumoma krog palače in kričali: inhama, inhama, s čemer so hoteli naznaniti, da bodo koga umorili. Ce so imeli koga obesiti, nosili so dolgo vrv krog vratu in jedno krog pasa. Ako pa so bili oboroženi z nožem ali kijem, pomenjalo je to, da bodo komu glavo vzeli. Tacega so najprej s kijem pobili, potem pa mu vrat prerezali. — Ako mu niso mogli dokazati krivde, upo-rabljevali so tako zvane božje sodbe, t. j. poskušali so ali s strupom, ali z ognjem ali z vodo. Skušnja s strupom se je imenovala „lukasle" in je obstajala v tem, da je moral obtoženec veliko posodo tacega strupa izpiti; ako mu ni škodoval, bil je nedolžen. Marsikateremu je srce v hlače zlezlo, če je le videl veliko posodo strupa, in je kar obstal. Skušnja z ognjem (ioqua) je obstajala v tem, da je moral obtoženec oblizniti razbeljeno železo. Znani so slučaji, v katerih so obtoženci po trikrat obliznili tako železo, pak se jim ni nič žalega zgodilo. Tretja skušnja je bila skušnja z neko grenko vodo (calao), katero je moral dotičnik izpiti; če jo je zamogel izbljuvati, dobro zanj, če pa ne, bil je kriv in po tem kaznovan. Joas dos Santos sam je videl, da se je jedenkrat nekdo nad to grenko vodo zadavil. (Dalje sledi.)

pričakuje, da mu bodo po vesti iu zuanju zvesti bra-nitelji v tužui borbi za njegov obstoj.
Posebno ilustracijo pa zadobi ta najnovejša nemškutarska spletka, ako se jo gleda skozi megleni perspektiv porajajočega se — jugoslovanskega kluba. V istem hipu, ko se vrše posvetovanja o osnutku tega zgolj in vseslovenskega kluba, zahaja naša liberalna stranka nazaj k staremu svojemu ljubimcu — nemškutarstvu in se veže z njim zoper bodoče svoje klubovce! Ali naj tako postopanje potrdi naše poslance v veri, da je liberalcem do resnega in trajnega sporazumljenja ? I V istem trenotji, ko podajajo desnico našim poslancem v spravo in zvezo v imenu narodnosti, izdaja iu prodaja se ista narodnost našim nasprotnikom in uprizarja najgorja ielonija ! — Lepe avspicije to, ki se v njih oživo-tvarja politična naša bodočnost z» dobo bodočih šest let I
Naši kmetski posestniki pa naj si dobro zapomnijo to dejstvo, ki z nova izpričava, koliko je mar našim liberalcem do resničnega blagra — met-skega stanu ! Volilci bodo svojedobno iz preziranja svojih poslancev izvajali svoje posledice.
Državni zbor.
Dunaj, 26. novembra.
Naučni minister je predložil načrt zakona glede uravnave služb asistentov na vseučiliščih, tehnikah in vis. šolah za obdelovanje zemlje ter konstruk-terje na tehniških vis. šolah.
Nato zbornica nadaljuje razpravo o uravnavi uradniških plač.
Posl. J a n d a nasvetuje, naj se člen V. glasi : „Z izvršitvijo tega zakona, katerega veljavnost naj se določi s posebnim zakonom, se pooblašča skupno ministerstvo".
Poročevalec dr. B e e r polemizuje z grofom Zedtvvitzem, ki je izjavil, da s tovariši noče glasovati za odsekov nasvet, ker bi se s tem zopet pomnožili drž. dolgovi. Tudi odsek, pravi govornik, noče novih dolgov, ker se bodo višje plače uradnikov pokrile s prebitkom in zvišanjem posameznih davkov. Predlog posl. Jande naj se odkloni, kar se je tudi zgodilo pri glasovanju. Zbornica tudi odkloni s 123 proti 114 glasovom predlog groia Zedt-witza, da naj bi zakon stopil v veljavo s prvim dnem prihodnjega meseca, ko je bil objavljen. Dalje je zbornica odklonila s 141 glasovi proti 108 predlog odsekov, da bi zakon stopil v veljavo s 1. jul. 1807.
Na glasovanje pride vladni predlog, ki ne določa, kdaj stopi zakon v veljavo. Na željo grofa Kuen-burga se seja pretrga za 10 minut.
Ko predsednik zopet sejo otvori, izjavi dr. Kopp, da vlada izrablja vse stranke; dr. Kaizl v imenu Mladočehov izjavi, da so za zboljšanje plač nižjim uradnikom, da pa ne delajo politične kupčije.
Zbornica konečno z veliko večino vsprejme vlad. predlog, da zakon stopi v veljavo z dnem objave; istotako obveljati dve resoluciji posl. Marchtta, da se dovolijo dragiujske doklade uradnikom, ki službujejo v kopaliških in letoviških krajih, ter da vlada preskrbi za boljše stališče oskrbniških uradnikov.
Nato pride v razpravo zakon o začasni uredbi plač državnih služabnikov, izvzemši one pri pošti iu brzojavu.
Posl. Gessmann naglaša, da so služabniki pri nekaterih uradih z 250 gold. letne plače preslabo oskrbljeni, zato se širi razvada daril. Isto velja o slugah pri okr. sodiščih.
Posl. M a r c h e t želi, da se služabnikom s 500 do 550 gld. letna plača zviša na 600, oziroma 550 do 600 na 650 gld.
Dr. K o p p nasvetuje resolucijo, da vlada predloži zakon, po katerem naj se uravnajo plače in preskrbovanje za starost onih oseb, ki pri državnih uradih oskrbujejo pisarniške posle.
Finančni minister vitez B i 1 i n s k i naglala, da z ozirom na razne nasvete glode zvišanja plač državnim služabnikom v trenotku ne more naznaniti dotične višje svote. Le ko bi se vsem zvišala plača po 50 gld., bi to znašalo pol milijona na leto. Pomisliti tudi treba, da poštna uprava oziroma trgovinsko ministerstvo zahteva za poštne sluge najmanj 620.000 gld. Vlada ima doslej zanesljive podatke le glede diurnistov, katerih je okoli 8000. Za te se bode plača primerno zvišala iz pavšalov. Diurnistov vlada ne more prevzeti med uradnike, na vsak način pa se morajo zavarovati za slučaj bolezni in za starost. In to se bode zgodilo, kakor je vrejeno pri
državnih železnicah. V ta namen bode vlada prihodnje le£o zahtevala potreben kredit.
Posl. K r a u s obžaluje, da se višjim uradnikom plače zvišujejo, dočim se pri najnižjih tako stiska.
Poslanca Kuri in Erb izročita več resolucij, posl. K o b 1 a r priporoča boljše plače za diurniste, posebno pa zavarovanje za slučaj bolezni.
Por, B e e r nasvetuje, naj se vsprejme predlog odsekov, ker bode vlada v kratkem predložila defi-nitiven zakon glede služabniških plač. Zbornica odkloni vse preminjevalne predloge ter vsprejme §§ 1 do 5 brez premembe. Glede § 6., ki določa, da zakon stopi v veljavo s 1. julijem 1897, nasvetuje posl. P.otak, naj se glasi tako, da stopi v veljavo z dnem objavljenja.
Posl. Wrabetz se temu protivi, češ, da se diurnistom pač lahko plače zboljšajo iz blagajniških preostankov. Istega mnenja je dr. Kraus.
Finančni minister naglaša, da je uradnik s 600 gld. plače revnejši, nego diurnist s 500 gld.
Za zboljšanje plač služabnikom se bode potrebovalo 1,700.000 gld., ki pa niso še v proračunu. Zato naj ostane vladni predlog.
Govoril je še naučni minister, potem se seja konča ; prihodnja jutri.
Politični pregled.
V Ljubljani. 27. novembra.
Kdo bo bodoči nižje-avstrljski deželni maršal? Razni dunajski listi se pečajo v zadnjem času v obili meri z imenovanjem deželnega maršala. Gotovo je sicer in tudi povsem pravično, da izide predsednik temu deželnemu zboru iz srede proti-semitske stranke, kajti po tej se mora sedaj vse ravnati, ker je židovskim liberalcem odvzeta vsaka najmanja moč. Gré se toraj sedaj le še za osebo samo, ki bo tako srečna, da pride na sedež deželnega maršala. Pred seboj imamo dve kombinaciji. Prva želi podeliti čast maršala baronu Gudenusu, konservativnemu kompromisnemu kandidatu iz skupine veleposestnikov, za njegovega namestnika pa je določen dr. Kopp. Proti tema pa zavzema svoje stališče krščansko-socijalua stranka, ker ji je iz mnogih skušenj znano, da od zastopnikov veleposestva ni pričakovati nikakih ugodnostij za nižje stanove. Ona toraj predlaga za prvo meSto princa Llechtensteina, njegovim namestnikom pa dunajskega župana Stro-bacha. Iz poslednja kombinacije se seveda židovsko-liberalna klika norčuje na vse možne načine ter jim že naprej svetuje, naj si izbijejo iz glave to abotno misel. Naj si bode že kakor hoče, gotovo pa je, da ima princ Liechtenstein mnogo več zaslug za nižje stauove, in za te se gré v prvi vrsti, kakor pa katerikoli si bodi konservativen veleposestnik.
Glavar Schoffgotsch in židovski liberalci. Vsakdo naših bralcev se bode spominjal, s kolikim pogumom so kovale židovsko-liberalne ko-rifeje interpelacijo na ministerskega predsednika radi pozdrava grofa Thuna na katoliškem shodu v Sol-nogradu. Toda, kakor so bili vodje poprej pogumni, tako so bili potem pobiti in poraženi, ko jim je grof Badeni z odločnimi besedami povedal, kar jim gre. Marsikdo bi si bil mislil, da jim bo ta grozovit udarec za vselej vzel veselje, podajati se v tako nevarne boje. In vendar, zgodilo se je ravno nasprotno. Kolovodje so menda komaj čakali nove ugodne prilike, da bi povzdignili svoj hripav glas za v nevarnosti se nahajajoče — židovstvo, oziroma brezverstvo. Kot nalašč jim je prišel osnovalni shod katoliškega učiteljskega društva za Predarlsko, in glavar Schaff-gotsch se še ni oddahnil od svojega napora pri pozdravnem govoru, že je bila skovana fulminantna interpelacija in, ako bi ta ne pomagala, tudi še nujni predlog, pred katerim bi se moral tresti ves „omikani" svet. Ministerski predsednik jim je res odgovoril in — gotovo je s tem zadoščeno njihovemu razžaljenemu brezverskemu čutu I Sami kolovodje res menijo, da so dobili tak odgovor, kakor-šnega so pričakovali. Toda temu ni tako I Grof Badeni v svojem odgovoru niti z najmanjo besedico ni pokazal, da ne odobrava glavarjevega govora v stvarnem oziru ; on prav nič ni obljubil, da ne predloži zakona ali ne ukrene kaj druzega, kar bi pospeševalo zahteve „klerikalcev". Ali so toraj kolovodje kaj dosegli ? Menimo, da bore malo ! No blamaž ste že navajeni, čim več, tem bolje za — nas I
Potovanje srbskega kralja in preobrat v srbski politiki. Srbski kralj se nahaja sedaj na italijanskih tleh, v večnem mestu Rimu, potem
ko je bil preprijazno vsprejet na dunajskem dvoru in se je posebno dolgo mudil pri vodji zunanje politike, grofu Goluhovskem. Tudi italijanski kralj Um-berto «a je vsprejel prijazno. Včeraj je obiskal Aleksander tudi sv. očeta, pri katerem je ostal skoro jedno uro, in zvečer mu je vrnil ta poset državni tajnik kardinal Rampolla. Ob tej priliki povprašujejo se in si belijo glave razui politiki o namenu tega potovanja. Z avstrijskim cesarjem se je sešel fie le pred kratko dobo povodom otvoritve Železnih vrat. In tudi v Italiji nima srbski kralj ničesar iskati, bi si mislil vsakdo, kdor le površno sodi o tem potovanju. Vse mogočneje države so že zvezane bodi si v javne ali tajne dvo- ali trozveze in ¿orej se tudi Srbiji ne more zameriti, da si gre iskat vsestranskih zaveznikov. Res je sicer, da je še mnogo Srbov, ki pričakujejo rešitve jedino le od ruske strani, in tudi vlada sama je bila pred nedavnim časom prijazna tej rusefilski ideji. Kralj Aleksander pa je uvidel, da je nujna potreba, spraviti se tudi z naj-bližnjim sosedom, z Avstrijo, tembolj, ker je blagostanje Srbije v marsičem odvisuo od dobrih razmer mej sosedno Avstrijo. V tej misli pa ga je še bolj utrdila znamenita izjava grofa Kalnokyja: „Avstrija želi samo samostojnega in vspešuega razvoja balkanskih narodov." Umevno je, da so srbski domoljubje z veseljem pozdravili to izjavo in si skušali še bolj utrditi to prijateljstvo. To pa je namen potovanja na Dunaj in, ker je Italija avstrijska zaveznica, se spodobi, da se iz jednakih oz rov počasti z obiskom tudi kralj Umberto. Ekonomični in ko-mercijalui interesi balkanskih držav pridejo torej tu v prvi vrsti v poštev.
Italijansko - abeslnska mirovna pogodba in Anglija. Angleški sebičneži niso nič kaj zadovoljni s pogodbo, katero sta sklenila italijanski zastopnik Nerazzini in pa abesinski neguš Menelik. Najbolj jih bode v oči člen V. mirovne pogodbe, kateri prepoveduje italijanski vladi, odstopiti dosedaj si priborjeni svet na afriških tleh kaki drugi državi, is da mora italijanska vlada, ako bi hotela iz lastnega nagiba opustiti sedanjo Eritrejo, prepustiti ta svet Etijopiji. Angleška vlada si je to stvar vse drugače predstavljala. Menila je namreč, da pripadejo svojedobno, kadar se jih Italija naveliča upravljati, vse pokrajine, toraj tudi Masava in Kasala, egipčanski pokrajini, kateri so že spočetka pripadale. Kaj hočejo pomeniti te „pobožne" želje sebičnih Angležev, si misli lahko vsak, kdor količkaj pozna njihovo dosedanje postopanje v afriškem vprašanju. „Pall Mali Gazette", glasilo teh sebičnežev, naravnost izjavlja, da Menelik nima niti sence pravice do te pokrajine, ker je bila že spočetka egipčanska lastnina. — No, kralj Menelik bode že vedel spolniti angleške želje ter jim morda še določneje ko Italijanom pokazal, da si ne da mnogo zapovedovati. Tudi že minulo leto so angleški vojaki nemalokrat morali čutiti zamorske pesti, in kaj jedna-kega v podvojeni meri se jim lahko še znova pripeti, ako bodo le preveč rogovilili po afriških tleh.
Cerkveni letopis.
Iz Rima.
(Konec.)
Po mnogih vsakovrstnih težavah sem 11. avgusta prišel v Adis Ababa, kjer me je Negus prijazno sprejel, kakor je Vaši Svetosti že znano, in mi skazal čast kakor poslancu svete stolice. Poslal mi je naproti 150 vojakov, katere so spremljevali mnogi deželani in zemljemerec lig, katerega je vladar pooblastil, da me v njegovem imenu pozdravi s srčnim : dobro došel I
Drugi dan 12. avgusta okoli poldne me je vladar sprejel v slovesnem zaslišanju v svoji palači. Spremljevali so me tja vsi abesinski duhovni, katerih je v Adis Ababa kakih 50. Stopil sem pred kralja in ves kraljevi dvor ter sem razložil namen svojega poslanstva.
Kralj je odgovoril z besedami, katere so Vaši Svetosti že znane, rekel je: »Papež je oče nas vseh, on ima pravico nam pisati in nam svoje želje naznaniti. Videla se bova z Vami ter se dogovorila o predmetu papeževega pisanja."
Pričakoval sem potemtakem novega zaslišanja, pa post in praznik vnebovzetja, kakor ga koptiška cerkev več dni obhaja, sta vladarja Menelika zadr-žavala, da me ni pred 28. avgustom v zaslišanju vsprejel. Pri tem zaslišanju sem razodel Negus Ne-gesti-ju piavi pomen mojega poslanstva, da namreč sveta stolica nikakor ne želi zoper prave koristi Eti-jopije nanj vplivati. Vladar me je razumel in je bil
jako zadovoljen in se je že odločil, vse vjetuike, iz-vzemši častnike, oprostiti. Kmalu se je po celem mestu Adis Ababa širila novica, da se bodo vjet-niki kmalu povrnili v svojo domovino. Naročeno je tudi že bilo, da bi se vjetniki v glavno mesto sklicali, za kar bi se potrebovalo kakih 15 dni, ker so bili po vaseh razkropljeni, in potem naj bi odrinili proti Gibuti. Vladar mi je potem pismeno naznanil, da bode v kratkem odgovoril Vaši Svetosti.
Cez sedem dni, bilo je v nedeljo 6. septembra, pride v Adis Ababa poslauec od morskega obrežja in prinese novico, da so Italijani zasačili holandsko ladijo s puškami in strelivom, namenjenim za Abe-sinijo. To naznanilo so spremljevale še druge mnoge govorice gledi sovražnih namenov italijanske vlade proti Abesincem.
Te govorice so bile več ali manj prazne, pa ker so se družile z resnico gledi plena bolandske ladije, je vse to močno razburilo duhove po mestu Adis Ababa. Še tisto nedeljo, ko se je ta novica zvedela, je vladar sklical veliki zbor v svoji palači, kjer je dva dni zaporedoma bilo zborovanje. 9. septembra sem zvedel, da je Menelik svoj sklep pre-drug8Čil in da ubogi vjetniki nimajo upanja, da bi bili oproščeni.
Vladar je bil jako potrt in ni vedel, kaj bi gledd Vaše Svetosti ukrenil; mislil je, da bi oprostil vsaj nekoliko vjetnikov, pa zopet se mu je to pre-malenkostno zdelo za skupnega očeta kristijanov, ki je prosil za oproščenje vseh vjetih. V tej silni dvojbi je bil celih 15 dni in ni vedel, kaj bi Vaši Svetosti odgovoril.
To sem zvedel od nekega abesinskega veljaka, ki je bil v bližini Menelikovi. 25. septembra na večer pa mi je zemljemerec lig v imenu Negusa izročil odgovor Menelikov Vaši Svetosti. Celo uro sva govorila in razložil mi je veljavne razloge, katere so vladarja prisilile h takemu ravnanju. Zagotovil mi je, da je bil vladar že popolnoma pri volji, vjetnike oprostiti, ko bi se le ne bilo zgodilo, da so Italijani zasačili holandsko ladijo Doelwyk, in bi se ne bile širile one novice, da namreč namerava italijanska vlada nadaljevati sovraštvo in vojsko zopet pričeti. Povedal mi je tudi, da je bil kralj po končanem zborovanji' jako žalosten, ker mu nepričakovane okoliščine ne dopuščajo, Vaši Svetosti zadostiti in dati novo spričevanje resničnega spoštovanja. Naznanil mi je naposled, da me bode Negus 1. oktobra sprejel v zaslišanje.
1. oktobra tedaj mi je Menelik izročil svoje pismo z odgovorom na Vašo Svetost. Tudi mi je sam zagotovil, da je zelo žalosten, ker Vaši Svetosti, ko Vas kakor očeta čisla, ne more ustreči z opro-ščenjem vjetnikov. Odgovoril sem Negusu, da je bil namen svete stolice, le za to prositi, ker pa kraljeva svetlost sodi, da korist njegovega kraljestva zahteva, da se vjetniki ne oprostijo, tedaj se uklonim tej določbi in mi ne ostaja druzega, kakor se zahvaliti za prijazen in gostoljuben sprejem v njego-govem kraljestvu in da mu želim še mnogo let srečnega vladanja. Ko sem se od njega poslovil, mi je podaril v spomin svoje kraljeve naklonjenosti velik abesinski .križ.
Nemudoma sem se nato podal na pot v Rim, da Vaši Svetosti poročam o izidu svojega poslanstva, katero je trajalo pet in pol meseca. Zapustil sem Adis Ababa s solzuimi očmi; srce me je bolelo pri misli, da zapustim te revne vjetnike, s katerimi sem skoraj dva meseca preživel in ž njimi delil strah in upanje, bolest in veselje. Za časa svojega bivanja sem jih krepčil s tolažili naše sv vere in vsako nedeljo so v mnogem številu prihiteli k sv. maši. Zatrjujem v pričo Boga, da sem za nje čutil z vso ljubeznijo Vašega blagega očetovskega srca. Ko sem prišel v Abisinijo, blagoslovil sem v Vašem imenu vse vjetnike, ki so bili v Adis Ababa in druge, katere sem na potu srečaval. Blagoslovil sem jih tudi pri svojem odhodu ter prosil Boga, naj bi poslal drugega oprostitelja, ker je On sodil, da moja ponižna oseba ni vredna te časti.
To je, Najsvetejši Oče, poročilo, kolikor mogoče natančno o mojem poslanstvu, ki mi je bilo naloženo ; položim je k nogam Vaše Svetosti in prosim apostoljskega blagoslova.
Pisano v Rimu, dne 11. novembra 1896.
t Ciril, škofCezarenski.
Dnevne novice.
V Ljubli in i 27.< novembra.
(Častne diplome.) V sredo 25 t. m. ie deputa-cija društva „Glasbene Matice-, predstojnik Ravnihar, namestnik Svetek in šolski vodia Gerb č, v slavnostni seji dne 16. aprila častnem člauom imenovanemu dež. predsedniku barouu Heinu izroči'» jako okusno izdelauo diplomo. Na govor predstojnika, v katerem se je najtopleja zahvala izrekla za veliko naklonjenost v korist in prospeli društva, je gosp. deželui predsednik v najuljudnejih besedah naglašal blagotvorno in zaslužuo delovanje društva in je posebno povdarjal, da njegova skromna želja velja jednako društvu, kakor celemu našemu stolnemu mestu, ker se oba v svojih koristih ozko spajata. — Diplomo so podpisali načelnik pevskega zbora Vencajz, predsednik društva R&vnihar, podpredsednik Svetek in bivši tajnik D. Foer>ter. Na elegantno izdelanih platnicah je v sredi grb in mo-nogram g. barona Heina, v besedilu pa je lično napisano posvečenje in zahvala. — Ob jednfin ste došli še drugi dve diplomi za častnim članom imenovanega g. dvornega svetnika Pr. Šukljeja in za slavnega skladatelja gosp. D v o r a k a , kateri boste pri trgovcu Kollmanu razpostavljeni in se potem pošljete na svoji adresi.
(Imenovanje.) Deželni predsednik je imenoval računskega cficijala Jerneja Kilarja računskim revidentom, računskega asistenta Antona H o z h e -varja računskim oficijalom in praktikanta Alo.zija Umbergerja računskim asistentom pri deželno-vladnem računskem oddelku.
(Iz Novega Mesta.) Veselica, ki jo je priredila pretečeno nedeljo „Kat. družba rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu", je bila prav lepa. Igrali so igrokaz „Vsak po svoje" in burko „Srečen konte". Igrali so dobro. Občinstva je bilo nenavadno veliko. — Tukaj snujemo sedaj novo društvo : „Katoliško društvo za mladeniče", namreč za rokodelske učence. Ce hočemo imeti vrlih katoliških rokodelskih pomočnikov in mojstrov, vzgojimo si jih ! Začnimo koj z vajenci. Djba okolo 15., 16. leta je za mladega človeka tako znamenita : mladenič se razvija in se že nagiba na to ali ono stran. Naguimo j'h na dobro stran ! In pa tako nekako zanemarjena je rokodelska mladina v teh letih. Z verskimi vajami, s poukom o verskih resnicah in raznih znanostih, mladeničem potrebnih in koristnih, z zabavami s petjem, z deklamacijami in s predstavami in s knjižnico pa s podpiraujem udov v bolezni ali drugih potrebah hoče novo društvo skrbeti za duševne in gmotne koristi mladeničem. Bog daj svoj blagoslov!
(Iz Tržiča.) Dne 25. t. m. ob s/4 na eno po noči umrl je upokojeni učitelj g. Janez Debelak v Tržiču v 82. letu svoje starosti. Blagi ranjki se priporoča vsem svojim prijateljem, znancem in nekdanjim učencem v molitev in pobožen spomin.
(Iz Aleksandrije) 20. nov. Kakor je že na kratko poročal Vaš cenjeni list, posrečilo se je našemu rojaku dr. Karolu Pečnik-u, mestuemu zdravniku v Aleksandriji, znanstveno dokazati, da so stari Egipčani že pred 5000 leti poznali vodozdravilstvo ter da je voda najstareje zgodovinsko dokazljivo zdravilo. Hijeroglifizirani motiv temu je mogočna plošča iz temnorudečega porfirja, ki je posejana z mnogimi deloma še nepoškodovanimi starimi hije-ratično-simboličuimi hijeroglifi. Plošča stoji pri Ka-hiri v okrožju starega Mumfa (Memfis), na meji nilske doline in saharske puščave, kakih 1900 m oddaljena od gizeških piramid proti Sahari. Po času pripada hijeroglifizirani predmet jednej prvih staro-egiptskih dinastij, tedaj pred ali pa najmanj v čas velike piramide kralja Hufu-ta (grški: Heoos), ki jo je po zgodovinskih sporočilih vzdignil do ponosne, oblačne visočine. Stvar je visoke znanstvene vrednosti posebno za zgodovino zdravilstva. Znani egip-tolog dr. Ghionzčs, kr. grški konzul za gor. Egipet, pomagal je prijateljski našemu rojaku utemeljiti in podpreti nekatere malenkosti. Več francoskih, nemških in angleških časopisov je že prineslo o tem članke. Čestitamo srčno učenemu zdravniku in egip-tologu, dičnemu koroškemu Slovencu, dr. Pečnik-u.
P. H. R.
(Nesreče.) Pretečeni ponedeljek se je ponesrečil J. Mlakar iz Leš. Hodil je okrog z mlatilnico ajdo
mlatit, a vsled neprevidnosti mu je stroj odtrgal vse prste jedne roke. — Zadnji teden je pod se spravila petietua kobila svoiega gospodarja na Kontnem pri Bledu ter mu zdrobila s kopiti desno nogo. — Pri oberauju storžev sta si v Gorjah zlomila jeden nogo, drugi roko.
(Utopljenec.) Minulo nedelio 22. t. m. so dobili. kakor smo že poročali, v Mošab pri Smledniku sredi S,ive mej skalovjem do pasa že s prodom zasuto možko truplo. Komisi|a došla iz Kranja ga je raztelesila, a se ni nič izrazila. Utopljenec je bil najbrže že do mes^c duij v vodi, ker mu je že voda objedla vse lase, nos in oči. Pri nesrečuiku se ni dobila Bikaka stvarca razun bore delavske obleke. Imel je do kolen segajoče dobre škornje s podko-vami, hlače iz gorenjskega sukua, srajco in vestjo. Velik je do jednega sežnja, čvrste in krepke postave. Pod nosom je bilo še malo sledu, da je imel brke. Star je moral biti kakih 30 let. Ker ga tu nikdo ni mogel spoznati, se sodi, da je bil ponesrečenec bržkone kak delavec z višje Gorenjske in da ga je oni dan narasla Sava doli prinesla. Onim, ki utegnejo iz t» h vrstic utopljenca spoznati, naznanjamo, da je bilo truplo njegovo 24. t. m. v Smledniku cerkveuo pokopano.
(Razpisane učiteljske službe.) Na jednorazrednici v Zalogu ie izprazujenu mesto učitelja-vodje v četrtem plačilnem razredu z letno doklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje je uposlati do 12. decembra okrajuemu šolskemu svetu v Kamniku. — — Na dvorazredni ljudski šoli v Šmarjeti in Sko-cijanu je do 20. decembra razpisana služba druzega učitelja z letuo plačo 450 gld. Prošnje okr. šolsk. svetu na Krškem.
*
* *
(Iz Prage,) 22. nov. Pri zadnji seji mestnega zbora se je poslovil župan Gregor od odbornikov ter se vsem zahvalil za pomoč, ki so mu jo skazovali pri uradovauju. Kdo bode njegov naslednik, se še ne ve; namestnika sta Podlipny in Srb. —Že večkrat se je govorilo o tem, da naj izhaja jedini katoliški dnevnik „Cech" zjutraj. Začel je že tudi tako izhajati, a neugodno razmerje je prisililo izdajatelja, da je jutranjo izdajo ustavil. Zdaj se bota najbrže združila imenovaui časopis in „Več. Noviny" v jeden več,i list. Danes je zelo potrebno, da se stari bo-rilec krepko podpre, zatoraj je upati, da se stvar dobro izteče. — Na Vinohradih je umrl g. Janez Vokoun, domoljub in človekoljub, kakoršnih na Češkem ni veliko. Zapustil je za razne dobre namene nad 50.000 gld. ; v svojem življenju je razdal več kot 200.000 gld. Časten mu spomin 1 — Filozof Beneš Palaty, doma na Moravskem, je iskal tukaj službe. Kot profesor je ni mogel dobiti, a dobil je ni tudi kot pisač. Godilo se mu je jako slabo, nazadnje je od lakote znorel. Na razne slavnosti se zmeče toliko tisoč, inteligenca mora to storiti, a za inteligentnega mladeniča kruha nima. Kje so dijaška podporna društva ostala? Pri nas znajo mnogi domoljubi nadejno mladino tako vrlo podpirati, da jo spravijo v obup. Nekateri veletrgovci najemajo absolvente in absolventke trgovske šole za dva meseca na poskušnjo, in po preteku kratkega časa jih odslovi, da najamejo pod istimi pogoji, torej brez plače, druge. K takemu izsesavanju se seveda molči: to je domoljubna tvrdka, dosti!
(Kaj imamo prav za prav nemškega?) vprašuje se neki berolinski časopis in pride k sledečemu odgovoru: Najlepša nemška drama je francoska, najlepša nemštfa opera je laška, najboljši nemški sir je holandsk, najlepše nemške toplice so ruske, najboljše nemške žveplenke so švedske, najboljše nemški tobak je turšk, najlepši nemški stroji so ameriški, najboijši nemške salame so poljske, najboljše nemško vino je žpanjsko, najlepše nemške podobe so francoske, najboljši nemški likerji so angležki, najboljša nemška kuhinja je češka, najboljše nemške slaščice so belgijske, najboljši nemški prašiči so ogerski in najboljši nemški rodoljubi so židovski.
Društva.
(Odbor akad. tehn. društva „Triglav") javlja, da se bode 1. javno redno zborovanje vršilo dne 28. t. m. ob '/,6. uri zvečer s sledečim vsporedom : 1. Čitanje zapisnika, 2. poročilo odborovo, 3. slučajnosti. — Lokal: Društvena čitalnica. (Brunngasse, 5.)
Telegrami.
Dunaj, 27. novembra. Včerajšnjega posvetovanja radi osnove jugoslovanskega kluba vdeležili so se bili skoro vsi slovenski in hrvatski poslanci. Posvetovanje trajalo je poldrugo uro, konečno se je izvolil redakcijski komite, obstoječ iz poslancev: Borčič, Ferjančič, Laginja, Perič in Susteršič, da sestavi komunike. Komite se je sešel zvečer in sestavil komunike, ki se objavi v soboto v vseh slovenskih listih.
Dunaj, 27. novembra. Glavni svet av-stro-ogerske banke se je posvetoval včeraj o odgovoru na vladna dopisa glede obnovitve privilegija ter določil nekatere glavne točke.
Trst, 27. novembra. Že več dnij razsaja tu in v okolici zelo močna bora, ki je pro-vzročila precej škode na poslopjih in nasadih. Na bolj odprtih mestih je tako močna, da podira ljudi na tla ter meče raz streh opeko in omet.
Most, 26. novembra. V tukajšnji kaznilnici je navstal požar, ki je vničil veliko volnene zaloge ter tudi sicer pri ljudeh in blagu provzročil precej škode.
Bndimpeita, 27. novembra. Presvetli cesar je vsprejel včeraj popoludne deputa-cijo razstavnih komisij ter ji izrekel Najvišjo zahvalo za požrtvovalno, vztrajno delovanje v prospeh trgovine in obrta. Konečno je želel presvetli cesar blagoslova za domovino, v kateri naj se prične vztrajno, domoljubno delo, končavši svoj govor z besedami: v delu je moč !
Budimpešta, 27. novembra. Včeraj zvečer se je sešla liberalna stranka oger-skega državnega zbora k prvemu posvetovanju.
Pariz, 27. novembra. V včerajšni seji poslanske zbornice je predlagal posl. Jourdan povodom razprave o proračunu za naučno ministerstvo, naj se tekom dveh let podrža-vijo vse dekliške šole ter se izroče izključno državnemu nadzorstvu. Temu predlogu se je upiral poročevalec iz linancijelnih razlogov, in ministerski predsednik Meline, ki je smatral ta predlog samo za boj proti vladi. — Predlog se je odklonil s 326 proti 237 glasovom.
Rim, 27. novembra. „Italie" poroča, da se je včeraj podpisala v Harraru mirovna pogodba, sklenjena v Adi-Sabeba, in da se Nerazzini povrne v Rim sredi meseca decembra.
Hamburg, 27. novembra. V tukajšnjih ladjedelnicah in skladiščih stavkuje skupno okolu 8000^ delavcev. Včeraj je dospelo iz Anglije in Švedije več novih močij.
London, 27. novembra. Neki angleški list poroča, da se je velikemu knezu Nikolaju posrečilo, pridobiti cesarja Fran Josipa za eventuelno delitev Turčije pod gotovimi premisami, kojih vresničenje se bode baje še počakalo, predno se bode delitev izvršila.V znamenje novega avstro-ruskega sporazumljenja sklenilo se je baje, da cesar Fran Josip pričetkom leta 1897, mogoče da že meseca prosinca, obišče ruskega carja v Petrogradu,
Nemčijo pa da se bode o tem sporazum-ljenju samo obvestilo, ne da bi se jej odredila kaka turška pokrajina. Za odškodnino podpirala bi Rusija Nemčijo na Kitajskem.
2E» Mlnlbotne
bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je
ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4-50. (122 60—40) 2
Tujci.
24. novembra.
Pri Bonu: Wagenführer, Wassing, Walther, Goldner, Beckmann, Spiti, Klinger, Goldhamer, Tauber z Dunaja. — Pollak iz Gradca. — Havas, Klein iz Vel. Kaniže. — Engels-berger, Posch iz Tržiča. — Robasch, Pöschl, Hartig, Pleil, Bach, Steiner, Schlosser iz Prisecnice. — Sonnenberg iz Öa-kovca. — Brandis iz Gorice. — Radič iz Senic. — Simani iz Zidanega Mosta. — Pevie iz Mirne. — Lussich iz Pulja.
Pri Maliču: Schöffel, Popper, Müller, Schacherl z Dunaja. — Bikli, Laurič iz Trsta. — Ai hwalder iz Celovca. — Sauer iz Vel Kaniže. — Schneider iz Brna. — Boye iz Gradca.
—	Frank, Schreiber, Dietz iz Lundenburga.
Pri avstrijskem čaru : Štrukelj iz Cerknega. — Je-gelšek, Kosmos iz Thür]-a.
Pri Juinem kolodvoru : Stwirtnia iz Solnograda.
-	Stossier iz Brna. — Tome iz Škocijana. — Pavlik iz Ormoža.
Pri bavarskem dvoru : Wolf iz Lienfeld-a.
Meteorologično porodilo.
Najtopleje priporočam za
Miklavževa darila
754 10
svojo bogato zalogo igrač, rizuega lepotičja in nagisdnega blaga. Vse po najnižjih cenah.
Fr. Stampfel
v LJubljani, Kongresni trg, Tonhalle.

a sS Cl	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	--3 . ■s«*s >
26	9. nečer	737 9	— I'd	m. svzh.	oblačno	0-5 sneg
27	7. zjutraj 2. popol.	733 6 731-5	—34 —1.7	m. svzh. sr. sever	oblačno sneg	
Srednja včerajšnja temperatura malom.
-0 5», za 1-8° pod nor-
Trgovskega učenca
vsprejmem takoj v svojo trgovino z meianlm blagom.
Franc Fischer
774 3-1	v Kamniku.
Da se izognem vsem prevaram, nosim od sedaj naprej to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
angl. balzam
(Tinctura balsamica) lekarja
A. Thierry-ja » Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskušen in priporočen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, na jprlstneje, najreelneje ln najoeneje domače zdravilo.
Uteši kašelj, prežene notranje in zunanje bolesti, pro-vzročuje lahkotno odvajanje in odpravi zobobol, ozebHne in otekline itd. Pristen in neponarejen je ta balzam le tedaj, ako je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka LAdolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu' v Pregradi, in ako nosi vsaka steklenica zeleno etiketo s popolno jedoako varstveno znamko, kakor tukaj zgoraj. Pazite vedno na to varstveno znamko 1 Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama zasledujem najstrožje sod-nijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah in ravno tako vse prekupce ponarejevanj. Spričevalo izvedencev vis. k. vlade (št 5782 B, 6108; pravi glasom analitičnega izreka, da moj izdelek ne hrani v sebi ni-kakih prepovedanih ali zdravju škodljivih snovij. Kjer se ne nahaja zaloga mojega halzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogateo-Slatinl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postsje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic so ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.	524 20-18
Adolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol Tiskarni v Ljubljani.
Koverte s firmo
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna4
v Ljubljani.
Št. 35.399.
Razglas.
761 3-2
Vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 11. novembra 1896 razpisujejo se pri podpisanem magistratu naslednja
službeniška mesta na novo organizovane mestne policijske straže:
1. službi dveh stražniikih vodij z letno plačo 600 gld.;
2 službe desetih nadstražnikov „ „ „ 500 „
3. službe dvajsetih stražnikov „ „ „ 450 „
Te službe so vse stalne in dobivajo stalno nameščeni stražniki aktivi-tetno doklsdo, ki znaša 10% plače dotičnega plačilnega razreda.
Razpisujejo se pa tudi službe osemnajstih provizoričnih stražnikov z letno plačo 400 gld.
Prošnje za te službe je vložiti pri podpisanem magistratu
do (lni lO. decembra 1896.
Prošnjo, katera mora biti pravilno kolekovana z vsemi prilogami vred, spiši prosilec sam in ji prideni izkazilo o starosti (krstni list), o trdnem zdravji, o posebni sposobnosti za službo, o znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in v pismu in pa o dozdanjem vedenji in službovanji, oziroma poslovanji.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 16. novembra 1896.
D n n a j s k a borza.
Dni 27. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.
Skupni državni dolg v srebru ... ,	101	,
Avstrijska zlata renta ......122	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	„
Ogerska zlata renta 4*.......122	.
Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . .	99	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	936	.
Kreditne delnice, 160 gld......364	,
London vista ..........119	.
Nemiki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	.
20 mark . .....................11	.
20 frankov (napoleondor)............9	.
Italijanski bankovci ........
C. kr. cekini......................5	„
35 30 50 85 30 10
60 85 82', 74 53 17' 68
kr.
Dné 26. novembra.
4« državne srečke 1. 1854, 250 gld. . b% državne srečke 1. 1360. 100 gld. .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....192
4 % zadollnice Rudolfove želez, po 200 kron 99
Tišine srečke 4%, 100 gld.......136
Dunavske vravnavne srečke 6% .... 130 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , 108
Posojilo goriškega mesta.......112
4% kranjsko deželno posojilo.....99
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankeA % 99 Prijoritetne obveznice državne železnice . , 222 ,	, južne železnice 3%
„	, južne železnice o % .
„	, dolenjskih železnic 4 %
144 gld. —
155
173 127 99
50
75 50
25
30
75 75 60
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld.	75 kr
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	,	—
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„	—
Salmove srečke, 40 gld................69	,	75
St. Gen6is srečke, 40 gld.......VI	„	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.	—
Ljubljanske srečke.........22	„	75
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	153	,	50
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3375	.	--
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	425	,	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	95	.	—
Dunajskih lokal, železnic delniška družha	63	.	—
Montanska družba avstr. plan.....83	.	80
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	155	,	50
Papirnih rubljev 100 ................127	„	62
_ Nakup in prodaja
vsakovrstnih drftavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. | Kavarovanje za zgube pri trebanjib, pri iižrebanja naiiiianjseg» dobitka Islsntna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M KRČU
«olizBils it. 10 Dunaj, Ririihilfirttraiu 74 fl
éé
jjf Pojasnila IS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vsstni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega iDrestovanja pri popoini varnosti mf naloženih glavnic. "Vf