Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-etvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.34У za inscrate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dau zjutraj, razen pondeljka in dnevu po prazniku Ozadje volivnega boja v Avstriji Mi smo na tem mestu napisali zelo ostre besede na naslov krščanskih socijalcev v Avstriji.^ Nam se je vsled tega zamerilo. Toda niti ene črke ne moremo spremeniti na objektivni oceni zveze krščanskih socijalcev z nacionalističnimi strujami, ki sc danes trgajo za Avstrijo. Za nas sta marksizem, ki hoče duševne dobrine podjarmiti materijelnini in nacijonalizem, ki hoče nadnaravne dobrine staviti v službo pa-ganskemu oboževanju plemenskih vrlin, enako nevarna in enako nasnrotna krščanskim načelom. Vendar pa sc je idejna stran avstrijskih volitev razjasnila in siccr v bistvenih točkah. Krščanski socijalci sicer k temu niso veliko pripomogli. Razjasnitev je prišla od zunaj. Krščanski socijalci so šele zapazili, da so šli predaleč, ko so od svojih zaveznikov sprejeli nekaj neprijetnih sunkov. Heimwehr na Nižjem Avstrijskem in na Štajerskem je ognjevito protestirala proti temu, da bi sc njen program spravljal v sklad s programom stranke, kateri predseduje Vaugoin. Na Koroškem, kjer je bil boj med na krščanski podlagi stoječimi in Iiberalnosvobcdomiselnimi strankami vedno najbolj izrazit, so sc pristaši gen. Hulgertha koroškega Heimwehra, celo izrazili, da rajši glasujejo s svobodomiselnimi agrarci, kot pa s pobožnimi krščansko-socijalci. Slednji so torej opazili, da so šli v svoji volilni razbori-tosti predaleč v sosedni tabor, nakar je sledilo takoj treznejše presojanje položaja. Spraviti v zvezni državni zbor nekaj svobodomislecev več pod masko protimarksističnega bloka, to bi bilo s političnega stališča zelo kratkovidno početje. Drugo dejstvo, s katerim se je krsčansko socijalna stranka hvala Bogu okoristila, je pa prišlo od strani katoliške hierarhije, ki sc nikdar ne veže na kakšno politično stranko, in ki si v političnem boju obdrži trezno neodvisnost v presojanju moralnih vrednot, ki jih odkrivajo programi političnih skupin. Avstrijski škofje so zapazili, da vlada v sedanjem volilnem boj« velika nejasnost in da preti nevarnost, da se bo marsikateri glas dobrega krščanskega volilca zgubil v temi načelne brezciljnosti in v tej za sedanje avstrijske volitve tako izraziti anarhiji vrednot. Zato so kot pastirji katoliškega ljudstva morali napraviti jasnost. To se je zgodilo v pastirskem listu, ki je razsekal vse zvozlane in zverižene politične kombinacije in intrige ter postavil avstrijskega volilca pred brutalno dejstvo, da se mora odločiti, da nastopi za Kristusa ali proti njemu. Pastirski list je imel ta blagodejen učinek, da je slekel vse maske številnim političnim barantačem in razgalil pravi pomen volilnega boja. Avstrijski škofje so rekli, da se vrši kulturni boj in da ni več čas za oklevanje, ampak da mora krščanski volilec glasovati za krščanska načela. Protisunek svobcdomiselstva in pa krepka beseda škofov sta spravila krščansko-socijalno stranko zopet na pravi tir, resnica se jc izluščila iz nacionalističnega omota. Volilni bej je postal sedaj enostaven. Stranke, ki si sedaj nasprotujejo, se ne delijo več v neki vodeni protimarksizem in v socijalizem, danes jih deli le ideja krščanstva. Izmed Heimwehrovcev bodo glasovali s krščanskimi socijalisti oni, ki so krščanskega svetovnega naziranja, svobodomiselni nacionalisti pa bodo nastopali samostojno. Skupina, ki se je zbrala pod pisano zastavo bivšega kanclerja Schoberja, je morala pokazati svojo pravo nemaskirano barvo in marsikateri obo-zevatelj Schoberjev je na svoje začudenje zapazil, da je Schobrov blok samo drugo ime za svobodomiselno brodovje, katerega so politični viharji zadnjih deset let zredčili in raztepli na vse strani in ki se sedaj skuša zopet zbirati odet v suknjič razžaljenega in ponižanega meščana. Socijalistična stranka sama je bila isto-tako primorana, da brez ovinkov podčrta svoj protikrščanski program, ki hoče ločiti Cerkev od države, ki hoče razrušiti svetost zakona in izobčiti iz mladinske vzgoje neobhodno potreben vpliv krščanske vere. Vse druge stranke, naj se zovejo Heimatbund, ali Landbund, ali nacijonalni socijalisti, ali komunisti ali Vse-nemci, ali patrijotski blok, bodo — ali hočejo ali ne, morale prevzeti odgovornost nase, da se dvigajo proti krščanstvu \n da želijo kulturnega boja. Mi smo krščanskim socijalcem pa šc posebej hvaležni, da so osobito še v vprašanju zaščite naše slovenske manjšine izrekli besedo, katero smo od njih že davno pričakovali. Če krščansko svetovno prepričanje ne bo več nudilo sredstev, da se zaščitijo božje in naravne pravice človeštva, kam pa naj potem gremo po pomoč. Kam naj se koroški Slovenci potem obrnejo? Po našem prepričanju je razjasnitev prišla malo prepozno, tako da uspeh ne bo. tak, kot bi ga imeli pričakovati pri avstrijskem ljudstvu, ki je po svoji pretežni večini vdano krščanstvu, ter si je vsled nekaj taktičnih pogrešk Vaugoina in vsled neovirane nacionalistične gonje pustilo zmešati svoje politične prepričanje. Vendar je prišla še dosti zgodaj, da bo krščanskim socijalccm zasigurala če ne več pa vsaj Isto število mandatov v novi zbornici, kot jih §o imeli v stari. Kot sosedi Avstrije, ji želimo, da bi si v prihodnjih dneh izbrala parlamentarno večino, k! bo garantirala razvoj prijateljskih vezi ined njo Tn med nami, ki bo med avstrijskim ljud- Mussotinijev blok Tajna vojaška zveza med Bolgarijo in Italijo Sofija, 3. nov. p. Po najnovejših vesteh je Bolgarska poslala generala Vlkova v zvezi s kraljevo ženitvijo v Rim, od koder se je vrnil v Sofijo in bo v kratkem podal ostavko na položaj bolgarskega ministra v Rimu. To potrjuje >Narod«: General Vlkov je danes odpotoval v Rim, da preda svoje posle. Po vrnitvi bo prevzel v vladi Ljapčova resor vojnega ministrstva. Kombinacija z generalom Vlkovom ni v Bolgariji nikogar iznenadila. General Vlkov je že dolgo deloval na to, da bi merodajni čini-j telji bolgarskega javnega življenja ustvarili re-; žiin, ki bi pomenil restavracijo Bolgarske v polnem smislu. To posebno v smislu njene bor-i bo in težnje za revizijo neuillske pogodbe. Vlkov je za časa svojega bivanja v Rimu sklenil v imenu bolgarske vlade in z odobrit-j vijo najvišjega mesta tajno vojno zvezo med Bolgarijo in Italijo. Tendence, ki se že javljajo ! v bolgarski in italijanski javnosti, da se Bolgariji omogoči nemoteno oboroževanje radi ohranitve miru na Balkanu, predstavljajo samo eno klavzulo iz tega tajnega italijansko-bolgar-skega vojnega sporazuma. V zvezi z ženitvijo kralja Borisa, postopnem uvajanju diktature po fašističnem vzorcu v Bolgariji se je zvedelo iz opozicijskih krogov, da sta bolgarska in italijanska vlada nedavno sklenili sporazum o izvozu bolgarskega žita v Italijo. Italijanska vlada želi na ta način podpreti bolgarski narod, ki se nahaja v najtežjem in najbolj kritičnem gospodarskem položaju v Evropi, ker je v Bolgariji 150.000 brezposelnih, ki hi utegnili postati zelo nevaren materijal za revolucionarno borbo. V kombinaciji jc, da stopi general Vlkov na čelo močne parlamentarne skupine iz sestave današnjega Dcmokratifeskega sgovora in da na ta način prisili od parlamentarnih in izvenparlamentarnih strani ugodno smer dikta-torskof asi s tirnega režima v popolnem soglasju vseh vojaških činiteljev in z pasivnim odobravanjem Ljapčova, ki je nasprotnik take kombinacije. Opozicijski krogi, zlasti pa zemljoradniki in socialisti, gledajo z največjo skrbjo na novo smer bolgarske politike. Ti krogi trdijo, da je v vprašanju nova organizacija držav, ki jim stoji na čelu Italija, ki ji je cilj, da paralizira vpliv male antante na razmere v srednji, pa tudi jugovzhodni Evropi. Ta blok držav, bi imele tvoriti Bolgarija, Grčija, Madjarska in Turčija. Prav tako trdijo ti krogi, da se je nedavno ob priliki obiska Bcthlena v Angori iu Sofiji to vprašanje podrobno obravnavalo in jo ustanovitev bloka stvar bližnje bodočnosti. Bolgarske manifestacije za Italijo Sofija. 3. novembra. AA. Rodni zaščitniki« so priredili včeraj manifestacije pred italijanskim poslaništvom. Poslanik Piancentini je stopil iz poslaništva iu so ga manifestantje dvignili na svoju ramena in nesli do bulvarn Carja Osvoboditelja. Pri tej priliki je imel Piaccn-tini govor, v katerem jc med drugim rekel, da čaka fašizem velika bodočnost. Ministri na potovanju Gozd. minister Sernec o našem gozdarstvu Belgrad, 3. nov. m. Včerajšnji in današnji dan so ministri porabili ter napravili sestanke po Hrvatski in Slavoniji. V Karlovcu jc imel zanimiv govor minister dr. Šibenik. Danes pa so imeli ministri sestanek v Osijeku, kjer je govoril finančni minister dr. Švrljuga. V daljšem govoru je obrazložil ukrepe, ki jih jc vlada sprejela glede znižanja davčnih bremen, kakor tudi, kaj se bo še v bodoče storilo, da bi se davčna bremena olajšala. Naglasil je, da se v finančnem ministrstvu stalno gleda na to, da sc popravi uprava tako, da ne bo nihče imel vzroka se v bodoče pritoževati. V Oguliau je od ministrov govoril minislt. za šume in rude ing. Sernec, ki je v svojem govoru med drugim izvajal: Vsi govorniki na današnjem sestanku so govorili o vprašanjih gozdarske industrije in gozdarstva sploh. Predno odgovorim na stavljeno vprašanje, moram glede svojega resora omeniti par stvari. Znano Vam je, da sem že pred mesecem prevzel ta resor. Med tem časom sem bil pol časa na potu, pol časa v Belgradu. (Burno odobravanje.) Nadejam se, da se bomo popolnoma razumeli. Povsod se govori, da se gozdarstvo nahaja v veliki krizi. Res so razmere v gozdarski industriji težavne, tako pri majhnih kakor pri velikih žagah. Po poročilih, ki jih imamo v ministrstvu, se lahko ugotovi, da jc temu vzrok ruski dumping. Sovjeti so poslali mnogo ladij z lesom v Italijo in celo v Ameriko in Anglijo. Oni ponujajo predelan les po taki ceni, da tukaj ni vračunan niti delavec, niti taksa, niti prevoz. Poleg tega moramo priznati, da je kvaliteta njihovega lesa boljša. Verujem, da to ne bo dolgo trajalo. Končno tudi Rusija ne bo mogla vzdržati dolgo s takimi cenami. Druga stvar je, da la kriza ni samo prt nas, marveč v celi Evropi, kajti produkcija življenjskih potrebščin in industrijskih predmetov se nc nahaja v ravnotežju. Mi smo sedaj šele v začetku te krize, ki bo lahko trajala še eno do dve leti. Vendar bomo lažje vzdržali to krizo, ker smo kmetijska in agrarna država, dočim bodo v industrijski državi težave posebno prihodnje leto. To se že vidi tudi iz velikega števila brezposelnih v teh državah. To so samo konstatacije. Mi pa moramo vedeti tudi za vprašanje, kako ozdraviti to krizo. To ni samo vprašanje mojega resora, to zanima tudi re9or trgovinskega, finančnega in prometnega ministrstva. Pričeli smo razmišljati o tem in mislim, da bomo v najkrajšem času tudi sklicali v Belgradu posebno anketo zastopnikov šum-! ike industrije, da bomo dobili nasvete in predloge od zainteresiranih činiteljev. Glede opomb o nepravilnih licitacijah, kakor I tudi o tem, da kmetje ne dobijo iz državnih šum lesa za popravo svojih hiš, mislim, da je temu kriva slaba uprava. To so v prvi vrsti krive napake uradnikov. Zato je potrebno, da se vsak pritoži proti takemu postopanju. Zagotavljam Vas, da se bo vsaka taka pritožba razumela in sprejela širo-kogrudno. Take upravne napake se povsod dogajajo. So uradniki, ki so širokogrudni, mnogi pa so testiogrudni. Zato bom ponovno dal razpis, da morajo ljudstvu v tem oziru čim bolj jx>magati. Izjava bivših samostojnih demokratov Belgrad, 3. nov. m. V tukajšnjih krogih se posebno komentira izjava bivših samostojnih demokratov na sestanku ministrov v Karlovcu. Ta izjava, ki so jo v imenu bivših pristašev demokratske stranke dali, se glasi takole: V aktu kralja, s katerim dobiva država eno ime, narod in junaška vojska enotno jugoslovansko zastavo, vidimo odločen in važen korak v jugoslovanskem duhu in vidimo začetek izvajanja I naše jugoslovanske nacionalne ideje. To dejanje pozdravljamo, ker je predpogoj uresničitve naših i idealov. Globoko smo jrrepričani, da leži bodočnost naše države v popolnem edinstvu. Smatramo I za svojo dolžnost, da podpiramo vladino akcijo. Briining o zunanji politiki Nemčija vztraja na politiki miru Pariz, 3. nov. as. Nemški državni kancler dr. Briining je berlinskemu dopisniku »Petit Pa-risiena« dovolil velcpomcmben intervju, v katerem v jasni liniji določa zunanje politični program nemške vlade. Dr. Briining izjavlja: Nemška zunanja politika se bo nadaljevala ravno tako kakor do sedaj na poti miru, odklanjajoč vse pustolovščine. Mi gremo po potu naravnega procesa. Ta zunanja politika temelji v načelu lojalnega izvrševanja mednarodnih pogodb in miroljubnega sodelovanja narodov. Ta politika je postala skupno mnenje daleko največje večine nemškega naroda. Iz tega skoro soglasnega mnenja nemške politike rezultira tudi moč sedanje nemške državne zunanje politike, ki v svoji neumorni kontinuiteti nikdar ni poskušala, izogniti se potrebnemu prizadevanju za zavarovanje miru. Izpraznitev Po-renja jc pomebna etapa na potu za uresničenje (c politike. Zdi se, da Francija ni prav ocenila težkoč gospodarske krize v Nemčiji. Dosedanje olajšave reparacijskih dolžnosti niso prinesle pričakovane gospodarske in politične olajšave. Problem varnosti sc vedno zopet postavlja v ospredje kot izraz stalnega nezaupanja. Mogoče pa bo Francija vendarle prišla do prepričanja, da v razmerju proti razoro-ženemu narodu nc more več zahtevati svojih pogojev glede varnosti, nc da bi spravila v nevarnost nedotakljivost svečano podpisanih jx>godb. Berlin, 3. nov. AA. Za Briiningovo vlado so nastale nove težkoče. Snoči se jc sestal izvršni odbor ljudske stranke. Zaradi bolezni Scholtza je predsedoval Dingeldey, ki je v svojem govoru opozoril kancelarja Briininga, da bo ljudska stranka prešla v opozicijo, ako bo vlada priznala socijali-stoin konccsije za njihovo sodelovanje.. Viharji in poplave v zapadni Evropi Francija in Anglija najbolj prizadeti Pariz, 3. nov. as. Včerajšnji vihar je napravil veliko škodo ne samo v Parizu, temveč tudi po vsej srednji in severni Franciji. Ponoči je vihar v Parizu podrl steber nočne svetiljke, pri čemer je bil ubit en pasant. Reka Marne je strahovito na-rastla. Južno od Pariza je popolnoma poplavljena vas Coulomiers. Tudi ob bretonski obali je vihar napravil mnogo škode. London, 3. nov. as. Ob južni obali Anglije je divjal velik vihar, ki je napravil mnogo škode v pristaniških napravah in ogrožal številne parnikc ter so pristaniške oblasti beležile več nezgod. London, 3. nov as. Po današnjih poročilih ju bil včerajšnji vihar ob angleški obali silnejši, kakor se je prvotno poročalo. Iz vseh pristanišč angleške »41 »M—g—o«^i— atvoni branila Kristusova načela povsod brez kompromisov. Ali ji moremo dati lepše voščilo za volitve dne 9. novembra? obale prihajajo vesti o klicih na pomoč. V pristanišču Shoeburnyess je trajal vihar samo dve minuti, kar pa je zadostovalo, da je prevtrnil mnogo avtomobilov, razkril strehe in metal po tleh številne pasante. London. 3. novembra. AA. Včeraj zjutraj jc divjal nad južno in srednjo Anglijo silen vihar. Trajal je samo pol ure. V tem kratkem času ie pa ubila strela dva moža. Vihar jo spremljal silen naliv. Prevrnil jc več pešcev in avtomobilov in razbil veliko okenj. Posebno silen jc bil vihar v Rokavskem prelivu, kjer jc divjal s 70 miljami hitrosti nn uro. Dve. poštni ladji na jx>ti iz Folkestonc v Boulognc sta bilo lahko poškodovani. Ranjeni so bili 4 potniki. Tudi drugo ladje so so morale boriti s silnimi sunki. Le hrabri pomoči motornih ro silnih čolnov so je zahvaliti, da si1 niso potopile manjše ladje, ki so bilo v nevarnosti in du ni bilo človeških žrtev. Župnik Rejec dobil „diflido" Gorica, 3. novembra. Župnik Ivan Rejec, v Sv. Križu na Vipavskem je dobil v petek od goriškega prefekta prvi opomin, tako zvano »diffidoc. Gospod župnik Rejec je bil na Goriškem eden najglobljih krščanskih mislecev iu organizatorjev. Ze skoro celo desetletje preti vojno je tedanji prefekt v malem semenišču in j)ozneje v bogoslovnici zbiral mali slovenski naraščaj v katoliške organizacije ler je imel pri lem ogromne uspehe. Kar je bil na lem polju mladi dr. Fogar. sedanji tržaški škof, zn Italijane, lo je bil mladi Ivan Rejec za Slovence. Iniciativno je sodeloval pri takratnem katoliškem prerodu na Goriškem. Po vojni je bil on zojjel ede« prvih, ki j<* organiziral slovensko duhovščino za jioglobljeno dušno pastirsko delovanje v razrvanih povojnih razmerah. Ivnn Rejec je tip tihega, skromnega, a globokega in nenavadno ostrega misleca in odločnega katoliškegi delavca meti Slovenci. Mož misli in dela ni nikdar okleval ni nikdar sklepa! komjiro-misov z načeli. Zalo se ga je katoliška mladina vedno oklepala s spoštovanjem in ljubeznijo. V svojem osebnem nastopu skromen in ljudomil, uživa v vseh slojih globoko spoštovanje. f Sveto zar Pisarevič Belgrad, 3. nov. m. Danes jc tukaj umrl član belgrajske opere Svetozar Pisarevič, Pokojnik je bil v umetniških kTogih znan kot eden izmed najboljših jugoslovanskih baritoniistov. Slovenski javnosti je znan iz svojih svoječasnih gostovanj v Ljubljani. Bil je tovariš Riosa na akademiji na Dunaju. Po končanih študijah je bil najprej angažiran v Miinchenu, nato v Zagrebu, od koder je prišel v ljubljansko opero. Tam je bil do leta 1921, potem pa je sprejel angažma v belgrajski operi. Odtod je odšel v Češkoslovaško, pa se ponovno vrnil v Belgrad in ostal pri belgrajski operi do poslednjega časa. Umrl je na vnetju trebušne mrene in sicer nenadoma po zelo kratki bolezni. Pokojni je bil znan po plemenitem značaju. Povsod si je bil pridobil številne tovariše. Predlog za reorganizacijo naše konzularne službe Belgrad, 3. novembra. AA. Udružcnje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov .je poslalo |)rcko svojega glavnega odbora predsedniku ministrskega sveta ministru za zunanje zadeve in ministru za trgovino in industrijo j)reo služila za dobavo električne energije za lamot-ulje tovarne. Zvišanje uvoznih carin za kmetijske pridelke Belgrad, 3. nov. pp. Danes so objavljena zvišanja nekaterih uvoznih carin. Iz pregleda vidimo, da so predvsem povišane carine na kmetijske proizvode. Dejstvo je, da vkljub veliki naši agrarni produkciji še vedno uvažamo velike količine agrarnih proizvodov (ječmena lani za 10 milj., koruze za 48, ovsa za 1.6, zelja za 2.1, krompirja za 35.6 milj. dinarjev itd.). Zato so sedaj povišane uvozne carine na te proizvode. Nadalje smatramo, da je namen povišanja agrarnih carin tudi zvišanje cen agrarnih proizvodov. Kajti le popolnoma neodvisen trg lahko prenese zvišanje cen. Sicer so pa n. pr. cene naše pšenice ravno radi nakupov Priv. izvozne družbe nad svetovno pariteto. Zvišanje carine na uvoz drv je pripisovati dejstvu, da smo vkljub naši produkciji še vedno uvažali drva (v Vojvodino). Izredno zvišanje carin na gramofone, itd. ter plošče je pripisovati namenu zaščititi domačo industrijo v tej panogi, ki se je zelo razvila. Druge izpremembe imajo namen pospešili uvoz produkcijskih sredstev (stroji itd.) v svrh-o povečanja domače industrijske in obrlne delavnosti. Po zakonu o izpremembah v carinski tarifi so zvišane sledeče minimalne carinske stopnje: Cp. 1. pšenica, rž 5 (doslej 2.50), 2. ječmen, oves 3 (1.50), 3. koruza 2.50 (1.25), 7. I. 2. zelje itd. 10 (6), 7. I. 3. česen 10 (3.50). 7. 1. 4. krompir 6 (2), 8. t. 1. fižol 15 (7.50), 88. t. 2. grašek 20 (10). 60. t. 1. lanina, salo 60 (30), 66. mast 120 (60), 91. drva kub. meter 0.50 (0.25) — 100 kg 0.10 Din (0.05). Cp. 176. olja premogovega katrana, lahka (bencol itd.) 60 (make.) in 44 Din (min.) (doslej brez carine). Ostala pa so carine prosta težka olja. Cp. 680. Carine za gramof. plošče itd. se zvišajo (maks.) od 130 na 650, (min.) pa od 100 na 500 Din, za grauiofoue in 1'onografe pa od (maks.) 180 nu 650, (min.) od 140 na 500. Skupina »Siroji, elektrotehnični predmeti in prevozna sredstva , če se ne izdelujejo v državi, so prosti carine, liavnolako je carine prosi uvoz materiala za izdelavo in popravilo istih, če se ne izdeluje v državi. Ukinjena je izvozna carina na oljnate plodove in semena (čl. 19 car. tar. 8 zl. Din). Zakon stopi v veljavo, ko bo objavljen v »Službenih novinah<. lev Indijo zastopajo politiki, M so za sodelovanje z Anglijo London, 3. nov. AA. Pod predsedstvom ma-haradže Gaekvarja iz Barode se je sestala včeraj delegacija indijskih držav 11a konferenci okrogle mize. Izvolila je odbor 7 ministrov, ki bodo s stališča indijskih držav proučili razne predloge za rešitev indijskega uslavnega vprašanja. Davi so se sestali na informativen sestanek tudi angleški indijski delegati, ki so prispeli v soboto v London. Ker je prispel semkaj tudi Nawab iz Bhopala, je delegacija indijskih držav razen maharadže iz Patiala, ki se zdravi na kontinentu, polnoštevilna. Navvab iz Bhopala je v razgovoru z novinarji izjavil, da bodo zastopniki indijskih držav storili vse kar je v njihovi moči, da pride med Anglijo in Indijo do trajne in srečne zveze. Indijski, delegati so prišli v London, da se sporazumejo z angleškimi delegati, kako naj doseže Indija v okviru britskega imperija svojo popolno svobodo, da bi bili pri tem obvarovani interesi vseh prizadetih. Se ne sme zanikati, da je indijski ustavni problem zelo težaven in kompliciran. Kljub temu je pa gotovo, da se bodo še tako veliko težkoče premagale in da bo indijska konferenca uspela. Bonibav, 3. nov. AA. Oblastva so zaprla gorski prehod Khyber, ker so naslali novi spori s plemenom Afridov. New Delhi, 3. nov. AA. Bivši župan v Calcuti in začasni predsednik indijskega nacijonalnega kongresa Sencupia je bil obsojen 11a eno leto zapora zaradi pozivanja k uporu. Njegovo soprogo bodo sodili jutri. London, 3. nov. as. V okolici Pešavarju so vstaši obstreljevali angleška letala, ki so opazovala sliod 2000 Afridov. Eno letalo je bilo zadeto in jc padlo na tla, pri čemer sta bila ubita oba opazovalca. Indija naj postane doaiisiijon London, 3. novembru. AA. Kakor poročajo časopisi, so indijski delegati 11a konferenci »okrogle mize« sklenili zahtevati od angleške vlade, naj prizna Indiji položaj dontinijona. V nasprotnem slučaju bodo indijski delegati zapustili konfei'cnco. Anglosaksonski pritisk na Francijo Slabi izgledi za uspeh Gibsonovega posredovan"a — Francijo je zakrknil zadnji Mussolinijev govor Pariz, 3. nov. fr. Vse večje časopisje se z mrzlično nervoznostjo bavi s potovanjem ume-rikanskegu poslanika v Belgiji Hugh Gibsonu v Pariz in v Rim. Potovanje bi imelo ostati tajno i 11 edinole iznajdljivosti diplomatskega dopisnika »Echo de Pariš« sc imamo zahvaliti, da e prišlo v javnost Iertmux« poroča, du je Tardieu Gibsona sprejel izredno hladno. Tardieu jo njegov prihod smatral /a nezaželjeno vmešavanje Zedi-njenih držav v zadeve, katere bi Francija želela rešiti sama brez zunanjega pritiska. Iz okolice predsednika vlade se verodostojno poroča, da je Turdicu nameraval žc sam pristopiti k londonskemu pomorskemu paktu, in sicer takoj, ko so sc pogajanja med Francijo in Italijo v Ženevi prekinila. Tnrdicu-jev predlog je bil za enkrat odbit, ker so anglosaksonske države izjavile, da Francija sama ne sme pristopiti brez Italije, ker sicer bi izgledalo, du so velesile sprejele francosko stališče v vprašanju pomorske premoči, med tem ko so so do sedaj vedno trudile ostati nevtralne in ne priznati ne italijanskega nc francoskega stališča. .Sedaj ko je Mussolini v svojem rimskem govoru Franciji ponovno zagrozil, in ko je Vrhovni fašistični svet proclusil, do Italija noče začeti nobenih |>ogajunj, če se ji 11c prizna enukopravikjsI s francoskim brodovjem, je Tardieu prišel do prepričanju, rla spričo »tc rodovitnosti v besedah, katere kažejo nekate- ri državniki, ne. kaže več čakati nn kakšen ugodnejši trenotek za nova pogajanja. Turdicu je torej sklenil da znova ponudi Ameriki in Angliji ratifikacijo londonskega paktu. Mesto odgovoru, je naenkrat sprejel obisk amcriknnskcga poslanika, ki se je prišel ponujati za posredovalca med Francijo in Italijo. Iz tega jasno sledi, da sla Amerika in Anglija hoteli nn indirekten način Francijo prisiliti do novih pogajanj, oziroma, kot piše »Journal des Debnts* do novih koncesij. Listi poživljajo francosko vlado, naj bo odločna in močna, naj se ne vkloni anglosaksonski ofenzivi, ker meja njenega pomorskega 1'uzoroževanja jc dosežena. Če še nekuj popusti, potem bo nehala biti kolonijnlna velesila. »Eclio de Pariš« nnmignva tudi, da je nastop Gibsona v zvezi s tajnimi pogajanji, ki so se vršila nedavno med Ameriko in Nemčijo in sicer za skupen nustop proti Franciji pri zasedanju ruzorožitvenc komisije, ki se ima vršiti v najkrajšem času v Ženevi in koje predsednik jc Gibson. Rim. 3. nov. Ameriški poslanik v Bruslju Mr. Hugh Gibson je tudi med prazniki nadaljeval svoje obiske italijanskim ministrom. Obiskal je dvakrat Milssnlinijn. dvakrat (Jrnn-di.ja in nekolikokrat Itossijn. ki je bil glavni italijanski delegat pri zadnjih pogajanjih meri Italijo in Francijo v Ženevi. Ob priliki svojega govora picd časnikarji Kronanje abeslnskega cesarja Adl« Abebba, 3. novem. AA. Včeraj je bilo opravljeno kronanje abesinskega cesarja Tafarija. Pri tej priliki so bile prirejene neverjetno pestre in veličastne slovesnosti. Kraljevska dvojica je pre-čula vso noč v cerkvi v pobožni molitvi, Zarana sta se kr^lj in kraljica napotila v poseben salon, kjer sta se vsedla na zlat prestol. Obkrožili so m zastopniki evropskih dvorov in držav ter abesinslci poglavarji v živahnih narodnih nošah. Nadškof je kraljevski dvojici izročil zlate plašče, nakar ju je mazilil. Nato je obema nataknil dragocene prstane kot znake cesarske oblasti. Vladarja je nato kronal odposlanec patrijarha v Aleksandriji. V tem čas.u so zagrmeli topovi, množice pa so priredile novemu abesinskemu cesarju in cesarici navdušene manifestacije. Abeeinski vojvode so pri tej priliki prisegli cesarju zvestobo in poslušnost. Nato sta se cesar in cesarica napotila v povorki trikrat okoli katedrale. Visoko v zraku pa je krožilo šest aero-planov. Flandin se je vrnil Pariz. 3. novembra, as. Francoski trgovinski minister Flandin, ki se .jc po večtedenskem potovanju po srednji in vzhodni Evropi vrnil v Pariz, je po mnenju »Malina: ugotovil izredno važna dejstva. Povsod, v Bukareštu, Sofiji in Budimpešti Je ugotovil da tam merodajni krogi čakajo na pomoč Francije za povzdigo kmetijskega kredita in uspešnejšo prodajo. Flandin smatra, da bi se gospodarska kriza v srednji in vzhodni Evropi dala razmeroma zelo lahko premagati. Drobne vesti Otvoritev brzojava in telefona v Turniiču. Od 25. oktobra t. 1. sta pri pošti Turnišče otvor-jeni brzojavna postaja in telefonska centrala, I Praga, 3. nov. as. Predsednik republike Ma- saryk se je danes dopoldne iz Topclčanov vrnil v Prago. NjejJovo zdravje je popolnoma zadovoljivo. Stockholm, 3, nov. AA. Kakor poročajo, se ie posrečilo 10 filmov Andreejeve ekspedicije na severni tečaj toliko popraviti, da bodo uporabni. Filmi so dolgi po 60 metrov. Nekateri kažejo pristanek zrakoplova na ledeniku blizu White Is-landa. Najboljše so se ohranili filmi, shranjeni v bakrenih ceveh. Varšava, 3. nov. AA. Tc dni odpotuje v Je-goslavijo ugledni član tukajšnje opere in njen prvi basist Roman Vraga, ki bo v Jugoslaviji gostovaL Vraga je član jugoslovansko-poljske lige in odličen zagovornik jugoslovansko-poljske vzajemnosti. VarSeva, 3. nov. AA. Dr. Vojeslav A'jle, profesor univerze v Krakovu, je začel na krakovski univerzi predavanje o renesančni umetnosti na obeh straneh Jadrana. Profesor bo imel vrsto predavanje na ljudski univerzi v Sandomieržu in т Sanjanjevcih o jugoslovanski umetnosti. Belgrajske vesti Belgrad, 3. novembra. AA. Minister m notranje zadeve je dobil obvestilo, da so v noči od I. na 2. t m. neznane osebe pokradle z grobov , Sljepana Radiča, Pavla Radiča in Jurija BasariČka i sveče in vence. Minister za notranje zadeve je odredil najjlroJlo preiskavo ter da se predmeti, čim jth nuulejo, vrnejo ua svoja mesta, Icrivci pa kaznujejo. Belgrad, 3. novembra. A A. Ministrstvo ua socialno politiko in narodno zdravje je uvedlo z današnjim dnem drugi spored službe v svojem kabi-, netu. Odslej se bodo privatne stranke sprejemale I vsak ponedeljek, sredo in petek od 9 do 12 in pol, izvzemši dneve, kadar ministra m' v Belgradu . Belgrad, 3. novembra. A A. Kr. poslaništvo v Londonu je obvestilo zavod za pospeševanje zunanjo trgovine, da želi stopiti tvrdka Budge Wimouth v slike s firmami v naši državi, v prvi vrsti s prodajo avtomobilov, motornih vozil in njihovih delov. Belgrad, 3, nov. m. Ameriški trgovinski minister Klein, ki se je mudil dva dni v Belgradu v privatnih zadevah, je danes odpotoval ter pred svojim odhodom dal zadovoljivo iz.avo nad razvojem Belgrada in razmer v naši državi. Zagrebške vesti Zagreb, 3. nov. z. Iz Karlovih Vari so je po tritedenskem zdravljenju danes vrnil v Zagreb dr. j Vlatko Maček. Split, 3. nov. z. Na zelo svečan način se je otvoril oceanografski institut. Navzoča sta bila med drugimi član srbske akademije prof. Djordje-I vič iz Belgrada in prof. dr. Vouk iz Zagreba, ki ■ sta imela slavnostne govore. 1 Zagreb, 3. nov, p. Včeraj je umrl v Veliki Matenjači dolgoletni narodni poslanec in podpredsednik bivše hrvatske seljačke stranke Djuro Va-lečič. Pokojnik je eden izmed vodilnih osebnosti HSS in je bil zelo priljubljen med tamošnjim prebivalstvom. Zagreb, 3. nov. p. V soboto je imelo hrvatsko katoliško akademsko društvo »Domagoj« redni letni občni zbor, na katerem so odborniki poročali ! o delovanju v preteklem semestru. Predsednik Uvanovič je v svojem poročilu orisal delo odbora za ureditev društvenih prostorov, o konviktu, ki bo sprejel 15 članov. Po proglasitvi članov za starešine, je bil izvoljen nov odbor, ki mu je predsednik Gabrilovac Stjepan. Zagreb, 3, nov. p. Jttfri bo zagrebški nadškof dr. Bauer v Jurdanovcu blagoslovil dom duhovnih vaj. Hmelj žate<\ 3. novembra, as. Razpoloženi'« na limelj* skran trgu je nespremenjeno mirno. Kupna cena za hmelj letine 1930 se giblje med -100 do 600 Kč. Dunajska vremenska napoved. Nekoliko časa bo še trajalo milo vreme. Nn jugovzhodni strani Alp pa je pričakovati močnega deževja. jc Gibson podčrtal, da ni prišel v nikald posredovalni vlogi in dn tudi ni sprejel nikake^a nalogu od predsednika llooverja. Njega so gnali v Pariz in v Rim samo iskreni nagibi in ljubezen do obeh narodov in do dela, katerega mora on kot predsednik razorožitvene komisijo voditi. Njemu jc bilo predvsem na tem ležeče, da razvidi, kako daleč so pogajanja med- Italijo in Francijo že uspela. Kiniski dopisnik »Timosa« jc včeraj telefoniral svojemu listu, du ima verodostojno dokaze za to, da Gibsonov demanti ni iskren, češ da jc šel posredovati na predlog ameriškega predsednika llooverja, ki želi za vsako ceno, da bi se Italija in Francija med seboj pobotali ni prstoplH k londonskemu paktu. Rimski dopisnik »Petlt Perisiena« pn poroča svojemu listu, dn sloji za Gibsonom tudi angleška diplomacija, ki bi rada dosegla, du sc pomorsko oboroževanje na Sredozemskem morju omeji, dn nc bo delalo sitnosti angleškemu brodovja. Dva zlatoporočenca Komisar v goriškem Alojzijevišču Usoda zadnjega slovenskega katoliškega zavoda P i i i Pred kratkim so obhajali v škofjivasi, lepem prijaznem kraju pri Celju, redko slavnost — zlato poroko. Spoštovani posestnik Prane T a u š e k star 80 let ter njegova žena Neža roj. Oajšek stara 76 let, sta obhajala zlato poroko, on pa poleg tega še 80 letnico svojega rojstva, rojstni dan in god. Cerkveni obred se je izvršil v župni cerkvi v Vojniku, nato pa slavnost na domu jubilantov, katere so se udeležili poleg otrok, sorodnikov in uglednih someščanov šc lepo število odličnih prijateljev in znancev od blizu in daleč. Slavnosti sta se udeležila tudi priljubljeni domači gospod župnik in g. kaplan. Gospod župnik je v izbranih lepih in ganljivih besedah nagovoril jubilanta, kako sta v težkih časih v borbi za obstanek z železno vztrajnostjo, vzajemno strpnostjo in pravo zakonsko ljubeznijo prenesla v dolgih letih mnogo truda in težav ter sta kot vzorna roditelja z gorečo roditeljsko ljubeznijo skrbela za vzgojo svojih otrok, na katere j sta danes lahkho ponosna. Slavnost je potekla v najboljšem razpoloženju. Vsem udeležencem ostane trajen spomin na redki jubilej, ki ga v naši župniji ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Zlatoporočenca sta za svoja leta še precej čvrsta in ne bo brezpomembno omeniti, da je on letošnje poletje šel z drugimi mladimi ljudmi na travnik kosit in neutrujen vzdržema 3 ure kosil, kakor kak mladenič. Z radostjo se pridružujemo vsem čestitkarjem in želimo zlatoporočencema, kakor tudi vsej družini mnogo sreče in mnogo let. Gorica. Goriški preteki Dompieri jc razpustil upravni odbor Alojzijevišča v Gorici in postavil na njegovo mesto komisarja. Za komisarja je imenovan goriški podprefekt. Ta je dal takoj zapečatiti vse knjige in blagajno. Alojzijevišče so upravljali slovenski katoličani in upravnemu odboru je predsedoval mons. Beri o t. Tako so Italijani zasedli enega izmed prvih slovenskih vzgojnih zavodov, ki je bil ludi zadnji. Z veliko težavo so slovenski katoličani obnovili od vojne porušeni zavod in starši so bili srečni, ko so videli, da so se njihovim otrokom, ki so prej tavali po mestu brez nadzor- stva, zopet odprla vrala v katoliško vzgoje val išče. V Alojzijevišču je bila gimnazijska pripravnica, seveda z italijanskim učnim jezikom, ker slovenskega oblastva niso trpela. Šola je bila pod strogim nadzorstvom državnih šolskih oblastev in nadzornik ni mogel nikdar ugotoviti niti najmanjše nezakonitosti. Iz Alojzijevišča so šli dijaki na škofijsko gimnuzijo v malem semenišču ali pa v državne šole. Za slovenskim sirotiščem, ki ga jc vodil profesor bogoslovja dr. Pavlica, je padel zdaj zadnji zavod, ki jo bil v rokah slovenskih katoličanov. Otroke, ki so našli zavetišča v siro-tišču, je prefekturni komisar razpršil po vsej Ita- liji, da bi se poitalijančili. Mnogo se jih je vrni lo, češ da so jih po italijanskih zavodih zanemarjali in mnogi so trpeli celo lakoto. V razpustitve-nem odloku je bilo rečeno, da so slovenski odbor razpusti, ker jo treba urediti gospodarstvo zavoda. Potem je komisar slovenske otroke razgnal. Tako so bo zgodilo tudi z Alojzijeviščem. Oba zavoda sta živela od darov, ki so jih prinašali goriški katoličani in okoliški kmetje; vzdrževala ju je krščanska karitativnost, ki jo Cerkev tako pri [toča v današnjih dneh. ki se je v konkordatu obvezala, da bo pustila v miru katoliška vzgoieva-lišča, tem zavodom ni prizanesla Pred dograditvijo mostu v Pančevo;Med najlepšimi nagrobntmi spomeniki Belgrad, 3. novembra. V samem Belgradu kakor tudi v njegovi neposredni okolici se zadnja leta razvija zelo živahna gradbena akcija. Posebno mnogo je državnih graditev. Po obsedu sta vsekakor največji pančevski in zemunski most. Ograjenje prvega je prišlo že v zadnjo fazo, za zemunskega pa so komaj dobro začeli sondirati teren. Pančevski bo vezal prestolnico in posredno skoraj ves jug z Banatom čez Donavo. Čezenj bo izpeljana tudi železniška proga. Zemunski pa bo v primeri s pančevskim bolj lokalnega pomena in bo vezal dvoje mest. Belgrad in Zemun, s cesto in tramvajsko progo. Vendar bo mnogo odpomogel železniškemu prometu. Dosedanji lokalni vlaki bodo po dograditvi gotovo odpadli. Tudi ladijski promet bo v veliki meri omejen. V prvi vrsti ladje za osebni promet, ki sedaj vozijo vsake pol ure. Njihov posel bo prevzel tramvaj, deloma pa tudi avtomobili. Prihodnji teden bodo polagali sedmi in zadnji steber pančevskega mostu. Obalni stebri so bili , zgrajeni že poleti. Železna konstrukcija je položena ! v petih medprostorih. Poslednja dva bodo zadelali v prihodnjem lelu. Ko bodo ta dela gotova, bodo položili tračnice. Sredi prihodnjega leta bo mosl docela gotov. Interval med drugo, levo donavsko obalo in Pančevom je še precejšen in ga bo treba radi nizkega terena visoko nasuti. Za most čez Tainiš, ki bo širok skoro 80 metrov, so načrti že napravljeni in se bo z delom začelo prihodnjo pomlad. Graditev zemunskega mostu kralja Aleksandra I. forsirano napreduje. Delo bo napredovalo v hitrejšem tempu kakor pri pančevskein. To posebej zato, ker ima vsega skupaj dva stebra, ki bosta ležala na kesonih. Po načrtih bosta oba inosta, zemunski in pančevski, z nasipom vred seveda, hkrati v letu 1933. predana javnemu prometu, kar bo pomemben dogodek za prestolico in za ves južni del naše države. Nagrobni spomenik dr. Ivanu Šusteršiču. V obrambo Slovenske Krajine stvar. Bolnišnica za Slovensko Krajino M. Sobota, 2. novembra. V vprašanju zidanja nove bolnišnice — o kateri smo na tein mestu ponovno pisali — je prišlo tako daleč, da se sestane v torek (4. t. m.) popoldne komisija, ki bo o zadevi na licu inesta razpravljala. Zadeva bolnišnice v M. Soboti ni ravno lahka . Na mestu sedanje bolnišnice, ki ie bila zidana le za M. Soboto in njeno bližnjo okolico, bo treba postaviti bolnišnico za vso Slovensko krajino in okolico Ljutomera. Pojavili sta se dve mnenji. Prvo mnenje je, naj sc sedanja bolnišnica po potrebi poveča in razmeram primerno preuredi. Po drugem mnenju pa bi se naj na drugem, bolj prikladnem hraju zidala nova bolnišnica, v kateri bi bilo prostora za kakih 300 postelj. Pred par dnevi se je pojavilo tretje mnenje. Nekaj ljudi (3 do 4) je nastopilo z idejo, naj se kupi Szaparyjev grad s parkom, češ, da je ta kakor ustvarjen za bolnišnico. Te ideje ne more nikdo z navdušenjem sprejeti. Vsa čast parku, ker je res krasen. Zelo primeren jc tudi kraj. Toda grad — ni za bolnišnico. Ni v njem vodovoda, ne električne napeljave. Nima dovolj velikih oken, kakor so za bolnišnico potrebna in tudi drugače bi ga bilo treba tako predelati, da bi ostale na mestu takorekoč samo zunanje stene.. Koliko truda in denarja bi taka preureditev stala, lahko presodi vsakdo, ki le za hip pregleda staro, debelo zidovje. Sedaj je na komisiji ležeče, kako bo zadevo nove bolnišnice rešila. V vsakem slučaju je pač eno gotovo: Slovenska krajina potrebuje večjo, moderno bolnišnico, radi tega prosimo vse merodajne čini-telje, da se za stvar blagohotno zavzamejo. Tal, ki se je skesal in ujet Begunje pri Ceknici, 30. okt Par volov, ki jih je pred tednom ukradel, /e 28. t. m. zjutraj prignal nazaj. Ker je videl, da jih ne bo mogel nikomur prodati, ko je orožništvo dobro stražilo, jih je prignal iz svojega skrivališča v bližino vasi ter 'jih spustil. Ubogi voli, kakšni so prišli. Štiri dni so bili privezani v gozdu med snegom in dežjem, povrhu pa še brez hrane. Seveda so šli takoj po sledi za storilcem in ga po mučnem iskanju končno izsledili. Orožnikom je takoj vse priznal. Ko jim je šel kazat svoje skrivališče, je mislil uiti, pa so ga hitro prijeli. Pobarali so ga tudi, če je mogoče še kaij drugega takole ob ugodni priliki izmaknil. Pa se je zagovoril in izdal. Preiskali so vse shraimbe in res našli oelo zakladnioo: sekire, žage, verige, vrvi, plug ki brano. Vse to je počasi nanoeil. Ze dolgo vrsto let mu je to priljubljena zabava. Mu pač ne da žilca miru. Čudno pa je, da je vse to lepo hranil j doma, ne da bi kaj rabil ali pa prodal. Na vsak je dobro, da so orožniki razčistili to gnezdo, ker so bili osumljeni večinoma nedolžni. Smrtna nesreča v Kočevju Kočevje, 2. novembra. V petek 31. okt. se je peljal v družbi dveh i drugih s svojim vozom proti domu g. Verderber. ; Na ovinku pred kolodvorsko gostilno se je konj | spla&il in zavoail v kup gramoza. Voz se je zaril j v gramoz in se prevrnil z voznikom in potnikoma vred. Nesreča je hotela, da je padel gospodar pod voz in dobil težke poškodbe na glavi. Ostala dva pa sta dobila samo nekaj prasik. Prvo pomoč Oitam in slišim sodbe in obsodbe Slovenske krajine. Res ne vem, kakšen dobiček imajo ljudje, ki kar iz navade zabavljajo čez to zemljo in njeno ljudstvo. Največ je pa menda še takih, ki Slovenske krajine od blizu niti ne |K>znajo in le razna-šajo, kar od drugih slišijo. Kdor ne verjame, da je Slovenska krajina lepa in nje narod dober, na.i gre med nje in se naj sam prepriča. Najžalostnejše dejstvo pa je. kar se tiče učiteljstva. Slovenska krajina je dežela pregnanstva. Sibirija! Učitelj-icn. ali ni tvoja naloga idealna, vzvišena; ko ti jo poverjena mladina, up narodov, da jo vzgajaš in oblikuješ k popolnosti. Ali ti potem ne more biti vseeno, kje vršiš to svojo nusijo. če si res poklicni učitelj-vzgojitelj iu ne samo kruhoborec. Naj povem jaz ua tem mestu svoje mnenje o Slovenski krajini, katero deloma poznam. Bila sem kot novinka nastavljena na šolo v malo prekmursko vas. S strahom, bojaznijo v srcu sem se odpravljala v ta kraj. In nekega zimskega poldneva sem se še precej trdno postavila na sibirska tla« k zvenenjem v ušesih: »Počakaj, jiotrpi, dve let bosta minuli — drugi izpit — in rešena boš Prek-murjak Ko sem prvi večer samevala v praznem, mrzlem šolskem stanovanju in prerešetavala svoj dolgčas in domotožje, nekdo potrka na vrata in se prijDober večer jim Bog daj I Prišli sle našo deco včit, pa jim je gotovo dugi čas: naj idu malo k nam. da ne boste tako snini!- Nehote sem jt sledila. Ljudje, ki tujega človeka s tako prijaznostjo in gostoljubnostjo sprejmejo, ne morejo biti slabi, niti zemlja, ki jih živi in redi. Po nekaj dnevih domotožja sem pozabila, da sem v Sibiriji, zame je ni bilo več. Največ časa sem prebila v razredu, ker sem bila sama na šoli, a po končanem delu mal sprehod po vasi in do bližnje pošte — to je bila zabava. Res, dn je bila malenkostna, toda zame velike važnosti. Na teh izprehodih sem spoznala in začela ceniti dobro, res dobro ljudstvo. S kako ljubeznijo in hvaležnostjo so me spremljale oči staršev mojih učencev. S prijazno, dobro besedo je pri njih vse doseženo, ln kako velik je učitelj v njihovih očeh, če se vsaj malo potrudi za napredek njihovih otrok in je ljudstvu vsaj malo naklonjen! Pa tudi v drugih ozirih je ta mirod dober. Globoko veren, kar je pi vo bogastvo ljudi, četudi drugače žive v težkih gmotnih razmerah. Ko olro-čiče nekega opoldne izpustim iz šole, je ravno zazvonilo poldan. Živ, žav med učenci potihne in dečki kakor na povelje snamejo svoje kape in klobuke. Le eden je bil počasnejši, ali ni morda slišal, da tega ni storil, in že mu drugi zakriči: »Zid. žid. ali ne slišiš, da zvoni !<- Ganile so me besede nedolžnega otroka! O, koliko odraščenih. pametnih ljudi sirom lepe Slovenije ne sliši glasa opoldanskega zvona, še manj pa njih sinovi in hčere! Od |>rekmurskih ljudi sem se naučila prenašati ne|»rilike in težave, za to Solo sem jim hvaležna. V nesrečah ne obupujejo, sami se tolažijo: Bog je hotel tako. bo že zopet boljše. Z veseljem in radi |>omagajo svojemu bližnjemu v stiskah in to največ za »Bog platiU Ali je pa povsod tako? Sami imajo malo — saj je menda največ sezonskih delavrev iz Slovenske krajine, ki gredo po kruh v tuje kraje, in še s tem malini drugim pomagajo. Pa je potem to slab narod? In pokrajina sama na sebi I Ali ni lepa s svojo ravnino in s svojimi griči? V ravnini, posejanimi z belimi vasmi, obdanimi z jelšami . tu in tam vitki topol — ali ni to idila? In griči? Ali nimajo ti zopet svoj skrivnosten šepet, svojo povest. Vidite, vsa ta spoznanja in ugotovitve so me navezale na Slovensko krajino in nje narod, da sem s težkim srcem zapuščala po preteku let lo zemljo, katere se vi drugi bojite in jo tako krivično blatite in obsojate. Učitelj-ica, zakaj mora ravno iz naših vrst padati toliko zbadljivk in žalitev na našo severno mojo. Mestnih zabav ш razvedrila pa nc najdeš v vnsi Slov. krajine, kakor tudi ne drugod Sirom naše domovine. So pa druge vrste, blažijo dušo in srce, samo išči jih, in našel jih boš! Poznavalka Slov. krajine. Varujte srce in živce! kofeina prosto zrnato kavo Zato uživajte od Jutri naprej KAVO HAG U pil »IU UVUil« !HMUU "VUUJ J""«" - ' I ...... ponesrečencem je nudil tukajšnji zdravnik g. dr. Rilhtl. Takoj po nesreči je prihitel še svak g. Ver-derberja, g. dr. Kraulant, ki jo dal ponesrečenca i.i..,: » 1 j.n'ki j onic l* л krvintistiirm no- UVU l/CUJU, g. VI*. 1МИИ1«...? --- p ---- Г---- takoj prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Zal, pomoči ni bilo več, jkkI legel je rani in umrl ob 0 dopoldne v bolnišnici. Truplo bodo pripeljali v njegov kraj domov, kjer bo v torek ob 8 pop. pogreb izpred hiše žaloeti na pokopališče k podružnici »Corpus Christi«. Soprogi in ostalim naše so-ialjel__ Doba otrok te r.azlvtjc naše stoletje. Negujte svoje otroke z najboljšim sredstvom tc dobe, z lahkim milom za otroke Paracekus. - To milo čuva in ščiti kožo in zdravje Vašega miljenčka. - Zahtevajte ga fzrečno v lekarnah, drogerijah in parfumeriiah! Belokranjski kotiček Kaj je tega treba? >Jutrov« dopisnik se je nekaj spotaknilo!; metliško vinarsko zadrugo. Ko gre tako živo za obstanek vseh vinogradnikov in še obrtnikov in trgovcev zraven, pa še ni mogel dopisnik evojegn žela zadržati. Kdaj je že vinarska zadruga prebolela vse slrankarstvo in ni ga zadružnika, ki bi iskal v zadrugi kaj drugega kakor gospodarsko rešitev, pa se dobi brezvestnež — no morem ga drugače imenovati — ki zadnja težke udarce komaj rojenemu, nam vsem lako življenjsko potrebnemu podjetju. Imenik članov, sestava odbora, požrtvovalnost nečlanov, s katero so tudi hiteli pomagat zadrugi, pa naj so bili nekoč črni ali modri ali zeleni ali pisani, vse to priča, da ni o kakem strankarstvu v zadrugi niti sledu, in zato nas boli, da se kdo predrzne zadrugi metati polena pod noge. Vemo, komu se bomo imeli zahvaliti za storjeno uslugol Prosimo, da »Jutrov-r dopisnik v interesu skupne koristi primerno poskrbi, da zadruga vsled njegove zaleteloeti ne bo trpela škode. Vihar. Od vseh strani prihajajo poročila o viharnem vremenu preteklega meseca. Tudi mi no sinemo ostali na dolgu. Po vseh njivah jo kraljevalo oni teden grdo razdejanje. Kolci, na katerih se je sušila ajda, so ležali vse vprek prevrnjeni; kakor bojišče po krvavi bitki, tako je bilo polje vsepovsod. Po nekod je piš zgrabil tako močno, da je prevračal celo manjše stavbe. V Semiču je vrglo dne 25. oktobra župnijski kozolec, edino fn-rovško stavbo, o kateri so sodili, da je še v dobrem stanju. Zupnišče se podira in je že v teku vse, da se zgradi novo, sedaj se je zrušil pa še kozolec. Trojčki. Na Ravnanih pri Suhorju so bili, pa jih ie več ni. Pretekli teden so po par urah življenja, komaj dobro krščeni, legli vsi v skupno krstn — trije mali nngeljčkt Če so prsti predolgi Št. Jernej na Dol., 31. okt. Najbolj ugoden čas za razne uzmoviče je jesen. Povsod se jim nudi prilika na lahek način priti do tuje lastnine. Vse jim prav pride, saj zima je dolga in živeti brez hrane se ne da. Tega učenjaki še niso »pogruntalk in tudi nikdar ne bodo. Pn menda nekateri ljudje vseeno čakajo onih srečnih časov, in ker jih ne dočakajo, so si pa izbrali do tistega časa pač najlažji način preživljanja, poiskati si primernega živeža, seveda brez truda in dela, pri sosedih. Ker večina jesenskih pridelkov ni pod ključem, se jim to »deloc včasih res na videz izplača. Dostikrat se pa stvar tako zasuče, da pridejo sami pod ključ. Pa tudi to jih ne iz-modri, vsaj onih ne, ki so že do mozga in kosti pokvarjeni. Tako si je zadnjič tak nepridiprav privoščil na Žvabovem precejšnjo zalogo krompirja in koruze, češ, za dolgo zimo bo vse prav prišlo. V št. Jerneju bi bile drvam kmalu zrasle noge. pa je domači sin to še pravočasno preprečil. Na Vrhpolju niso zaupali gospodarju, češ, morda no bi znal mošta prav pridelati ali bi ga morda celo sam krstil, pa so dolgoprstneži kar sami obrali kakih 10 brent žlnhtnegn grozdja. Prav prijeten povečerjek pa so si hoteli napraviti lahkoživci na Selih. Pri Kuharju v Vr-bovcih — zakaj pa se pravi pri Kuharju, po si mislili, če nimajo nič zn pod zobe — so zasledili dve lepi goski. Čakali so samo ugodno prilike in la se jim je kmalu nudila. Prav brez vsake najmanjše nezgode so obe goski prenesli domov. Ze so se goski cvrli, toda prijeten duh je segal predaleč. prišel je celo do prave lostnice in deputa-t iju Iren mož se jo s primernimi resolucijami napotila do hiše, odkoder jim jo prijeten duh ocvrtih gosk prihajal naproti. Sevedu so pozneje deputa-cijo mož podprli tudi možje postave, о končnih resolucijah nn bo sklepalo sodišče. Ljubljana, 4. novembra. Prav za Vse svete jc bil dovršen arhitektonsta svojstven nagrobni spomenik rajnkemu dr. Ivanu šušteršiču. Spomenik je bil izdelan po načrtu arhitekta Vurnika pri kamnoseški tvrdki Vodnik. Sredi grobišča, ki je tlakovano z močnim fino štokanim podpeškim marmorjem, leži gladko brušen pokrov grobnice z vklesanimi imeni rajnkih, ki počivajo v grobnici. Na vseh štirih oglih se dvigajo na kvadratastih podstavkih iz belega marmorja štirje vitki stebri iz istega kamna. Glavice stebrov se razširijo v obliko, ki je podobna lulipanovemu cvetu. Vsaka od teh glavic ima svojo lastno in različno ornamenliko. Vrhu vsako glavice pa je jKiložen ležeč križ iz belega marmorja. Ti stebri nosijo kvadratno preklado iz hrastovine, ki je zvezana z umetniško kovanimi vezmi. Ta drži strešno konstrukcijo, ki je vsa iz hrastovine in krita z bakreno pločevino. V ozadju se dviga mogočen kvader iz belega marmorja z napisom in s kipom Marije z Jezusom in sv. Janezom Evangelistom v naročju. Ob strani se s kvadra dvigata šo dva manjša stebriča, ki imata podobne glavice, kakoršne imajo veliki stebri in prav tako jxxlpi-rata preklado iz hrastovine. Spomenik napravlja na gledalca izredno globok vtis in je vrh tega po svoji zamisli nad vse originalen in praktičen, kajti streha varuje dragocena kamnoseška dela pred deževjem in snegom, ki napravila sicer toliko škode. Štiri nesreče Ljubljana, 3. noveniDr«. Danes popoldne je imela ljubljanska reševalna postaja izredno dosti dela. Poleg številnih bolnikov, je prepeljala v bolnišnico tudi štiri ponesrečence. 15 letni ključavnikarski vajenec Franc Vran-čič, pri mojstru Valentinu Lotriču na Tržaški cesti, sam pa stanujoč v Švabičevi ulici št. 1 je danes popoldne kuf>oval v trgovini Zalta na Dunajski cesti nekaj železa. Pri tem mu je padla 240 kg težka železna plošča na nogo in mu popolnoma zmečkala prste. Njegova poškodba utegne biti nevarna, da fant lahko izgubi nogo. Ponoči je bil izvršen na Kodcljevem zahrbten napad. 21 letni zidar Viktor Pri klavec, stanujoč v Streliški ulici št. 30 sc je vračal črez Kodeljevo domov. Tedaj sta ga napadla brez vzroka, dva neznanca in ga namlatila, da je bil ves črn. Revež se je komaj zavlekel v neko šupo na Vodmatskem trgu in se tam vlcgel v listje. Našli so ga šele danes popoldne, vsega oteklega v obraz. Na glavi je imel veliko rano, pa tudi po hrbtu je bil poškodovan. Težko se jc popoldne ponesrečila 18 letna služkinja Mana K o n c v Podgori št. 8. pri Št. Vidu nad Ljubljano. Peljala je voz krompirja v domačo shrambo. Naenkrat se je zlomila ročica in voz sc jc nagnil, tako da jc padla z voza vreča krompirja. Ta je podrla Mano na tla. Dekle si je pri tem zlomila levo nogo nad členkom Poškodba je težkega značaja, ker je pogledala ven kost. V zaporu policijske uprave na Blcivvcsovi c. si je danes prerezala žile 21 letna brezposelna na takarica, kije bila zaprta zaradi suma malenkostne tatvine 10 Din. Dekle jc tatvino odločno zanikalo in si ie prerezalo žile najbrže prav zaradi tega. Vsi štirje ponesrečenci so bili prepeljani -reševalnim a\dom v bolnišnico. DIŠAVE SLON Olaj pravile ? Lep jesenski popoldan. Mahnem jo po stari navadi pod Tivoli. I 'se prit a, da so I si sveti blizu. Zamišljen '?> minljivost vsega pozemskega se bližam robu gozda. Tu mi obstane noga. Za grmom sedi golorok moiakur, v desnici drii mogočne škarje, suknjič je razgrnjen tez kolena. Jojmene! Saj je to moj prijatelj črnultl Oprostite: gospod, filozof Črnniinehote vzkliknem z rimskim namestnikom Veslom, vPrijatelj, tebi se meša. tvoja velika učenost ti jemlje razum! Blaženo mirno me pogleda, rekoč: \'e meša se mi, rrli Črnivec, ampak pametne stvari vršim. •/, kaj pa počneš tu golorok, suj se li bo smejala vsa Ljubljana? »Vidiš, te-le gumbe bom premestilmi odgovori, kažoč .na tri črne, svetle gumbe. Pa čemu, saj so vsi trije enako veliki, enako črni in enako služijo vsak na svojem mestu?•■ -vPrijatelj, to se vrši • - ■• mi odvrne skrivnostno globoko. Zagonetno govoriš«, mu rečem, kaj naj to pomeni?* No. v kalerem stoletju pa si rojen, da tega ne razumeš?. me piči. »Ej, prijatelj, odgovorim užaljeno, -saj sen skupaj pri vriskala v našo lepo domovino!« In ti še ne razumeš, zakaj bom prestavil te gumbe?* me motri vprašujoče. »Ali res ne razumeš?- Ne razumemse podam brez boja. > Vidiš, me poduči ljubeznivo kol vedno, »lo je tako: nikjer ni zapisano, da mora tale gumb In je bil ie pur let nad mojim srcem, tudi še nadalje tu ostati. On samo more, razumeš, ne mora.« Glas mu je postal srdit, ko je videl, ila lako počasno mislim. ->Prav imaš, on samo more ne mora,« hitim potrjevati, ko vidim blisk v njegovih sicer tako mirnih očeh. гАтрак,« pristavim nekoliko boječe, ,al< ne bodo ti prestavljeni gumbi zdaj vprav tako služili kot preje? Vtikal jih boš v gumbnice kot preje.* »Budalo! Seveda jih bom vtikal v gumbnice. ampak vsakega zdaj v drugo. Tisti, ki je bil nail srcem, bo odslej nad želodcem, da se izrazim nekoliko nesalonsko, iti lako dalje.* >.4 tako, gre torej kratkomalo za to, da jih pač premestiš. >Da, deloma za lo, so )Mt še tehtnejši razlogi. Vidiš, vsako premeščenje gumbov stane denar. Na- j bari! sem si škarje, iglo in nit. Ali razumeš, kaj 1 je denarni promet?« me rpraša zbadljivo, cikajoč na mojo večno denarno sušo. jNo, kaj bi me ščipat,« odgovorim pohlevno, »saj vem. da mora denar med ljudi, v obtok.« Sku-Ш sem se spomniti kakega strokovnjašlcega izreku is Všeničnikove Sociologije, pa se mi je ves spominski stroj ustavil. Filozof Crnuh se dalje ni zmenit zame. liresll in prvi gumb je odletel po travi. V strahu, da iakne ie na mojem suknjiču kako .... t jo odkurim skozi gozd v fiiško. Bol mi je /stiskata srce. da se nisem posvetil v mladih dneh študiju filozofije, da bi doumel vse te globokoumne stvari. _ Za preproge nespremenljiva SMVRNA VOLNA Toni Jager, Ljubljana. Dvorni trg 1. пш, Koledar Torek, 4. novembra: Karel Boromejski, škof; Vital, mučenec; Modesta. Osebne vesli — Poročil se je 4. t. m. na Brezjah g. ing. Ivan H v as t i j a, upravitelj veleposestva Štrnišče pri Ptuju, z gdč. Albino B e 11 a g. Poročal je ženinov sošolec preč. g. župnik A. Volk iz Tržiča. Priči sta bila gg. ing. Janez Oblak. kmet. referent iz Celja in ženinov svak g. Jože Grašek. — Bilo erečno! — Promocija. Dne 31. oktobra t. L je pro-movirala v Zagrebu za doktorico medicine gdč. Rerljak Božena, hči šolskega nadzornika. Častitamo! = Promocija. Dne 81. oktobra je promovi-ral v Zagrebu doktorjem vsega zdravilstva g. Anton Sonc. svak našega rojaka prof. dermatovenero-logije na isti univerzi dr. Frana Kogoju, Čestitamo! = Višjo pedagoško šolo v Zagrebu je dovršil g. Stanko Medved iz Ljubljane. Odlikovan je bil z redom Jugosl. krone V. stop. g. Rudolf Ilralog, učitelj. — Zaročila sta se v Slatini gdč. Milica Dra-gopovič in dr. iur. Franjo Matić. — S pošte. V 1. skupino II. kat. eo napredovati: Andrej Doljak na glavni pošti v Mariboru. H. .Turkovič na mariborski kolodvorski pošti. Ivan Rabič na poštni podružnici št. 3 v Ljubljani in Fr. Šalih ar, šef tiskarne na ravnateljstvu v Ljubljani. — V 2. skup. II. kat.: Marija Gostičeva na ljubljanski glavni pošti in Anica Wovkova roj. Kune jeva v Celju. — V 3. skup. II. kat.: Ana Vovkova roj. Eisenzopfova v Velikih Laščah, Ivana Keničeva roj. Gorupova na Rakeku. Mara »koflikova v Gornjem gradu. Zofija Modrijanov« roj. Poljančeva na glavni pošti v Ljubljani, K. Jeglič na kolodvorski pošli v Mariboru, Marija Štukeljeva pni Sv. Lenartu v Slov. goricah, Karla Kuralt in Ivanka Bezlaj na ljubljanski glavni pošti v Mariboru. — V 4. skup. II. kat.: Angela Novakova v Dolnji Lendavi ter Ana Vizjakova v Celju. — V 3. skup. III. kat.: Polo>iieo v Matjašičevi gostilni pri Sv. .lakobu v Slovenskih goricah bili baš zbrani pri kozarcu številni fantje, posestniki in kmetje iz šentjakobske in sosedne župnije. V vinskem razpoloženju so se ustvarjala nevarna vzdušja, medsebojna zbadanja, izzivanja in posmehovanja, ki so se nazadnje pretvorila v prerekanje in spopad. Naenkrat je neki vimčarski sin segel po nožu, navalil na 33letnega viničarja Jurija F rasa in mu prizadejal dve poškodbi, eno v hrbtu, drugo pa na levi reki, ki je bila smrtonosna. Prerezal mu je žile odvodnice in odrezal naravnost kos mesa iz roke. Nalo so Frasa še vrgli iz gostilne. Omahovaje je slopal ranjenec proti domu. Izguba krvi pa je bila tolika, da si je že pred vini-čarijo gostilničarja Matjašiča v mlaki krvi zgrudil na tla. Tu je ležal v nezavesti snnči od 9 zvečor pa danes do 1 zjutraj. Zena ga je šla v skrbeh iskat, našla ga je v nezavesti in vsega v krvi. Nezavestnega Fraea so spravili domov, nalo pa so pozvali mariborsko reševalno postajo, katere moštvo so jo takoj odpeljalo k Sv. Jakobu in Frasa prepeljalo v Maribor. Toda predno so prispeli v bolnišnico, je F ras nu posledicah izkrvavilve v avtomobilu samem umrl. Fras zapušča vdovo in tri ngdoletne otroke. Prvi olrok je star 9, drugi 7 in tretji 4 leta. Orožniki so aretirali ubijalca, ki dejanje priznava. Zasliševanja se nadaljujejo. Truplo ubitega Frasa so prepeljali v mrtvašnico na mestno pokopališče v {'obrežju, lcjer se je danes ob 16 vršila obdukcija, pri kateri so bili navzoči državni pravdnih dr. Zorjan, zdravnika dr. Zorjan in dr. Hribar ter preiskovalni sodnik dr. Grmovšek. Ugotovilo se je, da bi bila mogoča rešitev, če bi bila pravočasno omogočena zdravniška pomoč. Naraščajoče šlevilo ubojev v poslednjem času v Slovenskih goricah je žalosten pojav in veliko zlo, ki ima svoje usodepolne korenine v alkoholu, posebno v š mamici. Prva služba božja v novi jeseniški cerkvi Jesenice, 2. nov. 1930. Nekaj izredno lepega in ganljivega se je pri nas izvršilo na praznik Vseh Svetnikov. Ta dan se je namreč vršila prva služba božja v prenovljeni župni cerkvi. Zadnja sv. maša je bila v stari cerkvi letos o Binkoštih, nato pa se je prenesla lara v podružnično cerkev r veda po godu. pa se Savo, kar je bilo Savčanom se- Na praznik Vseh Svetnikov pa je bilo pri jutranji maši oznanjeno, da bo sv. maša ob desetih že v župni cerkvi. Slovesno zvonenje je privabilo stotine vernikov k prvi daritvi v novi hiši božji. Takoj prvi dan je bila cerkev premajhna, dasi-ravno še ni v cerkvi klopi in je moralo vse stati. Sveto mašo je daroval gospod svetnik ter v primernem govoru pojasnil zgodovina jeseniške župne cerkve. Pred 407 leti je bila zgrajena prva, in nekako 160 let potem je bila popravljena, taka pa je ostala do letos. 40 let se je govorilo in pripravljalo, da se cerkev ali poveča ali pa zgradi nova. Za novo cerkev v sedanjih slabih gospodarskih razmerah ni bilo pravega navdušenja med Jeseničani, zalo se je g. duhovni svelnik in mestni župnik Anton Kaslelic odločil, da podal ša sedanjo župno cerkev, kar se je tudi hvala Bogu, vse po sreči izvršilo. Prav nič ne izgleda, da bi bila cerkev popravljena, saj ni ostalo od stare cerkve drugega kot presbiterij in pa zvonik, tako, da se lahko reče, da je jeseniška župna cerkev nova. Silno dolga se nam zdi: seveda ker smo bili vajeni prejšnje kratke slavbe. Iz kora je videti kot da bi bila prižnica tam daleč nekje, prej pa bi bil skoro lahko pridigarju s kora roko podal na prižnico. Vse je še seveda v surovem stanju ometano m nepcslikanc, brez klopi, brez stranskih oltarjev in brez orgelj. Nekaj časa jih bo pač moral harmonij nadomestovati, ob večjih prilikah bodo pa priskočili na pomoč godbeniki d-uštvenega orkestra, dokler se ne postavijo nove. Kafti stare ne bi prišle v sedanjih prostorih več v poštev. Zato pa bo treba še globoko poseči v žep, predno bo jeseniška cerkev v stanju, kakor sc spodobi za mestno župno cerkev. Tudi v nedeljo je bila cerkev pri deseti maši natrpana vernikov, popoldne pri molitvah za rajnke je bila gnječa naravnost nevarna. Sedaj šele se je pokazalo, kako nujno je bilo potrebno povečati jo. Krasni so stebri in poc'bo'i, vse iz pod-peškega marmorja, uprav monumenlalna pa bodo dvojna glavna vrata z modernima klukama. Ге dni polože pred cerkvijo še stopnice, na betonski tlak pa deske, ki so sc rabile pri stavbi. V četrtek se bo praznoval farni patron sv. Lenart., v petek pa bo celodnevno češčenje, tudi že v novi župni cerkvi. Sicer pa bodo svete maše ob delavnikih še v savški cerkvi. V nedeljo popoldne je bilo na jeseniškem pokopališču menda vse, kar leze in gre. Pripomnimo, da so bili letos vojaški grobovi izredno lepo okrašeni in razsvetljeni. Zvečer ob osmih so Jeseničani do zadnjega prostorčka zasedli prostorno dvorano Krekovega prosvetnega doma v katerem se je uprizorila Shackespeare-jeva žaloigra Hamlet. Mala hronvha + Ali ste se ž o prijavili kot naročnik na knjižno zbirko, ki jih proti meseP-nemu plačevanju izdaja Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani? Zahtevajte brezplačni cenik! Interesenti iz lavantinske škofije, pišite Tiskarni sv. Cirila, v Mariboru, ki je prevzela I nabiranje naročnikov za štajersko! ir Zadnja pot. črkostavca Pavla Bandiča v Kranju. Ganljiv žalni sprevod se je vršil iz, kranjske mrtvašnice v soboto ob 5 pop. Številni znanci in stanovski tovariši iz Kranja in Ljubljane so spremili U zadnjemu počitku prerano umrlega Pavla Bandiča, stavca Jugoslovanske tiskarne. Šest njegovih stanovskih tovarišev je dvignilo krsto in jo preneslo k jami, ki se je nato kmalu zagrnila, pokopališče pa jc v mraku še žarelo v lučicah. + Mrtvi se oglašajo. Z Doba: Matija Jemc iz Žej pri Sv. Trojici se je oglasil iz ruskega ujetništva. Pristojen v faro Dob, jo bil petnajst let pogrešan in že proglašen za mrtvega, ter vpisan na spominski plošči v Dobu. Pisal ie svojemu bratu Jakobu po krslni in domovinski list itd. Ima ženo in dve hčerki. Poslal je svojo sliko in obljubil še slike olrok in žene, če bo dobil odgovor. Pošilja pozdrave vsem znancem. * Slovenec na Elbrusu. Nedavno se je odpravila iz Trsla ekspedicija na Kavkaz. Drzni planinci so prispeli do vrha 5200; le Slovencu Miroslavu Dovganu se je posrečilo med strašno nevihto povzpeli se na Elbrus, ki je visok 5629 metrov. Tako poroča >PiccoIoc, ki seveda ni omenil, da je g. Dovgan Slovenec. Igra narave v Kranjski gori. Po ravninah in planinah je sam sneg in smo že kar v pravi zimi. A še v tem času je prečudna igra narave: na vrtu g. Franca Lavtižarja, lastnika penziona na hribčku v Podkorenu, cveto jablana, in njeno cvetje se kaj čudno odraža v zimski pokrajini. Napad na župnišče. Pred dnevi se je v Turnišču (Slov. krajina) odigral dogodek, kakršnega v Slovenski krajini še sploh ni bilo. Krog enih popolnoči se je par mladih ljudi podalo proti župnišču. Neki T. je bil posebno »junaški«. Najprej je metal kamenje, potem pa jt potegnil iz žepa revolver in je začel streljali proti oknu. Vest o napadu se je naglo raznesla. Nočni napad je baje čin maščevanja. Dobro bi bilo, da bi morodnjna oblast posegla vmes in bi dognala, kaj je vzrok takim obžalovanja vrednim dogodkom. Tt Vinski sejem priredi vinarska zadruga Jeruzrlemčan v Ivanjkovcih dne 10. decembra 1930. Otvoritev bo ob 8. Letošnji mošti se prav lepo razvijajo in bodo do takrat gotovo že lako daleč, da se bo kvaliteta dala popolnoma presoditi. Pridelek je letos dvakratni od lani. Cene so pa izredno nizke. Pripoiščena bodo le vina iz lju-tomeTsko-ormcškega vinarskega okoliša. Ta sejm-ska prireditev je šesta tukaj ter je pri producen-tih kakor tudi pri kupcih zelo priljubljena. Vrši se v restavracijski dvorani tik kolodvora, torej vreme ne more prav nič motiti. Kaka eventualna pojasnila daje radevclje uvodno omenjena zadruga. •k Voščene oltarne svečo vseli vrst, zvitke, svefice za božična drevesca, nagrobne lučicc, sveče za hišno rabo, kntlilo itd. priporcčR svečama ^Рах«, Ljubljana, Celovška cesta 14. Ljubljana Na pokopališču ob praznikih Ljubljana, 3. nov. Po dolgih vrstah krvavih morij, katerih najstrašnejše je prestalo ravno naše pokolenje, po morjih trpi jen ja, ki ga je preživelo že človeštvo, sedaj, ko človeštvo pleše okoli zlatega teleta, kakor še nikoli, bi človek mislil, da so človeška srca popolnoma okamenela in da je iz ljudi izginilo prav sleherno blažje čuvstvo in da je človek postal samo olikana zver in nič več. Ali to ni tako, človek le ni podivjal in je iz vseh strahot rešil le nekaj lepih čuvslev, ki jih hrani varno za prihodnjost, ko bo iz njih gradil kakor iz zarodka novo, večjo kulturo, kulturo srca. Eno teh čuvstev je spoštovanje do umrlih. Kakor gorečo svečko v vetru je človeštvo varovalo to čuvstvo skozi vse viharje zgodovine in danes gori to čuvstvo v človeških srcih prav z isto močjo in z. isto toploto, kakor je gorelo kdaj prej. Letošnji dan, ko se je človeštvo posvetilo spominu pokojnih, je Ljubljana praznovala prav ■/. isto globoko resnostjo in nežno tiho pobožnostjo, kakor so ta praznik praznovali naši predniki. Seveda pa je bila letos množica žalujočih veliko večja, kakor kdaj poprej. Ceste, ki so vodile do ljubljanskih pokopališč, so bile nn praznik v soboto, v nedeljo in še danes na Vernih duš dan ves čas polne množice, ki je hitela počastit spomin pokojnih. Skoro vsakdo je imel cvetje v rokah, skoro vsakdo si je preskrbel svečke, skoro vsakdo je izmolil tiho molitev. Avtobusi, ki so neprestano vozili, so spravili izredno mnogo ljudi na pokopališče in s pokopališča, vendar pa je hil to le neznaten del v primeri z onimi, ki so šli peš. Tudi tramvaja se je občinstvo v teh dneh v polni * Pri težkočab v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josef« grenčice ločno poživljenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josek - vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. >Frnnz-,losek-grenčira so dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. meri posluževalo in so po cestah vozili vozovi kar v skupinah po dva drug za drugim. Največ ljudi je obiskalo pokopališče v nedeljo. Te dni se je vršilo več žalnih svečanosti. Gasilci so imeli na praznik službo božjo v stolnici za pokojnim starostom Barletom. Službo božjo je daroval gasilski kurat, kanonik dr. Opeka. Gasilci so imeli na praznik pred okrašenim grobom staroste Barleta častno stražo ves dan. Akademska mladina se je na lep način spomnila žrtev za narod m jim položila na ploščo pred univerzo krasne vence, v spomin pa jim je prižgala lepe lučke. Spomenik padlim v svetovni vojni pri Sv. Petra cerkvi je bil okrašen z venci in drapiran v žalni barvi. Akademska mladina se je spomnila v soboto tudi naših narodnih velikanov, počivajo-čih na pokopališču pri Sv. Krištolu. Tam je krasno pel akademski zbor. Ob istem času se je vršila tudi žalna komemoracija na Suhem bajerju, posvečena spominu žrtev avstrijske justice. V soboto dopoldne se je vršila na pokopališču pri Sv. Križu svečana blagoslovitev spomenika Borštniku in Verovšku. Spomenik je blagoslovil župnik Franc Finžgar, govorila pa sta režiser Šest in Hinko Nučlč iz, Zagreba. Podrobnejše poročilo o tem je priobčil >Slovenski liste. V nedeljo popoldne so nn pokopališču pri Sv. Križu zapeli ljubljanski pevci pri križu več lopili nagrobnic, nato pa se je vršila pri spomeniku judenburškim žrtvam velika žalna svečanost, namenjena spominu vseh vojnih žrtev. Udeležila sto sc jo tudi brigadni general P op o vi C na čelu Častniškega zbora in zastopnik mestne občine direktor dr. Zamik. Žalni govor je imel bivši vojni kurat Bonač. Sodelovali pa so ljubljanski pevci in godba dravske divizije. Tudi o tej žalni svečanosti je priobčil »Slovenski list' podrobnejše poročilo. Nebo je bilo te dni odelo v žalno sivino, vendar pa in preprečilo, da ne bi mogle množice neovirano obiskati groliov svojih dragih. Na dnu srca vsakega človeka je bila te dni tiha, globoka žalost za svojci, a na dnu src je bila tudi tolažba, da kdor jc iz prahv. in pepela, pa m« je gospodar Večnosti, vsemočni Stvarnik vdihnil košček sn-mega sehe, dušo, ta ne umre nikoli, temveč se v Večnosti zopet strne z njim. so najlažji pot, po katerem prihajajo bolezensko klice v naše telo. V obrambo bolezni grla, hri-pavosti in nahoda so neobhodno potrebne okusne Ana«ot-pastiljo dr. Wanderja. Dobivajo se v vseh lekarnah. G. Martin Jenko - 85 let Danes je minilo 85 let, odkar se je rodil v Povrni pri Škof ji Loki vsem sodnim uslužbencem dobro znani g. Martin Jenko. 37 let jih je vsakega prvega v mesecu obiskal z denarjem. Poročil se je pred 38 leti. Jubilant in njegova soproga imata skupno 150 let. Kljub visoki starosti je g. Martin še čil iu zdrav, z veseljem in zadovoljstvom uživa svoj zasluženi pokoj, v katerega se je pred leti umaknil. Prav pridno še gospodari na svojem domačem vrtu. Jubilantu — krepki gorenjski korenini — k njegovemu jubileju iskreno čestitamo in mu želi. mo, da bi dočakal iu praznoval še čil in zdrav 100letnico. Bog ga živil Kav bo danes? Drama: Kraljičina Ilaris. Red B. Opera: Vesela vojna. Red A. Salezijanslci mladinski dom: Ob 8 zv. IV. prosvetni večer. Predava prof. dr. Valter Bohinec o Indiji. Predavanje ponazoruje film v 6 dejanjih. Nočno službo imajo lekarne: Mr. Bahovec, Kongresni trg; mr. Uslar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, šiška VII. „ 0 Družino g. Narleja Velikonje jo zadel lezek udarec. 41etni sinček Na cek se je v četrtek igral doma na dvorišču ter pri tem po nesreči padel pod voz, ki je pripeljal na dvorišče. Fantka se je zelo poškodovalo po glavi in telesu ter mu je zlomilo tudi nogo. Vkljub najskrbnejši negi je fantek izdihnil v nedeljo opoldne. Mali Nacek je bil nadvse bister, ljubek in živahen fantek, ljubljenec vseli. Težko so prizadeti ubogi starši, loda vedo, da je mali Nacek sedaj med angelci. O Vijolinski koncert vijolinskega virtu-oza g. Karla Rupel-a bo drevi ob 8 v koncertni dvorani Nar. žel. glasbenega društva »Sloga* v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica). G. Karel Rupel nam bo predvajal skladbe Mozarta, Brucha, Dvoržaka, Milhauda, Nin-Kochanskija in Rieea, skladbe, ki tvorijo v današnjem času glavni del 1 repertoarja svetovnih vijolinistov. Na klavirju ga spremlja kons. g. Marjan Lipovšek. Vsiopnice od 2 do C Din se dobe pri koncertni blagajni od 7 zvečer dalje. j 0 »Škodljivci na sadnem drevju« je naslov predavanju, ki ga priredi podružnica Sadjar. in_ vrtnar, društva v Ljubljani v sredo 5. t. m. točno ob 19.45 na univerzi, v dvorani mineraloškega instituta. Predaval bo g. Josip Štrekelj. Kdor hoče imeti zdrava drevesa in boljši sadni pridelek, naj pride na predavanje, ki je brez vstopnine. I O Velika razlika. Te dni so si Ljubljančani ogledovali pri sv. Križu vojaško pokopališče naših vojakov in italijansko pokopališče. Soglasna sodba je bila, da ne smemo drugo leto več doživeti tega, da bi grobovi naših vojakov bili tako v slabem stanju. Ne vemo sicer, koga lo tiče. Toda kogarkoli že, naj se pobriga, da nas ne bo drugo , leto zopet sram! © Shakespeare in dimnikar. Črka je mrtva stvar, ilovica, iz katere oblikuje pisar besede in jim vliva duha. Poet daje črki več, drugi zopet manj, sem in tja pa ie tudi kdo, ki ni vreden, da bi črko poznal, kakor tudi svinja ni vredna, da bi poznala biser. Ako se tak človek polasti pisane besede, napravi iz nje spako in psovko na vse, celo na trpljenje človeka. Sam pa pravi tej psovki — dovtip. Oni, ki se je v »Slovenskem Narodu« norčeval iz trpljenja človeka, dušečega se štiri ure v dimniku, ima sedaj še to drznost, da svojo neotesanost zagovarja, poleg tega pa zmerja še nas. Tudi temu bo on rekel — dovtip! Da, dovtip, prav tak, kakor je bila dovtip primera napol zadušenega človeka z rostbeafom. Res pa je, da so najboljši dovtipi oni, ki niso nameravani. En tak dovtip se je piscu »Slovenskega Naroda« le posrečil včeraj, ko je primerjal sebe s Shakespearom in z Župančičem. Med veleunielnine duha in poezije spada torej (udi fini opis, kako jc dim-nikarček sedel v naročju kuharice, kako se je cvrl kot zrezek in takile sijajni dovtipi. Poleg »Othcla«, »Dume«, knjige »V zarje Vidove« in drugih manjvrednih umetnin bodo sedaj na častnem mestu tudi »duhoviti« članki »Slovenskega Naroda«. Morda bo pa le kaj na tem, saj jc klasični opis o dimnikarju našel celo epigona v" »Delavski politiki«, ki je ponovila izredno posrečeni »Narodov« dovtip o konjaku, baje podarjenem ubogemu dimnikarju. Zaradi doviipov, krepkih primer in podobnega pa je modrost že stara in velja »Quod licet lovi, non licet bovil« Ali po domače: Kar se spodobi geniju, se ne spodobi volu! 0 Avtomobilisti pozor! Mestno načelstvo v Ljubljani prejema dan za dnem ogorčene pritožbe proti raznim avtomobilistom, ki v sedanjem deževnem vremenu z brezobzirno naglico vozijo po mestnih ulicah, tako da na obe strani več metrov daleč brizga blato in voda izpod avtomobilov ter maže pasantom obleko. Da napravi temu početju konec, poziva mestno načelstvo osebe, ki bi jim avtomobilisti s tako brezobzirno vožnjo onesnažili obleko, naj številko dotičnega avtomobila prijavijo najbližnjemu stražniku, ki mu naj obenem tudi pokažejo po avtomobilu jim prizadeto škodo. Mestno načelstvo bo s strogimi kaznimi zavarovalo meščanstvo pred takimi vozači. O Avtomobilska nesreča. V soboto ob 6 zvečer se"je dogodila na Dunajski cesti pred Figovcem avtomobilska nesreča. Promet je bil v tem času še zelo živahen, zlasti so tod okrog vozili avtomobili, ki so skrbeli za zvezo s Sv. Križem. V tem je korakal v smeri od Figovca proti Tavčarjevi ulici 30 letni možki. Od pošte sem pa je tiho brez ropota privozil s srednjo hitrostjo neki osebni avto, ki ni dal nobenega znamenja š hupo, niti ni z avtom krenil na svojo lastno desno stran. Avto je z levim blatnikom zadel v moža, da se je jirevrnil na blatnik. Od tam je mož zdrknil na stopnico, nakar ga je zadnji blatnik sunkoma pre-kopicnil in vrgel ob tla. Avto se je kakih 10 m proč ustavil. Ponesrečenec je sam vstal. Dobil je poškodbe na rokah in morda Iudi notranje poškodbe. Okrog avtomobila se je naenkrat zbrala velika množica ljudi: in je zasedla vso ulico. Marfhor □ Novi ravnalelj mariborske splošne bolnišnice. Za ravnatelja lukajšnje splošne bolnišnice je bil imenovan dr. Fric Vrečko, vpokojeni zdravstveni polkovnik. Do vpokojitve je služboval v Boki Kotorski. Dosedanji bolnišniški ravnatelj dr. Po d les ni k pa je zopet prevzel sanitetni referat pri tukajšnjem okrajnem načelstvu. □ Ustanovitev novega oddelka pri mariborski glavni carinarnici. Kakor pri vseh glavnih carinarnicah se bo tudi pri tukajšnji ustanovil poseben revizijski oddelek, ki bo imel nalogo, da pregleda vse račune izza I. 1920. S tem v zvezi ie bil ludi nenadni obisk člana glavne kontrole v Beogradu dr. K. Smida. □ Osem policijskih stražnikov sprejme v službo tukajšnje predstojništvo mestne policije. Re-flcktanti, ki so dovršili vsaj štirirazredno ljudsko šolo ter imajo najmanj 108 cm telesne višine, naj se z lastnoročno pisano prošnjo čimpreje zglase pri poveljstvu varnostne straže v Mariboru, Koroška cesta 12/|. in sicer ob delavnikih med 8 in 10 uro. Prošnji, ki jo je kolkovali s 5 dinarskim kolkom, je priložiti krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno^ spričevalo ler vojaško izkaznico. □ Dupleški most se bo za promet odprl. Ker se je svečana otvoritev radi neprekinjenega deževja morala preložiti na jesen, bo okrajno na-čelstvo takoj po dograditvi mostu izdalo tozadevno uporabno dovoljenje, da se bo lahko vršil promet že v zimski dobi po novozgrajenem mostu. □ Carinski dohodki. Pri tukajšnji glavni carinarnici so znašali dohodki v teku meseca oktobra 10,408.231.30 dinarjev in sicer 10, 379.282.55 dinarjev za uvoženo ter 28.948.75 za izvoženo blago. □ Smrtna kosa. V visoki starosti 78 let je umrla na Koroški cesti 04 zasebnica Ana Sirec. Pogreb blage pokoinice bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. □ Ljudsko gibanje. V Mariboru je bilo v preteklem mesecu 89 rojstev (41 moških, 48 ženskih), 50 smrtnih slučajev (25 m. in 25 ž.) in 36 porok. V stolni župniji: 61 rojstev (27 m. in 44 ž.), 17 smrtnih slučajev (7 m. in 10 2.) in 8 porok. V frančiškanski župniji: 9 rojstev (3 m. in 6 ž.), 5 smrtnih slučajev (3. m. in 2 ž.))) in 14 porok. V magdalenski župniji: 18 rojstev (11 m. in 7 ž.), 27 smrtnih slučajev ( 14 m. in 13 ž.) ter 24 porok. Pri protestantih 1 rojstvo in 1 smrtni slučaj. □ Ranitsv s kostanjevo lupino — povzročila smrt. 63 letna poljska dninarica Marija Ravnak iz Janževe gore se je pri pobiranju kostanja tako nesrečno pičila ob igličasti lupini v desno nogo, da je morala iskali zdravniške pomoči v tukajšnji splošni bolnišnici. Radi nastopivših posledic je Ravnakova po dveh dneh podlegla. Celie & Celje o Vseli svetih. Kot vedno so tudi letos Celjani iu okoličani pokazali globoko vdanost do spomina na rajne. Vsa tri pokopališča — mestno z vojaškim, okoliško in bolniško — so bila deloma naravnost vzorno in umetniško okrašena. Tisoče posetnikov je mrgolelo skoro vse tri dni — od petka do po'nedeljka — na pokopališčih. Pevsko društvo >01jka< je ob pol3 popoldne na Vse svete zapelo dve žalostinki na mestnem pokopališču, eno na vojaškem pokopališču ter ob 4 dve na Okoliškem |>okopališču. Enako je zapelo na bolniškem, okoliškem in mestnem tudi pevsko društvo .»Svoboda«. 0 Nagradno tekmovanje strelske druži'.e v Celju. V nedeljo,.dno 2. novembra t. 1., ee je vršilo na vojaškem strelišču v Pečovniku nagradno streljanje. Udeležba je bila precejšnja. Ker so se istega dne vršili obširni lovi v celjski okolici je izostalo streljanje na lovsko tarčo za vseh četvero daril. Naknadno se je prijavilo 6 lovcev, ki so tekmovali za eno darilo, ki je bilo prisojeno g. sodnemu svet. dr. Vičarju Z vojaško puško je streljalo 43 članov družine. Prvo nagrado — srebrna Longines ura, darilo tvrdke »Aurea« — je prejel kapetan I. ki. g. Milorad Milutinovič za doseženih 82 točk. Drugo nagrado — precizno flobert-puško, darilo Narodne odbrane v Celju — je prejel g. nač. Vladimir Lipold za 79 točk. Tretjo nagrado — darilo Mestne hranilnice v Celju — celjski mizarski pomočnik g. Fister Anton za doseženih 77 točk. Četrto nagrado — srebrno dozo za cigarete, darilo tv. Anton Lečnik — je prejel g. poročnik Miletić. Ob 8 popoldne se je tekma zaključila z lepim nagovorom predsednika družine g. polkovnika Ko-stlča. Nagradno streljanje na lovsko tarčo je bilo preloženo na pomlad, ko bodo imeli lovci več časa za udeležbo. & Smrt v gostilni. 52 letni Martin Arlič, hlapec pri špedicijski tvrdki Košir v Celju, je na Vse svete zvečer pil v gostilni Kus na Glavnem trgu. Okrog pol 12 ponoči jo naenkrat zaspal ob mizi, po kratkem spanju pa nepričakovano omahnil na tla. Gostje so ga nezavestnega pobrali, mislili pa vsi, da je le vinjen. Arličev prijatelj Krajnc, nslužban tudi pri Koširju, je skočil po ročni voziček na dvorišče omenjene špedicije ter nn njem odpeljal Arliča. Misleč, da se bo mogel Orlič na svežem zraku na dvorišču bolje opomoči, ga jo pustil kar na vozičku na dvorišču. Okrog pol 1 zjutraj pa si je šef tvrdke g. Košir hotel ogledati, če je na dvorišču vse v redu. Naletel je na vozičku ležečega Arliča in takoj ugotovil, da je Arlič mrtev. Poklicani mestni fizik g. dr. Rebernik je ugotovil, da je Arliča zadela kap vsled zastrup-ljenja z alkoholom. Mrliča so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča. Ljutomer Vseh mrtvih dan smo praznovali prav slovesno, z veličastno procesijo na njivo bož,o, ki je zaživela ob rožicah, lučkah in molitvah. Kakor mravljišče je izgledalo pokopališče. Združeni ljutomerski pevci so pod vodstvom g. organista Petra Potočnika dovršeno • zapeli par žalostink, po opravljenih cerkvenih obredih. Premestitve učiteljstva. Gdč. Irma Kuhairič in ,dč. Emilija Kjuder, obe učiteljici na osnovni de-ftliški šoli v Ljutomeru, sta p estavljeni, prva na Cven, druga k Sv. Barbari v Haloze V Ljutomer pa prideta gdč. Marija Sever iz Cvena in gdč. Fra-nja Schneider iz Ivajnc. Veliko tombolo priredi Prosvetno društvo v Ljutomeru dne 16. novembra v Katoliškem domu. Nabiralna akcija darov je v leku. Prosimo podpore. Kot prva tombola sta določena dva mlada prašiča. Melkovo dramo »Pri Hrastovih« uprizori Prosvetno društvo v Katoliškem domu dne 23. n.r»vemhra. Sporočamo naprej, da ne bo »oppt k«>n-kurza prireditev. Davki, davki, kriza, posebe še zastoj vinske trgovine, vse to je glavni predmet razgovorov, že možakarji stopijo skupaj. f; □ Ljubljanski igralci v Mariboru. Kakor smo ze poročali, bi sc imeli udeležiti nocojšnje prve reprize L. Andrejevih »Dni našega življenja« ljubljanski dramski igralci. K poslednjem trenutku pa so svoj obisk radi zaposlenosti odpovedali. V Maribor pridejo pozneje. V toliko popravljamo prvotno vest o obisku ljubljanskih dramskih igralcev. □ Zgodovinsko društvo v Mariboru ima dne 9. novembra ob 10 v čitalnici »Studijske kmižnice« svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu je odborovo poročilo o društvenem delovanju ter volitev novega odbora. Izobraženstvo se pozarja na to važno obmejno znanstveno institucijo, da ii posveti nekoliko več pažnje. □ Mariborska zimskosporina podzveza. Prva seja upravnega odbora bo v četrtek ob 20 v lovski sobi pri Orlu. Vabijo se vsi odborniki, da se te prve seje polnoštevilno udeleže, ker je na dnevnem redu razgovor o bodočem delovnem programu. □ Tretja letošnja glasbena premijera v tukajšnjem gledališču bo najbrže v soboto dne 8. t. m. Uprizori se Andranoova znana opereta »Lutka«. □ Iz obmejnega komisarijata. V Belgrad je premeščen Dragoslav Miloševic. pomočnik komisarja pri tukajšnjem obmejnem komisarijatu. Želimo mu na novem službenem mestu najlepših uspehov in napredovanja. П Srečo sla imela pri nedeljski tomboli tukajšnjega Aero-kluba pekovski pomočnik Janko Volavšek iu čevljarski pomočnik Ivan Metličar. Dobila sta vsak po enega »jurja«; pravijo, da bi lahko bil delež še večji, če bi bilo razprodanih več tombolskih kart. □ Za revne in pomoči j>otrebne dijake sprejema prispevke tukajšnja uprava »Slovenca« na Koroški cesti 1. Dnevno se oglašajo v našem uredništvu revni dijaki, ki prosijo za pomoč javnosti. Ravnofako sprejema uprava tudi naslove strank, ki iščejo inštruktorje. Težak je položaj mariborskih dijakov. Odpri roke, odpri srce... П Nižji poštni in brzojavni uslužbenci imajo dne 12. aprila 1031 veliko dobrodelno tombolo. Ker je morebitni dobiček namenjen v prid podpore bolnim tovarišem, njih vdovam in sirotam, se naprošajo vsa cenjena društva, da vpoštevajo to humanitarno prireditev ter opitsle svoje morebitne in za ta dan nameravane prireditve. □ Radi predolgih prstov... Micika N. in Bine K. sta sc vtihotapila v neko stanovanje na Koroški cesti 90 ter odnesla raznega blaga iu perila, nalo pa jo »podnrhala« preko meje. Od-gonskim potom sta prišla v roke tukajšne policije, ki je oba predala sodišču. □ Za mokro vreme samo KARO-ČEVLJE. Maribor, Koroška 19. Naša zunanja trgovina Nepovoljni razvoj izvoza radi krize na trgu airovin s Po pravkar objavljenih podatkih je znašal na« uvoz v mesecu septembru 187.108 ton za «40.26 milj. Din (v avg. 571.8 milj., lani septembra 186.012 tem za 056.0 milj.). Letošnji uvoz beleži v septembru nadobičajno znatno povečanjo (narasrtel je zlasti uvoz tekftilij) in ie v primeri z lanskim prav malo nazadoval, dočiin »mo v prejšnjih mesecih leta znznamovnli večje nazadovanje: v septembru v primeri s 1920, za 7.4 milj., v avgustu pa 62.7 mflj. (0.8%), v juliju za 78 milj. Istočasno 'je razvoj izvoza radi neobičajno nizkih cen sirovi« neugoden. V septembru smo izvozili blaga 875.856 ton za 559.4 milj. Din (v avgustu za 571.8 milj. in v septembru lani 721.1 milj. Din). Padec izvoza od avgustu na september je pripisovati manjšemu izvozu koruze in pšenico, nadalje lesu in drv. Tudi v primeri s septembrom lani jo bil izvoz teh naših najvažnejših predmetov znatno višji: Samo stavbnega lesa smo lani v septembru izvozili.za 124 nrilj., letos j>a samo za 75 milj., nadalje pšenice lani v septembru 141 milj., letos samo 36 milj. V mesecu septembru t. 1. je bila naša trgovinska bilanca pasivna za 89.9 milj. (v avgustu za 2. 4mi'lj., lani v septembru pa aktivna za 64.5 milj. Din). Glavni predmeti, ki smo jih v septembru uvažali so bili sledeči (vse v milj. Din; v oklepajih podatki za avgust): bombaž sirov 13.3 (9.7), pre. divo 42.4 (37.1), tkanine 72.5 (64.1), železo nepredelano 13.9 (8.6), pločevina 8.7 (7.1), cevi 5.1 (5.6), tračnice, žel. materal 5.1 (8.0), plugi 1.9 (1.8), razni predmeti 25.2 (25.1), volna sir. 6.9 (7.9), preddvo Nailepše darilo za vsako goipolinio ie kuhinjska prsoda DoMš jo v aluminijumu od najmaniše o največje velikosti, dalje v emajiu v razn h barvah in Kvaliteti, najugodneje in v največji izberi pii tvrdki z eleznino $ишо ГМШШС1С L'abiiono $* Peira testa 35 Trbovlje V torek 4. novembra se prično redna predavanja o prvi pomoči oziroma o samaritanslvu. Predavanja bodo vsak torek v gasilskem domu na Vodah od 6—7 zvečer. Predavanja bo vodil društveni zdravnik g. dr. H. Baumgarten. Tečaj je namenjen za ženske ter se naprošajo vse prijavljene, da se vseh predavanj zanesljivo udeležujejo. Kranj Prazniki. V soboto dne 1. novembra popoldne jo v »Ljudski dom< privabila dobrodelna akademija >Vincencijeve družbe«: prav lepo število hvaležnih obiskovalcev. Poleg pevcev so zlasti otroci s svojim nastopom imponirali in napravili staršem veselje. — Na športnem igrišču so se Kranjčani merili z *Hermesom< iz Ljubljane. Rezultat 3:0 za »Hermes<-. Ze v soboto, še bolj pa v nedeljo, so romale Številne procesije Kranjčanov z rožami in venci na pokopališče, da počaste spomin pokojnikov. Popoldan je po končanem cerkvenem obredu na pokopališču zelo lepo pel moški zbor »Prosvetnega društva« združen s cerkvenim pevskim zborom. Igrala je tudi ^Kranjska godba«. Nastop pevskega zbora in godbe na pokopališču je bil topol najbrže prvič v Kranju aranžiran in je vsa prireditev na pokopališču prav zelo lepo izpadla, kljub temu, da je dež motil zelo številen obisk pokopa- : lišča. Na cesti napaden. Vinko Jamnik, star 19 let, doma iz Hude police, občina Grosuplje, delavec, stanujoč na Primskovem, je bil v nedeljo dne 2. novembra ob pol 2 ponoči napaden pri železniški čuvajnici pod Gastejskim klancem. Dobil je z nožem rano v trebuh in v pleča in se je še sam vrnil domov. Njegov sosed je poklical zdravnika gospoda dr. Bežka, ki ga je za silo obvezal in odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. Smrt žanje med mladino. V noči od sobote na nedeljo je cerkveniku farne cerkve Malcu umrl za pljučni" f' letni fantek Pavelček, ki ga bodo domači ""šali. Pokopali so ga včeraj ob 4 pop ' 'i družini naše sožalje. Kočevje Lepo število vernikov-meščanov se je udeležilo oktoberske dnevne Marijine pobožnosti v mestni cerkvi. V dneh razen ponedeljka, srede in petka smo imeli slovensko opravilo. V ostalih dneh je pa bilo nemško. Da je bila ta večerna po-božnost bolj slovesna, so poskrbeli cerkveni pevci obeh zborov z lepim petjem. Središče ob Dravi Umrl je na Vseh svetnikov zvečer župan tuk. trške občine g. Franc Lukačič. Dvanajst let je s toliko vestnostjo vodil posle obširne občine, da ni zamudil niti enega uradnega dne. Tudi zadnje dni težke bolezni ni odložil dela, k počitku je legel šele tedaj, ko je potrkala smrt. Znal je pozabiti na sebe La sc žrtvovali v prid bližnjega ter vsakomur ustreči in pomagati, če je le oilo mogoče. Možu dela in žrtev, kakršnih si želimo še več, hvaležen spomin, njegovi blagi duši pa večni miri Preostalim žalujočim naše iskreno sožalje! 10.7 (8.8), tkanine 49.1 (86.1), svil. tkanine 7.3 (8.2), predivo 0.4 (5.8), nafta 9.6 (7.7), kože dom. Hvali nepred. 18.1 (16.4), Čevlji 7.7 (2.5), kava 10.4 (8.6), riž 4.7 (4.3), premog 17.4 (19.0), olj. semena 12.6 (8.5), »troji ln aparati 33.2 (44.6), elektrotehnični predmeti 16.9 (14.6), prevozna sredstva 12.7 (12.61. Najvažnejši predmeti izvoza so bili (v milj. Din, v oklepajih podatki za avgust): pftenica 35.7 (97.4, koruza 21.9 (34.4), fižol 21.0 (2.0), sveže sadije 04.6 (84.0), h mej j 7.8 (0.3), konoplja 2.1 (4.0), goveda 33.8 (34.4), svinje 26.8 (26.3), drobnica 16.5 (18.6), perutnina 11.4 (10.8), sveže me«) 16.1 (15.5), jaijca 30.8 (34.1), stavbni les 74.9 (84.2), drva 9.9 (10.8), žel. pragovi 7.2 (8.7), lesni izdelki 5.5 (5.4), remont 10.2 (12.2). svinec 3.1 (2.4), baker 47.05 (30.0), rude in zemlja 15.8 (21.0). Po posameznih četrtletjih se je naša zunanja trgovina razvijala sledeče (v milj. Din). Uvoz Izvoz 1W9 1930 1929 1930 1. četrtletje . 1.649.2 1.740.4 1.810.1 1.696.0 2. „ . 2.029.4 1.737.4 1.678.8 1.666.3 8. ., . 1.946.4 1.798.5 2.M7.6 1.686.2 Skupino .ie v prvili 9 mesecih I, 1. znaša I naš uvoz 1.134.712 ton za 5.276.6 milj. (lani v istem času 1,221.894 ton za 5.625.2 milj), izvoz pa 8,619.488 ton za 5.004. 8 milj. (lani 3,774.274 ton za 5.337.2 milj.). Izvoz je padel v večji meri kakor uvoz: za 349 v primeri * 333 milj. Pasivnost naše zunanije trgovine je v prvih 9 mesecih I. I. dosegla vsoto 271.7 milj. v primeri z 287.5 milj. Din v prvih 9 mesecih lani. Konhurzi v oktobru Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljub-ljani ob.avlja svojo statistiko za mesec oktober. Po leh podatkih je. bilo v oktobru letos razglašenih 31 konkurzov (lani v oktobru 67), letos v septembru 24). Naraščanje konkurzov v oktobru je običajen jesenski pojav, ki nastopa vsako leto. Na j posamezne banovine je prišlo v oktobru (v okle-I pajih podatki za september): dravska 5 (7), savska 7 (4), drinska 4 (—), zetska — (3), donavska 6 (5). moravska 8 (1), vardarska 4 (2), Belgrad, Zeuiun iu Pančevo 2 (2). Prisilnih poravnav izven konkurza je bilo razglašenih 22 (v septembru 18), od tega v dravski banovini 1 (6), savski 9 (4), drinski 1 (1), donavski 7 (4), vardarski 1 (2), v Belgradu 2 (1). Odpravljenih je bilo v oktobru 43 (lani 60, v sep-toinbru 55), konkurzov, od tega v dravski banovini 6 (2, 5). Prisilnih poravnav izven konkurza pa je bilo odpravljenih 12 (v sept. 15), od tega v dravski banovini 3 (v septembru 2). * Dr. Černeta poslovni koledar 1931, ki je obenem poslovni adresar Jugoslavije, je izšel (v 3. letniku). Koledar vsebuje skrbno sestavljene takse in pristojbine, ki so v veljavi, pa tudi one, ki stopijo z novim letom v veljavo, nadalje seznam vseh naših državnih predstavnikov po celem svetu. Poslovni adresar je zelo 'izpopolnjen in so v njem navedeni razen denarnih zavodov, zavarovalnic, informacijskih pisaren, špedicij in hotelov tudi vsi odvetniki in notarji v celi državi. Koledar vsebuje ludi statistične podatke o našem gospodarstvu in beležni koledar. Pri obsegu 175 strani velikega formata mu je cena nizka: 80 Din, s pošta. 33.50 Din. Dobave. Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 12. t. ui. ponudbe glede dobave raznega orodja, 250 m balat-jermeu, 800 komadov vijakov, 1000 komadov hrastovih pragov. 40 komadov visečih zaprtih armatur za električno razsvetljavo in 25 komadov žice za slušalke jamskih telefonov; do 15. t. m. glade dobave 400 m manesmunovih cevi! do 19. t. m. pa glede dobave 100 kg kleja, 50 kilogr. usnja, 100 kg solno kisline in 10 kg naftalina. —■ Ravn. drž. rudnika Zenica sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave gumijevih obro-čev za tovorni avtomobil ter glede dobave Jakoiiet traku. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 900 kg zakovic, 1000 kg dynamo-olja, električnega instalacijskega materijala in 2000 kg žebljev; do 21. t. in. pa glede dobave strokovnih knjig iu vijakov z maticami. — Dne 21. t. m. se bo vršila pri ravn. drž. žel. v Sarajevu olert. licitacija glede dobave krovne lepenke, asfalta in katrana; dne 20. t. m. pa pri Primorski Direkciji pošte in telegrafa v Splitu glede dobave 500 parov čevljev. — Dne 13. in 15. t. m. ter dne 11. ili 13. dec. se bodo vršile pri Gl. san. skladišču v Zemunu ofertalne licitacije glede dobave raznega lekamarskega materijala. Gospodarska kriza v Italiji. Zbrati podatki izkazuje o, da je bilo v Italiji na koncu septembra 394.630 brezposelnih; brezposelnost narašča iz dneva v dan predvsem radi bližajočo se zime. V teku prvih 9 mesecev so tehtali kovinski izdelki 1,117.673 tom, lansko leto v istem času 1,335.800 ton; proizvodnja jekla v istem času je znašala letos 1,386.100 ton (lansko leto) 1.630.517 ton), proizvodnja litega železa 400.121 ton (514.562 ton), proizvodnja svinca 17.604 tono (15.416), cinka 13.718 (11.400), aluminija 6.052 (5.671), bakra 261 (281), živega srebra 1371 (1427) in umetne svile 20,428.737 kg (30 mil. 713.928). Stečajev je bilo v septembru pa 1023. Število meničnih protestov je znašalo v sejvtembru 1930 85.670, v avgustu 86.303, lansko leto v septembru pa 79.664 Borza 3. novembra 1930. DENAR V današnjem deviznem prometu so bili tečaji čvrelejSi. Znatnejši promet beleži lo deviaa Praga. V devizi Trst je bilo zaključeno privatno blago, dočim jo ostale zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2274 bl„ Berlin 1345.50 bi., Bruselj 787.19 bi., Budimpešta 988.50 bi.. Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 794.46—797.46 (795 16). London 274.38 bi., Ne\vyork 56.25—56.45 (56.35), Pariz 221.60 bi., Praga 166.95-167.75 (167.35), Trst 294.35 -296.85 (295.85). , „ ,„„ Zagreb. Amsterdam 2274 bi., Berlin 1344-1847, Bruselj 787.19 bi., Budimpešta 987—990, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.46—797.46, London 273.90—274.70, Newyork 56.25-56.45, Pariz 220.60 -222.60, Praga 166.95-167.75, Trst 294.50-296.50. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 7.58 milj. Din. _ Belgrad. Amsterdam 2271—2277, Berlin 1344 —1347, Budimpešta 987—990, Curih 1094.40— 1097.40. Dunaj 794.46—797 46, London 273.90— 274.70, Newyork 56.25-56.15, Pariz 220.60—222.60, Praga 166.95-167.75, Milan 295.25 296,25. Curih. Belgrad 0.1280. Amsterdamu 207.45, Atene 6.675, Berlin 122.75, Bruselj 71.82. Bruselj 71.82, Budimpešta 90.20. Bukarest 3.00, Carigrad 244, Dunaii 72.625, London 25.03, Madrid 57.80, New York 515.20, Pariz 20.22125, Pragu 15.275, Sofija 3.78, Trst 26.97, Varšava 57.75, Koj»enhagen 137.80. Stookhohn 138.25, Oslo, 137.80, Helsingfors 138.25. VREDNOSTNI PAPIRJI Tendenca za državne papirje je nadalje slaba. Tečaji tako dolarskih papirjev kakor tudi vojne škode so nazadovali. Znatnejši je bH promet v dol. papirjih, posebno v 7% Bler. pos. Bančni papirji beležijo običajne zaključke v delnicah Poljo-, Union- in Zcmaljske banke, nadalje tudi Prašte-dione po neizpremenjenih tečajih. Več prometa beležijo tudi industrijski papirji: tako so bile za-ključevane delnice Danice, Drave in Trboveljske, katerih tečaj je ostal ncizpremenjen, popustila pa je tvornica vag. v Brodu. Ljubljana. S% Bler. pos 92 b!., 1% Bler pos. 82 bi., Celjska pos. 160 den., Ljubli. kred. 122 den., Praštediona 930 den,, Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 400 bi., Ruše 280—300. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88 bi., agrari 54 bi., vojna škoda tir. 426.50-428 (427), kasti 426-428 (428), 12. 429.50 bi., srečke Rdeč. križa 52 bi., 8% Bler. pos. 91.75—92 (92), 7% Bler. pos. 80.625-80.75 (81.25, 81, 7% pos. Drl hip. banke 80-81 (81. 80.75), 6% begi. obv. 71—71.75. -Bančne delnice: Ravn« gora 70, Hrvatska 50 den., Kaitolička 36—39, Poljo 56—56.50 (56), Kreditna 98 deai., Union 191—192 (191), Jugo 79.50—82, Lj. kred. 122 den., Med.unarodna 67 den., Narodna 8150 bi., Obrtna 36 den., Praštediona 925—927 (925), Etno 185 den., Zemaljska 129—181 (181)Г=-Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmaun 130—135, Slaveks 50 den., Slavonija 20O den., Na-šice 1.100 den., Danica 100—101 (100), Pivara Sar. 186—200, Drava 282.50—287 (235). Sečerana Osjek 299—800, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 106—210, Brod. vag. 90— 96 (90), Union 107—115, Vevče 124 den., Isis 40-45, Ragusea 398—400, Oceania 205, Jadr. plov. 590 den., Trboveljska 382—385 (882.50). Belgrad. Narodna banka 8100, 7% inv. pos. 86.50 (550), agrari 54 brez kupona, vojna škoda 447 (100), 11. 449 (100), 12. 451—452 (200), Tob. srečke 22—23 (50), Srečke Rdečega križa 45, 7% Bler. pos. 80.75—81.125. Dunaj. Don. sav. jadr. 87.99, \Vicner Ban-verein 17.15, Creditanstalt 47.15, Escompteges. 158.25, Alpme 19.35, Trboveljska 47.10, Rima Mu-rany 77.80. Žilni trg Tendenca je tako v Budimpešti kakor pri nas slaba. Cene pa so ostale neizpremenjene. Najnovejša vest o zvišanju carin na kmet. pridelke (o tem prinašamo na drugem mestu) daje misliti, da bodo skušali stabilizirati cene na višjem nivoju kakor sedaj. Seveda bodo prišli tudi še drugi ukrepi. Dovozi na trg so zelo slabi. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Budimpelta. Tendenca slabša. Promet miren. Pšenica marec 15.63—15.80, zaklj. 15.80—15.81, maj. 15.75—15.95, zaklj. 15.95—15.96. — Rž marec 8.95—9, zaklj. 9—9.01. — Koruza maj 12,20—12.32, zaklj. 12,19—12,20, tranzit maj 10.10, zaklj. 10.10 —10.13. Novi Sad. Pšenica ban. Tisa šlep ne noiira, ostala neizpremenjena. Moka 5 190—210, 6 160— 170, 7 110—115, 8 77.5—82.5, ostala neizpremenjena. Vse ostalo nespremenjeno. Promet: pšenica 16, oves 1, koruza 46, moka 8, otrobi 3 vag Tendenca neizpremenjena. Les Na Ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 vag. jelovih desk in 3 vag. buk. drv. Tendenca neizpremenjena. Povpraševanje je za cn. 1000 m1 hrastovine za gradnjo mostov 6 m 40/40 oni, zn vag. hrastovih letvic 12/24 mm 4 m. Ponuja se pa ca. 60 m" škuret 14 mm. Hmelj Niirnberg, 3. nov. as. Na trg jc bilo dane-pripeljanih 200 bal. Prodanih pa je bilo 50 bal, in sicer v glavnem hallertauskega in r.paltskega hmelja po ceni 105—110 mark za prvovrstno blago Za manjše množine je bila kupčija ludi za inozem sko blago, tako se jc n. pr. vršila kupčija za št,\-jerjski bmelj po ceni 58 do 60 mark. Kazpolože.-.je jc bHo mirno. Cene so ostale nespremenjene. Živino Dunajski goveji sejem. (Por. tvrdke Edvard Saborsky & Co., Dunaj.) Na Irg je bilo pripeljanih 2427 glav živine, iz Jugoslavije 89, Na koitumač-nem trgu je bilo 39 goved iz Poljske. Cene so bile: za vole najboljše 2—2.08, I. 1.60—1.80, ,f. t.30— 1.50, III. 1.20—1.25, za krave I.1.20-1..-.0, II. 1— 1.10, za bike 1.15—1,40, za klavno žvnno 0.60— 0.80. Cene za vole so se držale slabo. V posameznih primerih so padle cene za 3—5 groSev. Jnjca Hladnejše vreme jo. kakor sni» bili napovedali, močno oživelo jajčno trgovino. Cene so jako poskočile v Londonu In Italiji. Nemčija in Bvica slu nekoliko zaostali. Naš izvoz je po večini osredotočen v Italijo. Nakupna cena se jc dvignila na 1.45 Din. — Sv. Juri i ob i. ž., dne 31. oktobra 1990. Povodenj * sleziji: mesto Liegilitz poplavljeno. P o vodenj je naplavila ogromno škodo, polja so opu- stošena, mnogo h iS se je i*xlrlo. V deželi boga Dolarja »Timesov. poročevalec piše, da znašajo po zanesljivih podatkih skupni dohodki najpomembnejših razbojniških tolp v Chicagu po šest milijonov dolarjev vsak teden. Seveda imajo slične bogate tvrdkc- svojemu premoženju primeren vpliv na mestno upravo. Tako n. pr. odločajo pri imenovanju mestnega po- Predsednik Hoover (po ameriški karikaturi), ki namerava baje omiliti prohibicijo in ki je prevzel tilogo posredovalca med Francijo in Italijo. litijskega ravnatelja, in šc vedno ni ta odgovorna služba končnovcljavno zasedena, ker se zastopniki najuglednejših tolovajskih skupin ne morejo zediniti glede osebnosti kandidata. Chicaško občinsko politiko vodi znani župan Thompson, neizprosni republikanec, ki je pri volitvah obljuboval, da bo nadaljeval boj zoper Anglijo, ki da bi rada zopet uvrstila Zedinjene države med svoje zasužnjene kolonije«. Včasih izda ta bojeviti župan svojemu (še vedno začasnemu) policijskemu ravnatelju povelje, naj :>takoj Chicago reši sodrge in slednje vtakne v ječe ali pa celo pošlje na električen stol«. Tako povelje znanemu Al Caponeju, Razparancmu nosu«, i. dr. gcntlc-menom isle stroke samo pove, da morajo začasno zapustiti mesto: odhajajo na počitnice v svoje razkošne vile ob morju, in pozna njih naslov vsa javnost. Po večtedenskeni oddihu sc voditelji razbojniških tolp v Chicagu zopet lotijo svojega dobičkonosnega posla. Največ skrbi imajo navadno pri volitvah v občinski svet. Podpirajo potem različne politične stranke, da bi si zagotovili mastne zaslužke pri mestnem gospodarstvu. Med tem razvija mestna policija živahno delovanje. Ravnatelj izda stražnikom povelje, naj takoj streljajo in nc poznajo usmiljenja. Po chicaških ulicah drvijo oddelki oklopnih policijskih avtomobilov. Kratkovidni čitatclji v Evropi vso to igro smatrajo za bridko rcsnico: z grozo se pogovarjajo o razbojnikih, ki so tako močni, da jim policija mora napovedati pravcato vojno! V resnici koreninijo te čudne razmere v ameriškem političnem življenju, in so chicaški razbojniki samo naravna posledica splošne pokvarjenosti na tem področju. Mali ljudje, ki tvorijo večino prebivalstva milijonskega mesta, so popolnoma ravnodušni napram razbojnikom, ker z njimi nimajo nobenih neprilik. Zasebniki in tujci (čc Ic niso milijarderji) v Chicagu so prav tako varni kakor pri nas. Al Capone, Jack Diamond in stični junaki so celo priljubljeni, v kolikor vtihotapljajo alkoholne pijače in množici lajšajo breme »suhe--politike. Vsi ti »glavarji« nimajo nič sličnega z zakrinkanimi revolverskimi junaki, kakor jih poznamo iz filmov. Kot dobri trgovci ne marajo dražiti konzumentov. Obdavčijo samo tovarnarje in druge podjetnike, ter jim slednji redno plačujejo določene zneske, ker so vajeni podpirati politične strankarske blagajne, katerih aparat je, kakor rečeno, tesno vezan na sodelovanje z razbojniki. Davki so zmerni in ne povzročajo nobenih tragičnih spopadov. Umori in napadi se dogajajo samo v zvezi s sovraštvom med političnimi voditelji in tihotapskimi trusti«. Tako je bil pred kratkim zahrbtno ustreljen na ulici neki dopisnik lista Chicago Tribune«, ki je zasledoval razbojnike. Slednji so hoteli s tem umorom omajati stališče policijskega ravnatelja Ruselja in doseči njegovo ostavko, ker jc kazal Russcl preveč neodvisnosti. Dnevnik je takoj priobčil izjavo, da smatra umor za vojno napoved, in obljubil, da bodo razbojniki drago plačali pre- Evskinograd Približno sedem kilometrov od Varne, nekoliko v stran od ccste, ki vodi do romantičnega samostana Aladgaha, katerega je po legendi ustanovil apostol Andrej, stoji visoko nad morjem bajni Evksinograd, bolgarski kraljevi dvorec. V njem sta sc nastanila kraljeva novoporočcnca, Boris in Ivana, in je zares kakor ustvarjen za zatočišče mlade zakonske sreče. Grad sam je dokaj skromna zgradba in obsega samo par sob, ki jih vsekakor krase slike bolgarskih mojstrov. Kraljev dvor je nastanjen v starejšem, podolgastem, nizkem poslopju, v katerem je umrla kraljica Eleonora, mačeha kralja Borisa. Če Evskinograd kljub temu slovi kot bajen grad, se ima za lo zahvaliti samo svoji čudoviti legi nad morjem in pa parku, ki ga obdaja. Skale, na katerih stoji, se v terasah spuščajo v morje in so vse pokrite z najlepšimi cvetlicami. To so sloviti viseči vrtovi, ki jih jc ustvaril vrtni arhitekt, ki je naredil tudi viseče vrtove v Monaku. Kakor bajne sanje je park, ki leži ob morju in obdaja grad. Šc pred 40 leti je bil tu pust in zapuščen svet; danes pa raste tu najlepše drevje, grmovje in drugo redko rastlinje, ki ga je iz vseh delov sveta zbral skupaj bivši kralj Ferdinand. Blizu Evksinograda sc nahaja tih ob morju otroško okrevališče, katero jc ustanovila pok. kraljica Eleonora. Zelieis ima vendarle prav? Na zadnji seji Zdravniške družbe na Dunaju je poročal znani elektroputolog prof. Štefan Jellinek o bioloških raziskavanjih na po-prišču električne visoke frekvence. Jenski profesor Esau je dognal, da se dajo nekatere bolezni dejansko zdraviti z obsevanjem v visokofrekvenčnem polju. Pri tem vpliva zdravilno toplota, ki sega v notranjost staničja, dočim navadna toplota ogreva samo površino. S tem je pojasnjena in opravičena skrivnost Zeileisovega zdravljenja. (i on oral 1'angulos, ki so ga to dni aretirali, ker je pripravljal vojaško zaroto. Prvotno ime begunjske razvaline Danes velja splošno mnenje, da se imenuje razvalina v bližini gradu Beguuje (Ka tzenstein) istotako Begunje. To mnenje je v zadnjem času zašlo tudi v znanstvena dela. In vendar je to mnenje docela napačno. Grad Begunje, v katerem je danes nameščena ženska kaznilnica, je bil v teku časa prišel v last grofov Kazianerjev pl. Katzensteinov. Le-ti so krstili grad s svojim plemskim pridevkom »Katzensteiu« in tnu je to ime v nemškem jeziku tudi ostalo. Razvalina pa, ki se nahaja v bližini gradu, nikakor ni morda prvotni grad Katzenstein, marveč je bil to čisto drug grad, ki se je imenoval in se še imenuje »Kamen« (Stain), pod katerim imenom jo vpisan v stari deželni deski. Še-le zadnji zasebni lastnik graščine Begunje si je pridobil lastništvo razvaline Kamne. Tako si je lahko razlagati pomoto glede imena to grajske razvaline. Grad Kamen (Stain) so imeli stoletja v posesti grofi pl. Lambergi, sosednji grad Begunje pa grofi Kazianerji pl. Katzensteini. 0 tem se je lahko prepričati v Valvasorju. L. S. Napredek v medicini Pri boleznih v sklepih in udih, kakor tudi pri pre-hlajenju jemlje mnogo ljudi Togal - tablete. Togal odgovarja modernemu pojmovanju medicinske vede in predstavlja novost in napredek v načinu zdravljenja. Togal jc preizkušen na številnih klinikah in bolnišnicah in njegov odlični učinek se opaža tudi v zastarelih slučajih, v katerih so odrekla vsa druga sredstva. Togal učinkuje naglo in sigurno proti revmi, protinu, išiasu, hripi, nervoznosti in glavobolu. Togal učinkuje takoj in je popolnoma neškodljiv za želodec, srce in ostale organe. En poskus jc v Vašem lastnem interesu. - Vse lekarne imajo v zalogi Togal-tablete ali pa Vam jih lahko najhitreje preskrbe. Vbtuju domačinov na Formoii. Na levi lovci na človeške glave v svoji bojni opremi; desno njihov največji ponos: lobanje zmagamih žrtev. Formoza spada pod japonsko oblast; sedanja vstaja je butila čisto iznenada in bila skrajno krvava; uporniki eo v mestu Nuša poklali nad 200 ljudi. I lito kri. Po zadnjih podatkih so že izjavili glavarji uredništvu svoje obžalovanje »nepremišljenega koraka« in ponujajo mir: kot premožni ' in zaposleni ljudje nc marajo tvegati lastnega življenja ... Temeljno vprašanje, ki ga obuja chikaška tragikomedija, tvori poglavje o javni morali. Lahko jc razumeti in tudi oprostiti ravnodušnost, ki so jo nekoč kazali brezpravni revni srednjeveški kmetje napram izgredom plemiških razbojnikov. Toda brezbrižnost chi-caškcga in sploh ameriškega meščanstva izvira iz njegovega spoštovanja do onih, ki razumejo delati dolarje«. Ta dokaj premožna javnost nima nobenih nravstvenih pomislekov zoper bogastvo, pa najsi je tudi nastalo po umazanih političnih pa tihotapskih kupčijah. 13 J§ o a O • ГчЈ O фзК gp «слО 3 -^tlo^ j ■ ^L^O^ C .2. £ — м тз Š^SIžo jjja ..к - ..3« SO v_*o .. » S8H--5* « tU N > :s. n Jz > y c >■ M , S no o . 125 So2 du I1«15"' teaa 1 j S »-a a o -i „ Z 47*** s a —1 »i —Z™ Mo 8 • .3 & i Hans Dominik: Moč treh 27 Roman iz leta 1935. Lady Diana je prekrižala roki na prsih in naslonila glavo na klop. Tako je dolgo sedela. Liki bel marmornat kip. Nadaljujte, gospod doktor. Izgovorila jo to mirno in odločno, da se jo dr. Glosin začudil. Pri umrlem niso našli nobenih listin. 0 mojih naredbah o njem je policija podvomila. Saj so baš pral desetimi dnevi poročali časopisi o smrti pevca Friderika Воуса v mestni bolnici. Vztrajal sem pri svoji trditvi. Začeli so poizvedovati. Izkazalo se je, da v bolnici umrli ni bil upravičen do listin, ki so jih našli pri njem. Ukradel jih je bil v pijanosti pravemu lastniku. Tako so ugotovili dan devetega maja kot dan smrti Friderika Воуеа. Dr. Glosin je prenehal, da bi videl, kako učinkujejo njegove besede na lady Diano. Zaman. Lady Diana je ohranila svoj mir nalik kipu. Razdražen je dr. Glosin nadaljeval: Iz tega sledi čuden položaj, da sc je vaše gospostvo poročilo z lordom Maitlandom, ali kakor se je že tako imenoval ... z g. Clintonom, medtem ko je še živel vaš prvi mož. Po zakonu se vam seveda ne da nič očitati, ker ste imeli, napačno seveda, mrliško izpričevalo. Toda... javno mnenje znači mnogo za člane višjo družbe...« Govornik je prežal, kako lxwlo učinkovale njegove besede. »Ste končali, gospod dr. Glosin?« Glosin je nemo prikimal. Lady Diana ga je premerila z očmi. Koliko zahtevate za svojo molčečnost?« Kot bi ga bili udarili z bičem, je planil doktor po konci: sMeni to?... Ponujate mi denar... Varujte se. Žalitve ne pozabim nikoli.« Brezskrbno je pokimala lady Diana. Kaj zahtevate sicer, gospod doktor?<: Prosim, da prenehate s tem tonom. Lahko bi se zgodilo, da krekinem razgovor... Ne v mojo škodo.« Čemu mi pač pripovedujete te stvari, gospod doktor?« Glosin se je jezno ugriznil v ustnice. Mislil je, da je bil dobro nastavil zanko. Ponarejeno mrtvaško izpričevalo ameriške policije... dr. Glosin si ga je bil pridobil smešno lahko. In dokazal je s tem lady Diani njeno, čeprav nenameravano bigamijo.*) Njegovo stališče je bilo tako trdno in vendar je čutil, da je zašel v zagato. Prišel bo dan, lady Diana, ko vam bo žal za te besede. Dan, ko mi boste prostovoljno ponujali roko za zvezo. Takrat bom vas spomnil na današnji dan. Danes vas prosim le za majhno uslugo, ki ni težka za vas, zame pa pomeni mnogo.« Lady Diana je zamišljeno zrla na svoje vitke, bele roke. Dvomiia je, da bi jih kdaj ponudila doktorju Glosinu za zvezo. Zmagala je v tem boju. Toda v notranjosti je bila bolj vznemirjena in razburjena, kakor je kazala na zunaj Ako more neprijetnemu gostu zamašiti usta z navadno uslugo, hoče poskusiti Kaj je , gospod doktor?« 1 *) dvoženstvo rRadi razumevanja moram poseči nazaj in se izpovedati vašemu gospostvu. Nisem bil zmeraj ame-rikanski državljan. Leta 1927. sem živel kot britski podanik v Mezopotamiji. Tam je deloval neki inženir. Iznašel je izum, ki bi lahko postal nevaren angleški državi. Obvestil sem o tem britsko vlado in izumitelj je izginil v Towerju. Vaš soprog lord Maitland mora vedeti o tem ali pa lahko poizve. Pomagajte mi. Moram vedeti ali še živi Gerhard Bursfeld v toivverski I državni ječi... bilo bi mu sedaj 65 let... ali kaj se je zgodilo z njim. Pomagajte mi in moja hvaležnost vam je zagotovljena.« "Dobro, gospod doktor, govorila bom s svojim možem, kar morem napraviti, da izveste, kar želite, bom storila.« * Lord Gashford, angleški ministrski predsednik je sklical svojo vlado k posvetovanju. Možje, ki so bili odgovorni pred deželo in zbornico za varni obstoj britskega svetovnega nadvladja, so se zbrali v mali zborovalnici na Downing Streetu. Lordu Gashfordu je bilo videti , da ima skrbi in da je utrujen od dela. Otvoril je sejo s kratkim poročilom o političnem po-ložaju. »Politika Velike Britanije stoji že dve stoletji na stališču, da je treba sile, ki bi mogle postati nevarne kraljestvu, medsebojno zaposliti. Načelo ravnotežja, ki smo ga bili iznašli najprej za Evropo, smo mogli uveljaviti po svetovni vojni uspešno za prekomorske države. Vojna med Ameriko in Japonsko nam je omogočila, da smo očistili Afriko zadnjih evropskih kolonij. Žal, da se je ta vojna končala s popolno zmago Severoameriškib držav. Moči Zedinjenih držav ne odtehta več nobena zadostna orotisila. Zlalorog-terpenlinovo milo varuje vaše perilo. & Šport o praznikih Vsi sveti so praznik, ko se živi v globoki pieteti spominjajo svojih mrtvih, in na ta dan prav za prav ue bi smelo biti nogometnih tekem. Seveda naša podzveza ne pozna takih praznikov, zato je priredila in tudi izvedla prvo kolo pokalnih tekem. Pa če je že priredila te tekme, je bila dolžnost, da se igralci z enominutnim molkom »po-minjajo umrlih tovarišev. Inozemec je v Splitu pokazal, kako se spoštuje umrle nogometaše, in to celo drug dan, ne na praznik Vseh svetih. Saj se je poznalo tudi na igralcih, da niso з srcem pri stvari. Pokalne tekme so dostikrat zanimivejše kot prvenstvene, saj imajo priliko slabši pomeriti svoje moči z boljšimi klubi. Zato tudi pokalne tekme drugod bolj vlečejo kol prvenstvene. Naravno, da pod takimi okolnoelmi, ki vladajo v Ljubljani, ne bomo kaj takega nikdar dosegli. Par desetin gledalcev je prisostvovalo dvema pokalnima tekmama, od katerih je bila celo ena radi nediscipliniranega igralca zaključena predčasno. Prišli smo tako daleč, da bo redka tekma, ki bo odigrana v redu. Treba bo nastopati ostrejše proti igralcem, ki ue spoštujejo odločitve sodnikov. Že tako so tekme slabo obiskane, pa še tisto bore malo gledalcev zapušča igrišča nedeljo za nedeljo razočarano. Če jc naš nogomet zalo, da odganja prijatelje tc igre, potem je prav, da se dopusli ponavljanje incidentov nedeljo za nedeljo, če pa ni tako, bodo pa menda končno merodajni le uvideli, da sedaj žanjejo to, kar so leta sejali. Prva pokalna tekma med Jadranom in Grafiko jc bila prekinjena takoj v začetku drugega polčasa, ker izključeni igralec Jadrana ni hotel zapustiti igrišča. Igra sama je bila prekinjena pri stanju 2:2, streljala se pn ni 11 metrovka proli Jadranu. V drugi tekmi je pa Svoboda odpravila Ilermes s 5:2, rezultat, ki je presenetil. Hermes je igral brez smisla in volje, moštvo je bilo ludi čisto zgrešeno sestavljeno. Nasprotno je pa Svoboda nastopila zopet z igralci, ki so se vrnili od vojakov, in zaigrala veliko boljše kot v prvenstvenih tekmah. Zadnje prvenstvene tekme v drugem razredu so končale z zmagami favoritov, Korotan, mlad klub, je zopet dosegel lepo in pomembno zmago nad Reko. Rezultat 2:1 je lep uspeh in bo to moštvo pod spretnim vodstvom spomladi gotovo doseglo še lepe uspehe. V drugi tekmi je pa Slovan odpravil Natakarje s 7:0. V nedeljo stno pa imeli kar dva zagrebška prvorazredna kluba v gosteb, ki sta bila oba po- ražena. Aranžma, prirediti skupno kar dve zanimivi tekmi, se je gotovo obnesel. Prisostvovalo je okoli 300 gledalcev, kar je eicer slab obisk, vendar pa za tak dan in za prilike, ki so v Ljubljani nastale, vseeno dosti Grafika je istoimeni klub iz Zagreba odpravila s 5:2. Rezultat je za , Ljubljančane gotovo časten. Igro so znali veliko bolj prilagoditi terenu in se niso spuščali v kom-; biniranje, kot gostje iz Zagreba. Gotovo je pa, da j so Zagrebčani tehnično veliko boljše moštvo. Drugi par sta bila Ilirija in Železničar. Tudi v tej tekmi so zmagali domači, vendar v tej igri je padla odločitev v zadnjem hipu. Borila sla se dva skoro enakovredna nasprotnika. Domači sicer niso nastopili z najboljšim moštvom, kar se ie močno poznalo. Dve rezervi v krilski vrsti, to je že dosti. I Rezultat odgovarja poteku igre. V Mariboru je medklubski odbor izpeljal po-i kalni turnir, v katerem jc igralo vsako moštvo samo 45 minut. Turnir je končal z zmago Železničarjev, kar je ponovni dokaz, da v Mariboru nogomet lepo napreduje. Rezultati posameznih iger , so: Maribor:Svoboda 5:0, Železničar:Rapicl 1:0, finale med Železničarji in Mariborom 3:2. Rapid ; je tudi organiziral uspel lahkoatletski miting. Končno, državno prvenstvo! Velika zagonetka I še vedno ni rešena. Vendar smo danes lako da-I leč, da lahko trdimo, da sta edina kandidata za ] prvo mesto Concordia in RSK. Odločitev bo padla I v Zagrebu prihodnjo nedeljo, ko se srečata ta dva 1 rivala. Concordia rabi samo neodločen rezultat, ; pa si bo priborila ponosni naslov »državni prvak«, j Kajti točko, ki jo več kot BSIC je treba samo ob-I držati, pa je dosti, nasprotno mora pa BSK zma-j gati in še potem bo odločevala boljša goldiferenca med njim. Jugoslavijo nli Haidukom Vendar je pa to le kombinacija, kajti če BSK zmaga, bo svojo itak urfodno goldiferenno še zboljšal. Rezultati oredzadniet^a kola so: Concordia . Slavija (Sarajevo! 3:0, Hajduk : BSK 3:1 in Jugoslavija : Slavija (Osijek) 5:0 Medtem ko sc je idralo predzadnje kolo tekem za državno prvenstvo, se je vršila pa druga prvenstvena tekma za zeleno mizo v Belgradu. Ta tekma, ki ie končala uspešno za nov način odigra-nja državnctfa prvenstva, bo gotovo prinesla boljše in lepše čase našemu .nogometu. Kajti nov način igranja za državno prvenstvo bo pomagal nogometu do razvoja, zadovoliil bo klube kakor tudi gledal ce. ki Kodo imeli priliko gledati "edelio za nedeljo zanimive tekme res prvorazrednih moštev. SofrsFta Slavija v Rimu Pretekli petek so se vračali bolgarski športniki s svojega gostovanja v Rimu. Ustavili so ee na ljubljanskem kolodvoru lit čaknll zveze za Sofijo. Pri tej priliki so marsikaj povedali. Sofijska Slavija je lete-, bolgarski prvak. Kot reprezentančni bolgarski klub je bila Slavij« povabljena, da ob priliki poroke bolgarskega kralja othgra v Rimu tekmo z FC Roma. Slavija rri Šla prvič v Rim, kajli Ze lela 1927. je gostovala v Itimu napram FC Komo in zmagala tedaj z 1 : 2. Znano je, kako odlično mesto zavzema IC Koma v prvi Italijanski nacionalni ligi in pripisali gre tednnjo rmago Slavijo le bolj srečnemu naključju. V Rimu je bila tekma med bolgarskim prvakom Slavijo in FC Roma zelo dobro obiskana. Gle. dnloev je bilo )и> sodbi igralcev Sofije morda nad 20.000. Zasluženo so zmagali Italijani s 5 : 0 (2 : 0). FC Roma je s svojo igro prav pogasila bolgarskega nasprotnika. Bolgarski igralci pa vendar v splošnem niso bili zadovoljni s svojim potovanjem. Vozili so se v III. razredu tja in nazaj. Vožnja v Rim je trajala Г;3 ur, nazaj pa celo 67 ur. Prav izmučeni so prispeli v Rim in moćtvo zato m bilo nič kaj v pravem razpoloženju. Pa tudi občinstvo ni nič kaj 2-iz srca-' pozdravljalo bolgarsko moštvo, temveč z vso moo,o dritkalo za Italijanske barve. Kadarkoli pn je pogovor prišel na vprašanje, če so se Italijani pokazali gostoljubni napram sofijski Slavijii, so hiteli vsi igralci na vso moč hvaliti italijanski narod. — Veak si torej lahko sam ustvari sodbo o tej ekskurziji bolgarskega prvaka. Če bi moštvo Slavije imelo čas, b? najbrže odigralo v Ljubljani z ASK Premor jem propagandno tekmo, kajti v lej »meri so se že vršila pogajanja. Ker pa je Slaviji nemogoče ostati v Ljubljani, so naši športniki prikrajšani za veliko senzacijo. Zanimivo je tudi to, do je kapetan Slavije, k:i je najboljši igralec v moštvu, ostal v Rimu, kjer bo študiral ua visoki šoli zn lahko atletiko. Prihodnje leto menda pa bo vrnila obisk Bolgarom FC Roma in morda tudi sama italijanska reprezentanca. Naše športnike bo morda zanimalo tudi to, da je sofijska Slavija važen faktor pri sestavljanju bolgarske reprezentance. Redno najmanj da Slavija vsaj štiri svoje igralce v reprezentančni team.. Ljubljanie'to gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Torek, 4. nov.: KRALJICNA HARIS. Red B. Sreda, 5. nov.: GOSPA MINISTRICA. Red E. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Torek, 4 nov.: VESELA VOJNA. Red A. Sreda, 5. nov.: Zapito. Mariborsko gledališče Torek, 4. novembra oh 20: :.DNEVI NAŠEGA ŽIVLJENJA*. Ab. C. Sreda, 5. novembra: Zaprto. Poizvettovanfa Ročna usnjata torbica se jc našla na Vse-•vete na pokopališču pri Sv. Križu. Dobi se: Pr*-zelj, Mestni trg 18-II1 . , Nalla se je pri Sv. Križu poleg vrtnana bela Otroška boa. Dobiti je v tovarni Reich. Našla sc je 2. t. m. denarnica z man šo vsoto Ha avtobusu vračajočem se od Sv. Križa. Dobi »e pri Fr. Škuliu na Ahacljevi cesti 10-II, 7. v. Avto-kovčck je bil izgubi en ined vožnjo iz Ljubljane do Slične in nazaj dne 1. t. m Najditelja naprošam zu obvestilo ker prejme tudi nagrado na naslov: Joža Pogačar. LiubUana. Go»po rvetska cesta 1. Radio Programi HatUio-LiubPnna i Torek, 4. novembra: 12.15 Plošče (pevski duet — harmonika) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 C as. plošče, borza — 17.30 Koncert radio orkestra — 18.30 Prof. Fr. Pengov: Padanje in dviganje cen na svet. trgu — 19.00 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina — 10.30 Ga. Bartolova: Žena v svetovni literaturi — 20.00 Ciril Hočevar: Vzgoja naraščaja — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. Sreda. 5. novembra: Opoldanski program odpade — 18.30 Literarna ura: Mrzel— Leonid Andrejev — 19.00 Dr. N. Preobražensky: Ruščina — 19.30 Prof. Silvo Kranjec: Poplavje iz socio-geo-grafije »Človek in zemlja« — 20.00 Prenos iz Budimpešte — 22.00 Časovna napoved in poročila. Dragi programi t Sreda, 5. novembra: Belgrad: 12.45 Radio orkester — 17.30 Radio orkester — 19.30 Stara perz. in evrop. kultura — 20.00 Tamburaški koncert — 20.30 Budapest — 22.15 Ciganska glasba. — Budapest: 9.15 Končen — 12.05 Koncert vojaške godbe — 17.30 Koncert ciganskega orkestra — 19.15 Vlolinčelo — 20.30 Internacionalni koncert — Dunaj: 13.10 Plošče — 15.20 Popoldanski koncert — 19.35 Zabavni koncert — 20.30 Budapest; nato večerni koncert — Milan: 12.15 Vesela glasba — 19.30 Lahka glasba — 21.00 Prenos operete, nato Jazz-orkester — Praga: 20.00 Simfonični koncert — Langenberg: 20.00 Večerna glasba — 21.00 Veseli večer — Rim- 17.00 Koncert — 20.32 Plesna glasba — 21.05 Lahka glasba — Berlin: 16.30 Operni dvospevi — 18.20 Pesmi — 21.10 Komorna glasba, nato ples. glasba Katovice: 17.45 Koncert — 20.30 Budanest — 22.15 Plošče — Tculouse: 18.55 Popevke — 19.15 Kitara — 20.00 Simfonični orkester — 20.30 Operetna glasba — Mor. Ostrava: 18.30 Praga — 18.40 Piano in pianoforte — 19.40 Praga — Leipzig: 16.30 Operni dueti — 19.30 Plošče — 21.00 Koncert. Ljubljanska drama: Gospa ministrica bula v 4 dejanjih. Brairij-lav Nušič. (Premiera 31. oktobra 1030.) B. Nušič je brez dvoma najsvobodnejši družabni in politični satirik. Tudi :.Gospa ministrica-se odlikuje z brezobzirno šalo in tej brezobzirnosti na ljubo pozabimo ob nji na umetnostne ozi-re, ki jih je v tem delu manj, kot jih sicer poznamo pri Nušiču. Nušič. je namreč izredno spretou teatralik, neposreden in preprost v svojem dovti-[>u, topel, kadar gradi družabno komedijo, nebrzdan, neprlzaneljiv, bravurno drzen, kadar se norčuje iz političnih nerednosti. Njegova groteska večkrat glasno spominja na klasika slovanske komedije — Gngolja in se motivno marsikje docela kjki-reja z njo; ludi patriarhalnost, ta najtoplejša osnova komedijskega obeležja, je pri Nušiču prav gogoljevsko slovanska. Nušič gre v »Ministrici seveda daleč preko komedije in groteske v golo burko, v nizanje dovtipov ob precej izumetničeni glavni zgodbi — toda zadel je pravo — občinstvo hoče do svoje pravice in si v tej komediji poišče edinega zadoščenja. In zadoščenja je Ljubljana užila mnogo in je Nušiču hvaležna zanj. Tako smo sprejeli ljubljansko uprizoritev »Ministrovke , ki jo je pripravil g. Fr. Lipah kot voditelj Igre in jo je jiodala v glavni vlogi ga. P. Juvanova. Želel bi sicer, da bi vsi igravci ostali bolj pri čisti komediji in ne bi šli za burko, s čimer bi se delo samo nekoliko dvignilo — v splošnem pa je treba ugotoviti, da je režiser izrazil mnogo prave toplote in dobre označbe za celolo. Pcsebno dobra je bila velika skupščinska igra v 3 dejanju in njega glavna stebra g. Cesar kol ujec Vasa iu g. Plut kot Pera Kalenlč. Kakor rečeno, pa so je bati, da bi igra v bodoče še bolj ne ušla, zlasti pri tako temperamentnih Igravclh, kot je n. pr. i/. Danes, ki je postavil svojega zeta Ceda Urcševiča lia odlično osnovo, pa bi se moral v zunanjih sredstvih nekoliko krotiti. Cela vrsta Igrav-cev, kakor g. Zeleznlk, Kralj, Bratina, Sancin, Jerman, dame: Medvedova, Rakarjeva, M. Danilova, Bollarjeva, Kukčeva ln dr. so podali prav izrazite in zanimivo izdelane tipe. Ga. P. Juvanova pa je s svojo ministrico našla spel svojo reprezentativno vlogo, v kateri raste od prizora do prizora do prav gogoljskega konca. Predstava se je vršila za ved A Iu gledališče je bilo do zadnjega zasedeno. Občin-slvo, ki se je preko mere zabavalo, je bilo hvaležno Nušiču in gledališču. F. K. Opera: Moč usode Ljubljanska opera K' dnin tik pred prazniki drugo operno premijero v tej sezoni, Verdijevo »Moc usode«'. Premiera jo pokazala, da delo še ni bilo povsem nastudirano Za dostojno uprizoritev in bi bilo nemara bolje, da bi gn presojali šele po reprizi. Ker pa nc yemo, kdaj bo reprlza. naj podam vsaj nekaj vtisov zu enkrat, po reprizi pa kaj več. Najprej nam da misliti dejstvo, da pri nas toliko italijanske glasbe rabimo. Prav je, dn čtt-jemo tudi Italijane, toda sani večni Verdi so že odseda. Čo bi dajali vsaj boljša Verdijeva dela, če bi po vsem. kar amo boljšega dobili od njega, čuli končno še Falstaffa ali kaj, bi bilo to razumljivo. Da pa dobivamo Ernanije in Moči usode — bo gotovo neka i trme operne uprave zraven, zakaj vse-Vkupna kritika jo to upravi že neštetokrat povedala. Libreto te opere je natrpan s često zelo plitvimi in cenenimi efekti, med katerimi so nekateri tako določno -za lase privlečeni-, da delu škodujejo. Opera je nastala tik pred Aido, pa je za čas svojega nastanka pravzaprav izredno konservativna, čo jo primerimo z istodobnim nemškim ali francoskim opornim delom. Ros, da se ji že pozna nekaj zunanjih vplivov \Vagnorjevih instrumentalnih efektov, njegova čuvstvenn gradacija itd., toda arhitektonike in notranje smiselnosti vvagnerijan-ske delo nima in poleta še manj. Giblje se med »likanjem in Čuvstvenostjo in se trudi za uveljav-ljenje pevskih efektov; često so v delo vpleteni sladkobni kosi in vse skupaj je nekam »Skupaj znešenos in ne napravi dobrega vtisa. Dirigiral je delo g. Neffat. režiral g. Polič, dekoracije je zasnoval V. Uljaniščev, plese pa nn-študiral g. Golovln. Režiser se je trudil oživeti mrtve scene na odru z epizodami in gibanjem mase, nad povprečno ljubljansko režijo se pa v umetnostnem oziru ni povspel. Dekoracije so bilo primerne, g. Neffat je orkester lejio vodil, zbor pa je nekje v drugi sliki mučno plaval. Znak, da še ni bil dovolj trden. Glavne vloge so peli gg. Mar-čec (Alvaroj, P. Grba (Don Cmtos), I. Juraničeva kot gosi (Leonora), Zupan (Calatrava), dalje gg. Rumpelj, Janko, Kogejeva, Sancin i. dr. Juraničeva ima v višini lep in prodoren dramatičen sopran, ima tudi lepo izobraženo najnižjo lego, v srednjih legah pa preveč tremolira. Občuteno poje, toda fREIORN lalošeiiiCevliizasneg kupujejo vsi, ki Y «• ршшмш] cenijo svoj de- nar in varujejo \ \ jilirUm/ i svoje zdravje. Kupite tudi Vi še danes znnmko fREIORN чст ie litiiboitšu. TRETORH" Pianlnc »Dalibor« (ČSR) razstavljene na ve-iesejmu le še par komadov za reklamno ceno 15.200 Din pri tvrdki Alfonz Breznik - Ljubljana, Mettni trg it. 3, na obroke od 400 Din. njena igra ne gre nad šablono. G. Marčec preveč tremolira. Ali se ta stvar ne dn odpraviti? Nekateri pevski pedagogi so mnenja, da je to samo napaka šole in res so zdi, dn so oni. ki trdijo nasprotno, v manjšini. V ostalem je g. Marčec, kreiral dostojen pevsko dramatski in igralski tip, prav tako g. Grba, za katerega je jm menda bila vloga pevski nekoliko previsoka. G. Zupan se je v resni vlogi lepo izkazal, njegova vokalizneija pa jo bila najvzornejša. Izmed ostalih je najbolje i>o-dal svojo vlogo g. Janko kot Fra Melitone. Upajmo, da bo delo v prvih reprizah bolje podano. V. A Domači vedež. Umetniška propaganda je začela z izdajanjem »Domačega sedeža«. Namen in cilj tega periodičnega dela je označen v podnaslovu, ki pravi, da je to »zlata knjiga naših družin z nasveti iz vseh panog domačega gosjjodarstva, rodbinskega in družabnega življenja.« Nedvomno je zelo lepa zamisel, podati tovrstno delo Širokim našim krogom v času, ko nas vedno bolj objema vsakdanjost, ki je daleč proč od knjig in znanja. Vedno bolj nas obkrožata omlednost kina ln športa, ki zaposlujeta čuvstvo in telo. To zijajov. vrzel bo gotovo v odlični meri mašil »Domači vedež«. Prvi zvezek, ki obsega črko »A« od besede »Abatis« do »Arterije«, kaže, da se bodo v lej zbirki obdelovale stvari iz najrazličnejših področij. Vsebina bo služila mladim m starim, učenim in neučenim. Posebno obširno se obdelujejo stvari iz zdravstvenega področja, kar je pač umSj&vo. Knjiga je namenjena najprej družini, kjer igra skeb za zdravje veliko vlogo. Tudi potrebnim po družabnosti hoče Vedež« zadoščati, Na zadevnih mestih prinaša primeren popis družabne igre. V nasprotju s »Poučnim slovarjem« prinaša pri tujkah izgovarjavo, vendar ne dosledno pri vseh, kar je obžalovati. Kdor ne bo znal izgovoriti besede -Aeajou« (akažu). ta bo v zadregi tudi pri besedah »Agence«, »Nevvtoni« itd. — »Vedeža« tulita Hrovatinova tiskarna. Papir je ličen, le premalo se zdi trpežen glede nn pogosto rabo, kt ji je namenjen. Izhaja mesečno. Četrtletna naročnina znaša 75 Din. Izšel bo v 24 zvezkih pa 32 »trami. Kot urednik je označen (psevdonim) dr. Nemo. * »Poučni slovar«. St. 11. (julij) in 12. (avgtmt) prinašala besede od »E1 Kunetra« do »februar« (11) in »februarska revolucija« do »Frćret №co-las« (12). »Poučni slovar« vrši hvalevredno nalogo, da vedno v vsaki številki prinaša na čelu lista po en latinski izrek in s tem ohranja pomembnost latinščine, ki se ji na sedanjih srednjih faiah tla vedno bolj rahljajo. Zvezka zlasti obširno razlagata besede element, emancipacija, era, fasces, fašizem. Zelo poučni so zares kondenzlrani podatki o raznih znamenitih osebnostih, krajih ild., j tako o »Evropi«, »Fašodi«. »Faustu«, »Ferdmani«, Filip«, »Francija« itd. Ali ni mesto »kar ne naij-j deš ...« pravilneiše »česar ne najdeš ...« V M. 12. j poizveduje urednik dr. GtonaT, kje in kdaj je umrl Lipe (Filip) Iladerlap, časnikar, ki se ie rodil 1849 pri Železni Kapli na Koroikem in je bil nazadnje urednik pri celovškem »Miru«. Dujam Peni«. (Andre Vite Mihičič. — Editi-• ons E. de Boccard. 1, rue de Mčdicis, Pariš Vle.) ! Pred kratkim je izSla v Parizu monografska študija o jugoslovanskem kiparju Peftiču. Delo je napisal umetnostni zgodovinar in eslet A. V. Mihlčiič. Knjiga je opremljena z lepimi posnetki najboljših Peničevih del. Dujan Penič je Dalmalinec, ki si je skozi težave umetniške borbe ustvaril svetoven sloves. Znan je v Ameriki, Angliji, in Franciji. Eno njegovih del stoji cclo v Louvreu. Knjiga strokovno in obenem priprosto čitote-lju približuje vse skrivnosti umetnikovega ustvarjanja. Priborila si bo gotovo dostop tudi do naših krogov, ki radi neke opozicije o tem našem umetniku niso vedeli veliko. Cena knjige je nizka, Naroča se lahko tudi preko naših knjigarn od založništva. — Pariz, novembra 1930. R, J, Iz društvenega življenja Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo ▼ Ljubljani, bo priredilo v sredo 5. t, m. ob 8 zvečer v društveni dvorani Karunova ul. 14, prvi otvoritveni prosvetni večer. Predaval bo Msgr. Viktor Steska o slovenskih slikarjih. Vljudno vabimo. — Odbor. © Kunčerejcem v Ljubljani. Odsek za rejo kuncev Kmetijske družbe v Ljubljani vabi ccaj, članstvo na II. zborovanje ltunčerejcev, ki bo r nedeljo 9. novembra ob 9 dopoldne v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani. Pozdravni govor predsednika. Predavanje o reji kuncev. Poročilo o društvenem delovanju. Splošni razgovor in nasveti, Vabljeni tudi nečlanil — Odbor. Združenje rezervnih avljatlkov, oblastni odbor v Ljubljani vaibi vse rezervno zrakoplovno osebje k ustanovnemu občnemu zboru, ki ho v nedeljo, 9, novembra ob 10 dopoldne v Ljubljani, Kazina (prostori Aerokluba) Zvezda. Klub »Tri«Iav< v Belgradu. Dne 25. oktobra se je vršil letni občni zbor, na katerem sc je ugotovilo, da je klub v prvem letu svojega obstoja lepo uspeval, nabavil si potreben inventar za opremo »vajih prostorov, ki iih ima v Knez Mihaj-lovi ulici št. 16. Tu stoje članom na razpolago časopisi in družabne igre. — Mesečna članarina znaša za letos 15 Din, a za diiake 5 Din. Ker odboir želi povečati število članov, da bi se lako življenje v klubu lepše razvijalo, prosi tudi s tem vse. ki žele v klub vstopiti, dn svojo željo javijo na naslov kluba. — Novi odbor jc sledeči: predsednik: dr. Kravina, odborniki: ga. Danica dr. Mojzerjeva, gdč. Leskovic, gg. dr. Zoreč, mr. ph, Rožman. dr. B. Pire. Darovi Za Jugoslovansko Matico je daroval g. Rev. Metej Kette v McKee»port, Pa. 500 Din mesto venca na grob nesrečnih tržaških naTodnih žrtev. Plemenitemu darovalca iskreča hvala. Naroialte .Slovenca'! MALI OGLASI Vaaka drobna vrstica l-SO Din aU vaaka beseda SO par. Na|man|M oglu S Din. Oglaai nad drvel vrallc ae računalo vlii. Za odgovor snamkot Na vp»aian|a bres znamke ne odgovarfamo I Gospodinja srednje starosti, išče mesta. Ponudbe pod »Miren značaj* na upravo. Ženska se priporoča za delo za dva dni v tednu. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12.624. 15 leten fant poštenih staršev sc želi izučiti za mehanika. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 12.623. Učenka za pletenje se sprejme. - Naslov v upravi lista štev. 12.620. ilužbodobe Spretna kuharica ki se razume na vsa gospodinjska dela, se takoj sprejme. - Naslov povp uprava lista pod št. 12.607 Pouk Šoferska šola prva oblast, konc.. Ča-mernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnie. Dekle pošteno in pridno, čedne Ccmu odlašate? Pozimi imate največ časa za reliefno vezenje. Pouk brezplačen. Lindič, Ljubljana, Komenskega 36. Stanovanja Dvoje stanovanj po 2 sobi, predsoba, kuhinja, kopalnica, pritikline ozir. stanovanje: štiri sobe, predsoba, kuhinja, Vnajem Za vinotoč se išče 1—2 lokala po možnosti tudi klet, na prometnem kraju v Ljubljani. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zeleni venec«. Objave Prostov. javna dražba izredno obširne vsebine, se vrši 6. in 7. novembra ob 9 dopoldne v Kapiteljski ulici 3, dvorišče. Hiša v Ljubljani, enodružinska ali parcela se kupi. — Pondube na poštni predal 338. Prodamo Samo do petega dežne plašče, pelerine itd. po razprodajnih cenah. -Jančigaj, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1. Opozorilo. Svoje cenjene odjemalce ozir. naročnike vljudno opozarjamo, da Kosta No-vakoviču za mene ne izročajo ničesar, bodi si denar ali blago, ker n i za to pooblaščen. Vsako potrdilo ozir. pooblastilo se ima smatrati kot neveljavno. - Ljubljana, dne 3. novembra 1930. — Z odlič. spoštovanjem Josip Goldstein, optični zavod. Javna dražba lajdcnih predmetov se bo vršila dne 6. novem- zunanjosti in lepega ve- kopalnica, dva balkona, j ob 9 d ldne na denja, ki ima veselje do komfort, predvsem lepa j ,taji Ljub|jana fiL kol. otrok in vseh gospodinj-' solnčna lega, oddam za i skih del, sprejme takoj 'akoj. - Naslov v upravi 4 članska obitelj v Ljub-, Slovenca pod št. 12.606. ljani. Ponudbe na upravo pod »Dobra služba«. I Meblirana Prodajalka delikatesne stroke z garancijo 20.000 Din — se sprejme kot voditeljica prvovrstne trgovine proti dobri plači. Ponudbe pod »Samostojna moč« na upr. »Slovenca« Celje. Vajenca soba, solnčna, separirana, se odda za Bežigradom (Pleteršnikova ulica 21) Trisobno stanovanje s pritiklinami, ob glavni cesti, sc odda. Trata 13, Št. Vid n. Ljublj. Opremljena soba s posebnim vhodom se za krojaško obrt sprejme takoj odda stalnemu go-I. Goltez, Stožice - Jezica ! spodu. Naslov pove upravi Ljubljani. Hrana in sta- i va »Slovenca« št. 12.499. novanje pri mojstru, dru- 0 go po dogovoru. Stanovanje ~--:-;- dveh sob in pritikline - Mesarskega vajenca tau0j oddam. Naslov Po-pridnega in poštenega — uprava »Slov.« pod iščem. Naslov pove upra- ; _štev. 12.625._ va -Slovenca« pod štev. ~ ; 12.460. i Stanovanje ~ ; ~ T sobo, kuhinjo in pritikli- Samostoj. gospodinja Rc oddam za takoj. Kje, Objava Uprava državnih monopola održače na dan 29. novembra u 11. časova I. ofertalnu licitaciju za na-bavku 2 komada teretnih kamiona. Za uslove obra-tite se Industrijskom ode-lenju IM broj 15.681/1930. Štampana jc u Službenim Novinama br. 247 od dne 28. oktobra 1930. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIĆ — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. Kurivo drva, različni premog, vse v suhem stanju, nabavile po solidnih cenah pri tvrdki Anton Brecclj. Maribor, Koroška cesta 49. Za stavbe vsakovrsten suh lesan in žagan les. iadiska tla ccnc oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Tc'efon2-t2-l Ћ ...»prejme za takojšen | pove uprava -»Slovenca« ašlop. Predstaviti se je: Rajhman, mešč. šola, Celje Kmetskega fanta vajenega tudi konj, se išče za stalno službo. -Naslov. Ljubljana VII, Podmiljščakova ul. 4. pod štev. 12.622. /enitbe Dekle Industrijalec agilen, 26 let star, čeden, 'želi zaradi pomanjkanja ! znanja poznanstvo lem ' potom s podjetno mla- (nairaie Goren]ko), ki zna'dcnk0i trjSov. jzobraženo, dobro kuhati, takoi spre|- z dežele, staro 18—24 let, me Vera Kasunovič, so- z nekaj 6otovine v svrho proga zdravnika. Kopriv- lakojšnje ženitve. Diskret-nica, Hrvatsko. Plača 400, „ost častno zajamčena. . _dinarjev- ' Le rcsnc ponudbe s polni. , , .____ nim naslovom in opisom Mizarskega vajenca je nasloviti na oglasF od. 7. vso oskrbo - sprejme delek j>Slovenca« pod: Zupan Ivan, Javornik 46. »Bodočnost«. Vsakovrstno Premog trboveljski, šlezijski, angleški in koks dostavlja na dom »Ilirija« d. z o. z., Dunajska cesta 46, Miklošičeva cesta 6. - Telefon 28-20, 25-95. Spalnice moderne, kakor tudi razno drugo pohištvo, vedno v zalogi po najnižjih cenah. — Matija Andlovic, strojno mizarstvo, Komenskega ulica 34. po oaivišjih cenah ĆERNE, juvelir. Liubliana VVolfova ulica št 3 Pose*Iva Hiša cnonadstropna, parket in elektrika, 18 let davka j prosta, naprodaj. Naslov, v upravi pod št. 12.626. | Dve hiši Prva na zelo prometnem kraju v Ljubljani, z dvema lokaloma in šest stanovanji, podkletena, vodovod, elektrika, nekoliko vrta in dvorišča, na prodaj za 365.000 Din. — Druga na enakem prostoru s 4 stanovanji, spodaj velike delavnice vodovod in elektrika, ca. 600 nr' vrta in dvorišča, za 195 tisoč Din, Naslov v upravi pod št. 12.481. Bukova drva Trboveljski premog Angl. koks pn u „KURIVO" Dunajska cesta 33 (na Balkanu) Telefon št. 34-34 Pletilni stroj št. 8/70 »Ideal«, še skoraj nov, poceni naprodaj. - Šparo-vec, Podpeč 35, Preserjc. 2 Singer šival, stroja naprodaj po 1600 Din. -Poizvedbe pri upravni-štvu Slov. pod št. 12.621. Sliki v krasnih barvah razne velikosti nudi Lindič, Komenskega 36, Ljubljana. Talarje in birete za velečastito duhovščino, ter vsa v krojaško stroko spadajoča dela za gospode, izvršuje fino in po nizkih cenah Franc Himmelreich, kroj. mojster v Ljubljani — Pred škofijo 9, II. nadstr. Pohištvo tudi na obroke. Spalnice, plcskane 2900 Din, kuhinjske oprave 1100 Din, omare 560 Din, postelje 260 Din, kuhinjske kredence 580 Din. Sprejemam naročila, popravila. Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18. TIVAR Krušno moko in rženti шока vodno S V L1 / n kupil« icto UKoduo pri A. VOLK, LJUBLJANA Itesllevu resio 24 Za I* /fclir јзлел^ом Л*ЛАој ЈЛДДЈО ЛЛПјО<Л/ft V Ttf&LjsMj 4 JiaL Restavracije .Pod stolco' toči pristna vina: Dolenjsko belo 10 D Dalmatinsko belo 12 D Dalmatinsko črno 12 D Haloško belo 16 D Burgundec beli 20 D Muškat Silvanec 24 D Cviček Gadova peč 16 D Dolcnj. Portugalka 16 D Vsako soboto sveže domače krvavice. Abonenti se stalno sprejemajo na izborno domačo hrano. Modroce peresnice, otomane, diva-vane (patent), iotelje, salonske in klubske garniture dobite najsolidneje pri SAJOVIC Ljubljana, Stari trg 6 KHASANA PUDER Nesluten čar skriva srčkana mala škat-ljica s »Khasana-puclrom, ki tako odlično diši in je splošno priljublien, ker je nežen in nadvse fin. Tein-tu ohrani negovano svežino s praškasto fino bi-sernato plastjo tudi v pra hu, vročini in mrazu. Občutljiva koža rabi zato večkrat na dan ljubki in diskretni »Khasana-puder« Zaloga za Jugoslavllo: jugopharmu- ci1a 0. d. Zagreb Oddelek kozmetike Dobiva sc povsod. D R. M. ALBERSHEIM Frankfurt a. m. London Proti izpadanju las in boleznim lasišča jc »Ines« edino uspešno sredstvo. 1 lonček 38 Din. »Ines«, Ljubljana, Mero-sodna ulica 1 Naftoolf pošteno Vos postreže z zimskimi oblačili J.Maček Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 PLETEHinE na debelo! na drobno! FLETILSKA ZADRUGA NA BREZNICI p. Jesenice - Gorenjsko Za soboslikanka pleskarska in črkoslikarska dela sc priporoča Tone Malgai družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 6. Razglas prodaje zemljišč! Posestvo pokojnega Antona Šušteršiča v Zg. Šiški št. 23 se bo razprodalo potom prostovoljne javne dražbe na licu mesta v torek 4. novembra 1930 ob 1, uri popoldne (ob 13) in naslednje dni ob istem času. Posestvo obstoji iz hiše, gospodarskega poslopja, vrta in dvorišča, Štirih njiv, treh travnikov, osem gozdov in več stavbnih parcel od Vodnikovi cesti in Kosovi ulici v Zgornji Šiški. Celotna površina zemljišča meri okrog 15 ha. Prodala se bo vsaka parcela posebej, za stav-bišče primeren svet pa po posameznih stavbnih parcelah. Zdražitelji imajo pri dražbi položiti 10% va-dija od vzklicne cene. Pogoji plačila v treh mesečnih obrokih po odobritvi kupčije, ki jc za prodajalce osem dni neobvezna. Natančnejši vpogled pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 37, ali zapuščinskem oskrbniku Francu Šušteršiču v Zapužah, p. Št. Vid nad Ljubljano. OBLEKE za gospode od ... Din 240'—790"- za dečke 11—16 let od Din 200'--420'- za otroke 3—10 let . . Din 110'--160'- zimske kapuce od . . . Din 300'"—750"" hlače........Din 89"--150'- Ogled prost brez obveze nakupa! Samoprodaje v vseh večjih krajih V Ljubljani prodajalna Ivan Kos, Sv. Petra cesta 23 lOOO dinarjev plačam, ako Va?a kurja očesa, bradavice, trda koža, bulo no izginejo v .1 dneh broz bolečin, brez novar-nosti, brez noža, broz vnetja r. zdravniško priporočenim 'ША<-halzamom. Gospod gozdni svetnik L pišo: „18 let eom trpel na kurjlli očosih, vsak čevelj in vsak korak mi je povzročil bolečine RIA-bal-7am je s koreninami odstranil moja kurja očesa". Knako pišeta vladni zdravnik dr. Bodoustein in grmiča Zoppelin. — Cena z jamstvenim pismom 8 Din, 3 lončki 15 Din. - Dr. Nlk, Кстепу, Koštce. poštni prodni 1J R 25, Češko Slovaška Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. ..TRIBUNA" F. B. t., tovarna dvokolee in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlorška cesta štev. 4. Sadno drevje jabolke, hruške, slive, češnje, orehe itd. dobite pri Drevesnici Josip Rosenberg, Maribor, Tržaška cesta štev. 64. — Brzojavi: Rosenberg, Maribor. Tel. interurb. 23-01. Tel. interurb. 23-01. Zahtevajte ceniki Za jugoslov. patent št. 5192 od 1. maja 1927 na: Postopek in priprava za lušfenie žita (Verfahren und Vorricbtung zum Cnthiilsen von Getreide) — se iščejo kupci ali odjemalci licenc-— Cenjene ponudbe na: ING. MILAN SUKLJE, Ljubljana, Beethovnova ulica 2, V globoki žalosti sporočamo, da je naša ljubljena sestra in teta, gospa Rossler Josipina vdova po poštnem prog. mojstru dne 3. novembra, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb bo v torek dne 4. novembra 1930 ob popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice k Sv. Križu, Ljubljana, dne 3. novembra 1930. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefc. Izdaiateli: Ivan Rakovec. Urednik: Vrano Kreinžar,