Poštnina plačana v gotovini Ccna 1.50 din ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Bii^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^A ^^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^F^^^^^^^^v ^^^^^^^^^^^ Ishaja vsak petek ob 14. — Nuročninu znašu mesefno po pošti 5 din, v Cclju z dostnvo na dom po raznašulcih 5.50 din, zu inozcmstro 10 din — Urcdništvo: Celje, StrossmayerjcTii nliea štev. 1, pritličjt', desno; uprava: Icto — Telefon fitcv. 65 — llaCun pri poštnem eckoT- ncm zavodu v Ljubljani 5tev. 10.666 Leto XXII. Ceffe, petek 24. maia 1940 Štev. 22. Bogdan Pušenjak: Angleško letahtvo Kakšna je moč angleškega letalstva? To vprašanje jc v sedanjih kritičnih in odločilnih trcnutkih evropske zgodovi- ne v ospredju zanimanja svetovne jav- nosti. Nihče ne more oporekati, da se mora Nemčija za vse svoje vojaške uspehe proti Poljski, Norveški, Nizo- zemski in Belgiji zahvaliti svojemu ogromnemu zračnemu brodovju. Ti uspehi so tudi opravičili nade, ki so jih nemški vojaški krogi že pred sedanjo vojno polagali v svoje letalstvo. Brez dvoma pa bo igralo letalstvo še vidnej- šo vlogo pri velikih operacijah na za- padm fronti in odločilno vplivalo na končni izid tega gigantskega boja med zavezniki in Nemčijo. Letalstvo se je kot nova vrsta orožja pojavilo šele ob pričetku svetovne voj- ne. Coprav jc bila ravno Anglija zara- di visoke stopnje svoje industrializaci- je najobčutljivejša naprama zračnim napadom, pa ni že pred svetovno vojno posvočala letalstvu dovolj pozornosti In tako ni bilo nič čudnega, da je imela Anghja ob vstopu v svetovno vojno vsega skupaj 4 suhozemske in 2 pomor- ski lctalski eskadrili s skupno 80 apa- rati in tri majhne tovarne letal, ki so skupno izdelovale 20 letal in pet letal- skih motorjev na mesec. Še slabše pa je bilo stanje angleske protiletalske obrambe. Tako so našli nemški lctalski napadi Anglijo v svetovni vojni nepri- pravljeno. gele ti neprestani letalski napadi, katerih je bil med svetovno voj- no samo London delcžen nie manj kot 112, torcj neprimerno več nego Pariz, so prisilili angleške vojaške kroge, da so začeli z največjo naglico graditi moč- sto zračno brodovje in organizirati so- dobno protilctalsko obrambo. V teh avojih prizadevanjih je Anglija med svetovno vojno tudi popolnoma uspela in 1. 1918. je imelo angleško letalstvo že 200 suhozemskih, 39 pomorskih in 200 šolskih letalskih eskadril s skupno 2700 aparati, dočim je letalska indu- strija v več kot 100 industrijskih obra- tih izdelovala mesečno že nad 2700 le- tal in 3000 letalskih motorjev. Anglija je tudi silno povečala in modernizirala svojo protiletalsko obrambo in pri zad- njem velikem nemškem letalskem na- padu je izmed 33 letal samo 13. uspelo preleteti London, zaradi Cesar Nemci od maja 1918. niso več poskušali kake- ga večjega in pomembnejšega letalske- ga napada na Anglijo. Krvave žrtve in razrvanost angleške- ga gospodarstva so po antantni zmagi ustvarile svojevrstno povojno psihozo v angleškem javnem mnenju, ki je zahte- valo razorožitev vseh suhozemskih, po- morskih in letalskih sil. Vsled nara- ščajočega pritiska javnega mnenja se je angleška vlada že v začetku 1. 1919. odločila zmanjšati svoje letalstvo na polovico, l. 1920. pa je reducirala šte- vilo letalskih eskadril celo na 47 in An- gh'ja je postala pravo pokopališčc letal in letalskih motorjev. Sele 1. 1923. se je pričela Anglija aPet zavedati velike nevarnosti, ki bi ji grozila ob evropskem spopadu od zračnih napadov. Tudi najvnetejši za- govorniki razorožitve in popolne izola- cij»ke politike so morali končno uvideti, da predstavlja močno letalstvo cnega glaynih elementov anglcške obrambe. In tako je angleäka vlada prieela po- novno posve&ti cedalje večjo pozor- nost Ma ski oborožitvi. Prihod delav- ske stranke na vlado pa je močno zavrl oborozitev. Poznejše vlade so skušale to neprecenljivo skodo popraviti s po- spešenim letalskim oboroževanjem. Po skrbno sestavljenih ameriških strokovnih podatkih je imela An-liia že 1. 1934. okrog 2500 bojnih letaf in nad 2300 diplomiranih civilnih pilotov ki so se v posebno velikem številu re- krutirali iz visokošolskih letalskih šol v Oxfordu in Cambridgeu. Petletka za povečanje vsega angleskega letalstva, ki jo je odobril parlament v me3ecu ju- Pred usodnimi odločitvami Orjaške borbe v Flandriji in severovzhodni Franciii — Ge- neral Weygancf - glavn's povefjnffr zavezniških set — Nad- zorsivo nad vsemf osebami In vsem imetjem v Angliji — Italijanske priprave — Siallšie Sovjeßsfce Rusije —• Oboro- ievanje Zdru&enih driav Nemškim četam je uspelo v Belgiji zasesti Liege, Namur, Anvers in glavno raesto Bruselj ter prodreti čcz belgijsko- frajicosko mejo med Sedanom in Mau- beugem. Po silovitih napatlih so napre- dovale do Aisnc In Sommc ter vse do Abbevilla In Boulogna ob Kanalu. Za- sedle so tudi Amiens in Arras vendar pa se je zavezniškim četam kmalu po- srečilo Arras spot zavzeti. Zavezniške čete so v Flandriji in artoiški pokraj-ini v severovzhodni Franciji odrezane od francoskega zaledja in se borijo na Šel- di ter pri Arrasu in Cambraimi z vso silo, da bi prcbile nemški klin, ki sega do Kanala. Zavezniško letalstvo upri- zarja vsak dan napade na zaledje nem- ške vojske, da bi čim bolj otežkočilo dovažanje nemških čet in nemškega vojnega materiala v zasedene pokra- jlne. Francoska vojna vlada je bila v so- boto spet prcosnovana. Ministrski pred- sednik KejTiaud je prevzel tudi vojno ministrstvo, stari maršal Petain je po- stal i>odpredsednik vlade, dosedanji vojni minister Daladier pa je prevzel zunanje ministrstvo. Namesto genera- la Gamelina je bil general Weygand, desna roka maršala Focha v svetovni vojni, imenovan za vrhovnega poveljni- ka francoske vojske in za glavnega po- \eljnika zavezniških vojsk na zahod- nem bojišču. Angleški parlament je v sredo so- glasno sprejel ^akon, s katerim je dal vlatli polnomočje, da lahko izvaja po- polno kontrolo nad vsemi osebami in vftoni imetjem v Angliji. Novi zakon do- loč«. da morajo biti vladi neposredno na razpolago vsi viri, ee je to potrebno z?j narooročila, da se Italija polagoma pripravlja na akthno bitervenci,jo v dosego svojih ciljev v Sredozemlju. Sovjetska Kusija je po- noMio izjavila, da ne bo dopustila, da bi katera koli velesila intervenirala na Batkanu, ker želi slej ko prej, da osta- ne Balkan nevtralen. Poroeajo tudi, da ni izključena sprememba zunanje poli- tike Sovjetske Kusije. Vladi Zklrnženih držav so bili odobre- ni offromni krediti za izvedbo izredno obsežnega oborožitvenega programa. Kapacitcta amcriških letalskih tovarn bo polaj;oma. povečana na 50.000 letal na leto. Združene države bodo v krat- kem še v večji meri nego doslej podprle ai,voznižke države z vojnira materialom. Zdravje Je naše največje bogastvo, Z bolnimi zobmi noben čk>vek ril zdrav. Chlorodont 1 z o b n a pasta PoSitika Pravica obrambe posveču/e vsa srecfstva V »Sokolskem glasniku« čitamo na- slednje tehtne besede: Vsak posameznik mora v naprej po- znati svoje mesto in svojo dolžnost ter jo brez odlašanja in z maksimom ener-/ gije izvršiti. Ne sme biti nikakega o- mahovanja; tern manj, ker je, vsaj pri nas v Jugoslaviji, z enodušno voljo od- ločujočih in vsega naroda ustvarjena neizpremenljiva odločitev, da se najod- ločneje branimo pa naj bi nas napadel kdor koli, naj bi bilo napadalcev ko- likor koli in naj bi bili še tako močni! To je vrhovno načelo naše sedanjo- sti in zato se morajo po njem ravnati vsa naša dejanja in vse naše priprave. Kaj bo delala vojska na mejah, vedo oni, ki jo vodijo in na katere zre naš narod z zaupanjem. A že sedaj mora vedetd vsak moški v državi, vsaka žena in takorekoč tudi vsak otnok, kakšna je njihova dolžnost ne samo v vojni, tem- več tudi danes, dokler traja mir — da se vojna po možnosti odvrne! Ne bojimo se besede »brezobzirnost«, ker ona pri nas ne pomeni tega, kar pomeni pri drugih. Pri nas to ni brez- obzirnost močnejšega napadalea na- pram mirni žrtvi, marveč moški nastop napadenega, ki mu najsvetejša božja in človeška pravica, pravica obrambe, posvečuje vsa sredstva, vsako obzirnost pa pretvarja v strahopetnost in v zlo- čin. Ce poznamo svojo pot in svojo pra- vico, vemo, da sta z nami Bog in mora- la. Zato zavrzimo vsc obzire in preidi- mo na delo. Nikogar ne ogražamo, to- da od nikogar si ne damo vzeti pravice, da se, v mini in v vojni, oborožimo do zob in organiziramo proti kalkrsnemu koli ogražanju! Stvari se razvijajo tako, da ves svet spoznava, da mu gre za biti ali ne biti. Iz tega pa je samo en izhod — neumorno delati, pripravljati in bo- riti se! Kajti zmaga^bo končno vendar- le pripadla onemu, cigai" vera in moč — moralna, a ne samo materialna — bo pokazala čim večjo vztrajnost. Naš elovek Splitski »Narodni list« objavlja v »Pismu iz Zagreba«: Položaj v narodu se razvija v zname- nju — zunanje politike. Kadar naš, tu- di najprimitivnejši, elovek začuti kako nevarnost od zunaj, se oklene drugih. Kadar obleče vojaško uniformo, vzkipi v njem narodna pesem in stari bojev- niški duh. Zaradi tega je divno gledati, kako se narod odziva pozivom na voja- ške vaje! Prenehale so vse razlike in meščan in kmet, rezervni oficir in redov se zbirajo okrog zastav v spoštovanja vrednem elanu. Izgleda, da naš elovek šele v vojaški unisormi razume položaj in občuti kontakt s stvarnostjo. Jubilej slovenske hlmne Pred dncvi je poteklo 80 let, odkar je nastala slovenska himna »Naprej za- stave slave!«, ki je danes sestavni del jugoslovenske državne himne. Pesem je nastala 16. maja 1860. na Dunaju. Da- vorin Jenko jc sedel v neki kavarni in čital podlistek v listu »Die Presae«, v katerem se je pisec porogljivo izražal o Slovencih jn o Slovanih sploh. Jenko je bil tako ogorčen, da je vrgel' list stran in odšel. Razmišljal je o veličini slovanstva in o njegovih nasprotnikih. Sama po sebi sta mu prišla na misel be- sedilo in melodija bodoče himne. Še istega dne jo je napisal, prvikrat pa eo jo peli na javnem mestu 22. oktobra 1860. na prireditvi Slovenskega pevske- ga drustva na Dunaju. Kakor znano, je živel Davorin Jenko pozneje v Beo- gradu in je komponiral tudi srbsko na- rodno himno »Bože pravde«. Jugoras »Nova riječ« omen ja, da ravno Sto- jadinovičev »Jugoras« ogorčeno obto- žuje jugoslovenske socialiste, da so lju- dje brez ideologije in politične mora- le... Karpati Kakor poroča »Nova riječ«, javljajo iz Lvova, da sovjeti ne verjamejo, da bi bile meje Italije na Karpatih. liju 1935., je v temeljih spremenila le- talsko politiko Anglije in vsega njene- ga imperija. Predvsem je ta petletka povzročila ogromen porast angleške le- talske industrije. Po sovjetskih podat- kih je še pred sedanjo vojno nad 500 letalskih industrij v največji tajnosti tvorilo podlago za ogromno povečanje proizvodnje angleškega letalstva. Toda tch 500 tovarn je, kakor izrecno po- udarjajo sovjetski letalski strokovnja- ki, tvorilo samo mirovno podlago letal- ske industrije, ki je dosegla v sedanji vojni gigantski razvoj, in danes v še mnogo večji meri nego v letih 1914.— 1918. ustvarja Anglija zracnp brodov- je, ki bo postalo v kratkem eno naj- močnejših na svetu. Poleg povečanja letalske industrije pa je bila v anglečki petletki predvide- na tudi gradnja letaliac. Vso jugo- vzhodno angleško obalo, ki je zaradi svoje majhne odaljenosti od kontinenta strategično najvažnejša, so temeljito j preštudirali in na njej osnovali nove le- talske baze za bombardersUce in lovske eskadrile. Zgradili so tudi mnogo po- možnih letališč, letalskih radiopostaj, meteoroloških postaj, podzemskih skla- dišč nafte in bencina in podzemskih hangarjev in skladišč za rezervni letal- ski material. Tako je angleško letal- stvo že pred pričetkom vojne ustrezalo sodobnim strategičnim zahtevam in brez dvoma je sedanja vojna odpravila še zadnje nedostatke na tern področju. Za uspešno izvedbo petletke je angle- ska vlada odobrila kredit 4 in pol mili- jarde dinarjev. Po uspešno izvedeni petletki bi bilo angleško letalstvo za 350 letal manjše od francoskega. Angli- ja pa je bila prepričana, da bo to v naj- krajšem času nadoknadila s poveeano letalsko proizvodnjo. Vodilni angleški vojaški krogi so se že pred pričetkom sedanje vojne dobro zavedali, da bo ob prvem evropskem spopadu Anglija spet izpostavljena ve- likim letalskim napadom. To bo sovraž- niku šc posebno olajšano zaradi velike bližine njegovih letalskih baz, saj so belgijske obale oddaljene od angleških le ISO km, nizozemske pa 250—300 km. To je napotilo angleške vojaške kroge, da so poleg izgraditve najmodernejše protiletalske obrambe posvetili največ- jo pozornost izgraditvi močnih bombar- derskih eskadril, ki bi naj z uspešnimi protinapadi na sovražne letalske in po- morske baze paralizirali sovražnikove napade. Danes vidimo, da je število angleških bombardcrskih eskadril neprimerno večje od lovskih. Angleške bombarder- ske eskadrile razpolagajo z ogromnim. akcijskhn radijem, kar potrjuje, da je zmagalo tudi v Angliji prepričanje, da predstavlja močen napad. še vedno naj- močnejše obrambno sredstvo. Zato je razumljivo, da Nemčija doslej še ni iz- vedla velikega letalskega napada na Anglijo. Zgoraj navedena dejstva in predvsem vcjaške operacije na zapad- ni fronti kažejo, da se angleško letal- stvo lahko uspcšno upira še pred nekaj meseci nadmočncniu nemškemu letal- stvu. To dejstvo bo gotovo igralo važ- no vlogo v tej največji, najstrašnejši in najodločilnejši vojni v zgodovini člove- štva. Stran 2. »NOVA DOBA« 24. V. 1940 Štev. 22. Sovjefsfta vojsfca Vojska Sovjetske Rusije ima danes 12,6000.000 vojakov, kadrovcev in re- zerviatov. Maksimum, ki ga lahko do- seže, pa je 21 milijonov vojakov v sta- rosti 19 do 40 let. Iz Češke Plzenska »Nova doba« poroča, da se čedalje bolj razvija sodelovanje med tamkajšnjim Sokolom in delavsko telo- vadno organizacijo, bivšo socialistično Delavsko telovadno enoto. Nedavno je priredil Sokol v Plznu uspelo telovadno akademijo, ki ji je prisostvovala zelo številna delegacija Delavske telovadne enote. Sokol je nekaj dni pozneje vrnil ta obisk pri gledališki predstavi mladi- ne Delavske telovadne enote s prav ta- ko številno delegacijo s priljubljenim starosto plzenskega Sokola bratom Purkafem na čelu. Tako naj bo tudi v naprej, pravi »Nova doba«, kljub onim, ki se še vedno niso sprijaznili s tern edino mogočim in pametnim sodelova- njem. Tudi iz drugih krajev prihajajo poročila o sodelovanju in skrajno lo- jalnem razmerju med Sokolom in De- lavsko telovadno enoto. Cenek Späleny iz Bistrice pri Brnu, rojen 1. 1898. v Ivančicih na Moravi, jc foil s sodbo ljudskega sodišča v Berlinu zaradi Nemčije sovražne podtalne pro- pagande obsojen na 2 leti in pol ječe in na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. Afbam/a Italijani gradijo s pospešeno hitro- stjo turistično železnico skozi Albanijo proti grški in jugoslovenski meji. Nolfffcefeve besede Nemški vojskovodja von Moltke je 1. 1871. po porazu Francije, ko je morala Francija odstopiti Nemčiji Alzacijo in Loreno, dejal: »To, kar smo dobili z orožjem v pol leta, bomo morali z orož- jem čuvati pol stoletja, če ne želimo, da bi nam bilo osvojeno spet odvzeto.« Bltka na Marni Nemška vojska, ki je v avgustu 1914 prodirala skozi Belgijo proti Parizu, je štela 2 milijona ljudi. Francoski voj- skovodja Joss re je imel na razpolago 12,600.000 vojakov, kadrovcev in re- cela iznenadeni, dokler ni prišlo do bit- ke na Marni, ki je odvrnila nevarnost od Pariza. Poraba bencina »Daily Telegraph« je izračunal, da porabi nemška vojska v sedanjih bit- kah na zapadu za tanke in letala vsak dan okrog 12 milijonov litrov bencina. Domaie vests PONOVNO OPOZARJAMO VSE DO- PISNIKE da nam morajo pošiljati dopise vsak te- den najpozneje do srede dopoldne. V četrfcek dopoldne sprejemamo samo za- res nujnc in kratke dopise. V petek ne sprejemamo več dopisov za številko, ki izide isti dan. — Pomožna. vojska za obrambo za- ledja. Vlada je objavila uredbo z za- konsko močjo o ustanovitvi pomožne vojske za obrambo zaledja v primeru mobilizacije. Obveznost služiti v po- možni vojski je predpisana za vse državljane od 16. do 70. leta. Moški državljani od 17. do 65. leta pa so za- vezani za opravljanje fizičnih del, ako so za to telesno sposobni. Pomožna vojska ima tri pozive. V prvi poziv spa- dajo: upravno in strokovno osebje, strokovni delavci v industriji in obrti; v drugi poziv kmetjo in živinorejci ter strokovnjaki za ta področja; v tretji poziv vsi ostali, zlasti intelektualci, upokojenci, dijaki in učenci. Obveznike pomožne vojske bo mogoče vpoklicati na vežbe v kraju domovanja, ne da bi zaradi tega trpelo njihovo delo pri po- klicu. Mobilizacija se sme odrediti tudi v stanju pripravljenosti. — Koneentracijska taborinca in pri- silno delo za špekulante. Vlada je iz- dala uredbo z zakonsko močjo o poši- ljanju špekulantov in verižnikov v kon- centracijska taborišča. Proizvajalca, posrednika ali prodajalca, ki dviga ce- no živilom in življenjskim potrebščinam čez dopustno mejo, ki je predvidena z ! uredbo o pobijanju draginje in brcz- vestne špekulacije ter z uredbo o nad- zorstvu nad cenami, ali ki kupiči bla- go z namenom, da ga odtegne iz pro- meta, da bi mu na ta način zvišal ceno, sme upravna oblast prve stopnje po- slati v koncentracijsko taborišče za do- bo največ šest mesecev, v ponovnem primeru pa za dobo največ enega leta, toda z dodatkom, da je v tern času za- vezan prisilnemu delu. Sklep o pošilja- tvi v koncentracijsko taborišče ali na prisilno delo dostavi upravno oblastvo sreskemu sodišču, ki je pristojino za kazenski postopek proti taki osebi. Od- lok upravn. oblastva se smatra kot ka- zenska prdjava. Proti odloku upravnega oblastva je dovoljena pritožba na dru- go stopno oblastvo v teku 8 dni. Drugo- stopno oblastvo ali pa notranje ministr- stvo sta upravičena tak sklep razvelja- viti. Sresko sodišče, ki se mu dostavi odlok upravnega oblastva, je dolžno v 14 dneh izreči razsodbo o pravilnosti ali nepravilnosti in utemeljenosti po- stopka upravnega oblastva. Ako je bila izrečena oprostilna sodba gletle vseh dejanj, zaradi katerih je bila odrejena pošiljatev v koncentracijsko taborišče ali na prisilno delo, obvesti sodišče pri- stojno upravno oblastvo, ki mora ta- koj ukiniti svoj sklep o pošiljatvi v koncentracijsko taborišče odnosno na prisilno delo. — Nevtralnost v tisku. Izšla je ured- ba z zakonsko močjo, ki prepoveduje: 1. poudarjanje stališča v korist ene od vojskujoeih se strank; 2. povzročanje nezadovoljstva ali mržnje proti eni iz- med vojskujočih se strank; 3. hujska- nje k dejanjem, sovražnim za katero od vojskujočih sc strank; 4. žaljenje ali pa omalovaževanje vojske katere koli tuje države; 5. obiavljanje izmiš- ljenih vesti ali neresničnih poroeil, ki bi mogla skaliti odnose med katero zu- nanjo in našo državo. Nadalje ie pre- povedano objavljati izjave, sporočila ali druga dejanja, ki so označena v prej omenjenih določbah, tudi v obliki slik, risb, karikatur, fotografij, filmskih in zvočnih posnetkov, ki so namenjeni za javnost. Preganjanje se bo vršilo po posebnem pospešenem postopku in je določena kazen do 6 mesecev zapora ali globa do 10.000 din. Slike za legitimacye in amatersko delo najhitrcje, točno in dobro izvršuje Foto PELIKAN CELJE - RAZLAGOVA ULICA ___ — Prepoved zborovanj. Notranje mi- nistrstvo je začasno prepovedalo zboro- vanja, manifestacije, javne sprevode in skupščine, ki nimajo veräkega zna- čaja. Ta prepoved se ne nanaša na gle- dališke in kinematografsike prcdstave, koncerte, plese in slične zabavne prire- ditve. Osebe, ki bi se udeležile omenje- nih prepovedanih prireditev, bodo kaz- novane z globo 10 do 1500 din, v pri- meru neplačila denarne kazni pa z za- porom od 1 do 30 dni. — Pri obeinskih volitvah v banovini Hrvatski, ki so bile v nedeljo v večini občin, so postaviile kandidatne liste HSS, SDK, SDS in JRZ. Proti uradni kandi- datni listi HSS so postavili nezadovolj- ni kmetje ponekod opozicijsko kandi- datno listo HSS. Volitve so bile javne in se jih Jugoslovenska nacionalna stranka ni udeležila. — Letošnji pomladanski Ijubljanski velesejem bo prirejen kot 47. velese- jemska razstavna prireditev. Trajal bo od 1. do 10. junija. Obeta se nam več bogatih gospodarskih in drugih poseb- ndh razstav. V splošnem delu bodo raz- stavljeni izdelki naslednjih industrij- skih in obrtnih strok: strojne in kovin- ske industrije, fine mehanike, radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, vozovi, kolesa, lesna industrija, usnje in konfekcija, tekstilna industrija, krz- narstvo, kemična industrija in fotogra- fija, papir in pisarniške potre\>ščine, razni aparati za terapijo. Dobro bo za- stopana živilska industrija, lep oddelek Ix) imelo stavbarstvo, kakor tudi glas- bila, mnogo bo razstavljene fine kera- mike, bižuterije, stekla in porcelana, obetajo se nam pa tudi razne privlačne novosti. Posebne, zaključene razstave bodo naslednje: mnogo bo razstavljenih avtomobilov in motor, koles, obširna bo pohištvena razstava. Mala obrt bo za- stopana tako dobro, da bo tvorila že sa- ma lepo obrtno razstavo. Posebno po- zornost bo vzbujala razstava o zaščiti pred letalskimi napadi, kjer bo pona- zorjena äktivna in pasivna obramba. Pri organizaciji te razstave sodelujejo: zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani, ministrstvo za vojsko in mornarico, banska uprava, državni higienski zavod in gasilska zajednica. Piosebnost bo razstava pod naslovom j »Zobna tehnika«, ki jo priredi Društvo i zobnih tehnikov ob svoji 30-letnici. Zve- za gospodinj bo spet priredila aktualno razstavo pod naslovom »Naša vsakda- nja hrana«. Poleg tega bo prirejenih še več manjših posebnih razstav. Opozori- ti je pa treba predvsem na posebno tu- ristično razstavo. Razstavljalcem se nudijo izdatne prevozne, carinske in trošarinske olajšave. Inozemski obisko- valci dobe na podlagi volesejmske le- gitimacije jugoslovenski vhodni vizum brezplačno pri naših konzulatih. Na na- ših železnicah imajo obiskovalci vele- sejma brezplačen povratek. Na postaji morajo kupiti poleg vozovnice še rume- no železniško izkaznico za 2 din. Voznc olajšave veljajo za dopotovanje od 27. maja do 10. Junija, za povratek pa od 1. do 15. junija. Na inozemskih želez- nicah veljajo naslednji popusti: v Bol- gariji, na Madžarskem in v Turčiji na azijskih progah 50%, v Franciji, Grčiji, Ceško-Moravski, Rumuniji, Švici in Turčiji na evropskih progah 25%, v Italiji pa 30%. Tudi letos bo imel vele- sejem prostrano zabavišče. Obljubljajo nam kot posebno zanimivost večerne predstave »Totega teatra«. — Starokatoliki-vojaški obvezniki se pozivajo, da se zglasijo pri svoicm sta- rokatoliškem župnem uradu zaradi pri- stojbine prostega potrdila o verski pri- padnosti. — Vodstvo Družbe sv. Cirila tn Me- toda v Ljubljani sporoča, da vsled splošne naredbe notranjega ministrstva ne bo 2. junija velike skupščine. — Truplo ponesrečenesa splavarja so pote^nili iz Save. Kakor smo poro- čali, je 4. t. m. pri nesreči na Savi v Blanci nad Staro Gradiško utonil 40- letni splavar Matija Remšak iz Smart- nega ob Dreti. Dne 16. t. m. pa je lesni trgovec Franc Jeraj iz Stare Gradiške našel Remšakovo truplo v grmovju ob desnem bregu Save v Stari Gradiški. Remšaka so pokopali 18. t. m. na poko- pališču v Stari Gradiški ob udeležbi njegovih domačinov splavarjev in tam- kajšnjega prebivalstva. Pokojnemu bo- di ohranjen lep s#omin, svojcem naše iskreno sožalje! — Iz\TŠibii odbor Jadranske straže v Splitu je izdal v mesecu aprilu novo tromesečno revijo in jo razposlal raz- nim osebam v državi. Prosimo vse, ki so prejeli revijo, da bi poslali izvršilne- mu odboru JS v Splitu enoletno naroč- nino v znesku 12 din — če tega še ni3o storili —, da bi jim mogli poslati tudi drugo številko tromesečne revije, ki se že pripravlja. Oni, ki ne morejo ali ne želijo obdržati lista in poslati naročni- ne, naj blagovolijo vrniti izvod, ki so ga prejeli na ogled. — Izvršilni odbor. — O prehrani. Otroci često odkla- njajo hrano. Neradi jedo. Jokajo. Zdra- vilo je enostavno. Otrok se mora na- stradati. Ce ne mara jesti, ga ni do- bro siliti. Za take otroke je mlečna o- troška moka »BRACO« idealna hrana, ker je nikoli ne zametavajo. V hudih saniah ga je zabodel Zanimiva kazenska razprava v Celju Pred senatom okrožnega sodišča v Celju se je v petek 17. t. m. zagovar- jal Štefan Kršan, posestnik v Crnem vrhu pri St. Juriju ob Taboru, ker je v noči na 25. februar v Skornem v šo- štanjskem okraju z nožem sunil Albina Zažija v trebuh in ga pri tern tako tež- ko poškodoval, da je Zaži umrl. Kršan je v svojem zagovoru navajal, da je prišel 24. februarja k posestniku Rže- ničniku v Skornem in od njega kupil telico. ( Ko so nato popili nekaj žganja in jabolčnika, so Kršanu na poti domov odpovedale noge in je zato prenočil pri Rženičniku. Legel je na klop pri peči. V isti sobi so spali še trije drugi moški, med njimi Zaži in tudi sam gospodar Rženičnik. Kršan je trdno zaspal, na- enkrat pa se mu je v sanjah zazdelo, da ga nekdo treplje po prsih, da bi mu izmaknil denar. Takoj nato se mu je zdelo, da je nekdo napadel od zunaj I Rženičnikovo hišo. Kršan je skočil v KINO METROPOL CEUE Od 24. do 27. maja Nove velike pustolovščine kralja džungle v filmu Tarzan in njegov sin VeliCastne senzacije iz mističnih pragozdov. Junaštvo Tarzanovpga sina. Sloni, tigri, opice in krvoločni lovci na človeške glave. Film xa staro in mlado 1 V nedeljo redne predstave'ob 14., 16., 18.30 in 20.30 — MÄTINEJst'.samo ob 10.: Gospodar podzeml/a temi pokonci, pograbil stol in z njim mahal okoli sebe. Kričal je, kje je hiš- ni gospodar, in je v mnenju, da so- na- padli razbojniki hišo, razsajal po sobi, razbil okno in izdrl okenski okvir. V hiši so vse vprek kričali domačini, ki so v temi zaman poskušali Kršana umiritd. Kršan je, misleč, da gre za ropar^ki napad, mahal okoli sebe tudi s svojim malim žcpnim nožem in je pri t^tn pri- zadejal Albinu Zažiju vbodnino na levi strani trebuha. Končno je planil Kršan skozi okno na prosto in tekel z oken- skim okvirom v roki naravnost do tri četrt ure oddaljene orožniške postaje, kjer je javil, da so Rženičnikovo hišo napadli roparji. Albin Zaži je bil sicer operiran, toda nastopila je takoj pljuč- nica, ki ji je podlegel. Pri razpravi so price potrdile Kräa- nov zagovor. V svetovni vojni je Krša- na zasula granata. Od takrät ciüje bolj slabo in ima večkrat bolcčine v glavi. Price so tudi potrdile, da je miren in dostojen človek, da pa v spanju več- krat glasno govori ali zakriči. Čim se mu pa oglasi žena ali sicer kak znan glas, se takoj umiri. Posestnik Rže- ničnik je povedal, da je Kršan kritične noči potegnil njega s peči in začel ro- potati in siliti na vrata ter pri tem tudi njega ranil na roki, in da je kričal ka- kor lev celo tri četrt ui^e, tako da ga zbrani domačini niso mogli ukrotiti. Luči pa niso mogli prižgati, ker ni bilo pri roki petroleja. Šli so prej spat v najlepšem sporazumu, naenkrat pa je Kršan sredi noči dvakrat kihnil in za- čel potem razsajati. Tudi druge price so povedale, da Kršana vsi čislajo kot dobrega in treznega delavca, ki nikdar ne razgraja, dela vtis solidnega moža, ni pijanec, pač pa večkrat pripoveduje, da se mu je kaj težkega sanjalo. Obtoženčev branilec dr. Ernest Ka- lan je v svojom zagovoru predlagal oprostitev, ker je Kršan svoje dejanje storil v easu, ko zaradi skaljene zavesti ni mogel pojmovati narave in pomena svojega dejanja. Sodišče je razglasilo razsodbo, da se Kršan oprosti, ker je prišlo do prepričanja, da je njegov za- govor utemeljen in da je MJ ob času dejanja res v stanju skaljene zavesti. Cefi ein ofrofica c Polkovna slava. V torek 28. t. m., na dan slave 39. pešpolka, se bodo ude- lcžili koroški borci v opatijski cerkvi maše za padle in umrle koroške borce. Po maši bo pred spomenikom padlih koroških borcev na dvorišču vojašnice kraija Petra spominska svecanost. Ob 10. se bo pričela na Dečkovem trgu sve- canost slave 39. pešpolka v spomin na zmagovite boje celjskega polka v ofen- zivi na Koroškem leta 1919. Vabljeno je vse narodno zavedno prebivalstva Celja in okolice. c Opera »Gorenjski slavček« v celj- skem gledališču. V počastitev slave 39. pešpolka bo priredilo Mestno gledališče v Celju v torek 28. t. m. ob 20. uprizo- ritev Foersterjeve narodne opere »Go- ren jski slavček«. Gostovala bo ljub- ljanska opera. Predstava je izven abon- Stew 22. »NOVA DOBA« 24. V. 1940 Stran 3. Bilo kuda KlfU. svuda! Proizvodi UNION Zagreb maja. Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi knjigarni. Udeležite se te avečane operne predstave v čim večjem številu! c Na Telovo so se udeležili procesije po mestu zastopniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, šol, nekaterih dru- štev, vojaštvo, gasilci, šolska mladina in večje število občinstva. V procesiji sta igrali celjska vojaška in železničar- ska godba. Dopoldne je bilo lepo soln- čno vreme, popoldne pa se je zgrnila nad Cdjem in okolico nevihta z močnim nalivom. c Iz vojaške službe. Dosedanji na- mestaik poveljnika vojaškega okrožja v Celju, podpolkovnik g. Josip Krasnik, je odpotoval iz Celja na svoje novo službeno mesto v Veles. Pešadijski ka- petan I. razreda g. Franjo Toš v Celju je na lastno prošnjo upokojen. c Šentjakobsko glcdališče iz Ljublja- ne je gostovalo v nedeljo v Celju in u- prizorilo zvečer v nabito polnem Mest- nem gledališču duhovito in učinkovito Nušicevo komedijo »Ujež« v tehtni in temeljiti režiji g. Mirana Petrovciča. Šentjakobaki oder je tudi v Celju po- trdil upravičenost svojega slovcsa. V tej igralski skupini je mnogo oeitnih talentov, poleg tega pa se pozna igral- cem velika odrska rutina. Njihova igra je naravna, privlačna in karakterao krepko podčrtana. Prav posebno so se uveljavüe dame Bučarjeva, Sancinova, Šubičeva, Prahova in Porentova ter gg. Lavrič, Plevelj in Moser. Gostje so nu- dili večer zdravega humorja in umetni- škega užitka. Občinstvo jim je prire- jalo navdušene aplavze. Splošna želja je, da bi gostje v doglednem času spet obiskali Celje. c Mlsdiiiska igra v celjskem gledali- gcu. Ženski krožsk društva Jadran-Na- nos iz Maribora je priredil na Telovo popoldne v celjskem gledališču materin- sko proslavo z uprizoritvijo Ribičič- Gerbčeve mladinske spevoigre »V kra- ljestvu palčkov«. Po zelo ljubki prigod- ni deklamaciji male deklice so je pričela predstava v temeljiti in učinkoviti re- žiji g- Milana Pertota. Vloge so bile do- bro naštudirane in zelo posrečeno po- dane. Zlasti so ugajali dvorni norec, kralj palokov in kraljica vil. Zbor palč- kov se je krepko uveljavil, tudi pies vil je močno ugajal. Pevake točke so bile podane eksaktno. Predstava je bila raz- meroma dobro obiskana, zlasti mnogo je bilo otrok. Mariborski gostje zaslu- žijo vso pohvalo za lepi užitek, ki so ga nudili. c Celjska vojaška godba bo priredila v soboto 25. t. m. od 18. do 19. pred kolodvorom promenadni koncert v prid protituberkulozne lige. c Cene mesa v Celju. Banska uprava je določila maksimalne cene mesa. Za Celje veljajo naslednje maksimalne ce- ne: za lkg govedine prvovrstne kako- vosti, ki se kot takšna označi z žigom pri mestnem ogledu, do 14 din sprednji in do 16 din zadnji del z do 25-odstotno priklado kosti, pljučne pečenke brez ko- sti do 22 din, pljuč in jezika do 16 din, ledvic do 14 din, jeter do 12 din, mo- žganov, srca in vampov do 10 din, loja do 7 din; za lkg govedine dnigovrstne kakovosti do 12 din sprednji in do 14 din zadnji del 2 do 25-odstotno priklado kosti, pljučne pečenke brez kosti do 20 din, ostalega mesa pa po cenah, kakor so zgoraj navedene; za 1 kg teletine do 14 din sprednji in do 16 din zadnji del a do 30-odstotno priklado kosti, teleti- ne brez kosti do 24 din, jeter do 22 din in ostalega drobovja do 15 din; za lkg svinjine do 16 din sprednji in do 18 din zadnij del, slanine in sala do 20 din, masti do 22 din, ledvic, srca in možga- nov do 18 din, jeter do 14 din in pljuč do 10 din. Prekrski te odločbe se kaznu- jejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen. c Novi odbor Slovenskega obrtnega društva v Celju se je na prvi seji kon- stitujral takole: predsednik urarski mojster in juvelir gosp. Anton Leenik, podpredsednik stavbcnik g. Karel Je- zernik, tajnik stavbenik g. Slavko Ku- kovec, blagajnik g. Franc 2ohar. c Zacasna uldnitev prevozov z reše- valnimi avtomobili. Reševalna postaja v Celju javlja, da zaenkrat ne prevaža več bolnikov, ker so njena vozila po- kvarjena. c DelovTii trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 618 brezpo- selnih (492 moških in 126 žensk) na- sproti 666 (544 moškim in 122 žen- skam) dne 10. t. m. c Krajevna organizacija Legije koro- škfli borcev v Celju sporoča svojemu članstvu, da bo v nedeljo 2. junija ob 9. dopoldne prisega v vojašnici Kralja Petra v Celju. To bo prisega po dveh elanov-prič, ki jib. potrebujejo oni čla- ni, ki nimajo dokumentov za dokaziio, ki ga zahteva vojaška oblast kot prilo- go k prijavnim tiskovinam za spomin- sko kolajno. Clani, ki bodo prišli k pri- segi, naj nam to javijo do 26. t. m. Cla- ni, ki še niso poravnali članarine, naj storijo to najkasneje do 31. t. m. in si- cer člani iz Celja v društveni pisarni v gostilni »Pri angelu« dnevno od 18. do 19.30, vsi drugi pa pri svojih poverje- nikih. Člani iz Celja nai tudi nemudo- ma dvignejo prijavne tiskovine, ki so bile skoraj vse vrnjene v izpopolnitev. Tudi srečke za loterijo se že dobe, na kar članstvo še posebej opozarjamo. —- Kakor lani, bo tudi letos v torek 28. t. m. ob priliki slave celjskega polka ma- ša za padle in umrle koroške borce in sicer ob 8. zjutraj v opatijski cerkvi. Po maši bo žalna svečanost pred spo- menikom padlih koroških borcev na dvonišču vojašnice kralja Petra. Za članstvo udeležba obvezna, občinstvo vljudno vabljeno. ZA BIRMO si oglejte bogato zalogo raolitvenikov in rožnih vencev pri tvrdki KARL GORICAR vdv., Celje, Kralja Petra costa štev. 7—9. c Žetev smrti. Na Spod. Hudinji je umrla 16. t. m. 53-letna posestnica Ka- rolina Pristovnikova. Na Cesti na grad 9 je umrla v torek 17-letna dijakinja Dorica Dečkova, hčerka trgovca g. Iva- na Dečka v Celju. Na Mariborski cesti 11 je umrla v sredo v starosti 65 let avtoprevoznica ga. Antonija Kokolova. V celj&ki bolnici so umrli: 16. t. m. 39-Jetni dninar Franc Jereb iz Škofje vasi in enoietna hčerka dninarice Aloj- zija Sedlačkova, 17. t. m. 87-letni dni- nar Mihael Volavšek od Sv. Krištofa pri Laškem in 45-letn'i dninar Peter Hrastenšek iz Vitanja, v nedeljo 75- letni pismonoša v p. Jernej Vovk iz Zavodne pri Celju, v torek pa 65-letna delavčeva žena Marija Kuzmanova iz Gaberja pri Celju in enoletni sinček ob- činskega tajnika Ivan Robar iz Rogat- ca. Pokojnim boc^ ohranjen blag spo- min, svojcem naše iskreno sožalje! c Smrtna žrtev prometne nesreče. Na cesti pri St. Juriju je neki avtomobil pred tedni povozil 27-letnega posestni- kovega sina Ivana Trbovca iz Vi'bnega pri Št. Juriju ob juž. žel. in mu priza- dejal zelo težke poškodbe. Trbovca so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v nedeljo izdihnil. c Z dinamitno patrono se je usmrtil. Nedavno si je 27-letni poljski delavec Dominik Hrastenšek od Sv. Uršule pri Dramljah vtaknil v gozdu v Pletovarju pri Dramljah dinamitno patrono v usta in jo s pomočjo vžigalne vrvice zažgal. Eksplozija je bila tako silna, da je Hra- stenšku odtrgalo glavo. Hrastenšek je izvršil obupno dejanje očividno v dušcv- ni zmedenosti. c Za poučni izlet v Kozje, Podsredo ui Krapinske toplice v nedeljo 26. t. m. je na razpolago še nekaj most v avtobusu. Prijave sprejema drogerlja »Sariitas« v Celju. c Iz starokatoliške cerkve. V nedeljo 26. t. m. v Celju ne bo službe božje za- radi cerkvene sinode v Zagrebu. c Star okostnjak so našli. V ozadju mestne plinarne pri Glaziji gradijo za- klonišce. Pri izkopavanju so delavci v petek 17. t. m. popoldne naleteli v glo- bini 1.40 m na star, dobro ohranjen mo- ski okostnjak, poleg katerega je ležal star avstrijski krajcar iz leta 1800. V čeljusti so zobje dobro ohranjeni. So- dijo, da je ležal okostnjak okrog sto j let v zemlji. Že pred nekaj desetletji, ko so gradili mestno plinarno,.so našli v zemlji vec okostnjakov. Ker so pred približno sto leti v bližini obešali zlo- čince, sodijo, da gre v vseh teh prime- rih za okostnjake justificirancev. c Ribarsko društvo v Celju bo imelo v torek 4. junija ob 19.30 v gostilniških prostorih g. Ferda Bergerja v Gosposki ulici reden lotni občni zbor z dnevnim redom, ki je predviden v pravilih. c Pomladanski izleti. Nastopil je čas pomladi, ki človeka najbolj vabi vx ob- jem prelepe narave. Priljubljena izlet- na točka je Celjska koča, kamor priha- jajo izletniki od blizu in daleč. Vsa nje- na okolica se sedaj diči z ozelenelimi g'ozdovi in travniki. Lahek dostop do koče je mogoč skozi znameniti Hudičev graben, kjer so železne stopnice in druge varovalne napravc na novo po- pravljene in lepo urejene. Z novim voz- nim redom vozi spet izletniški vlak v Savinjsko dolino. Odhaja vsako nede- ljo in praznik nekoliko pred 5. zjutraj iz Celja in se vrača ob 22. v Celje. V Šmartnem ob Paki ima vlak avtobusno zvezo z Mozirjem in z Logarsko dolino ter omogoča enodnevne izlete k Mozir- ski koči na Golteh, kjer se vzbuja po- mladanska narava in vabi izletnike. Po- mlad je nastopila tudi v Logarski do- lini, polagoma prodira na Okrešelj in druge planine. Frischaufov dom na Okrešlju je sedaj odprt ob sobotah po'- poldne in ob nedeljah, Piskernikovo za- vetišče v Logarski dolini pa je stalno oskrbovano. Aleksandrov dom v Logar- ski dolini in Kocbekov dom na Korošici bosta odprta od 22. junija dalje, ko se pnične glavna tujskoprometna sezona. c Fotoamaterjem planincem! Savinj- ska podružnica SPD v Celju zbira lepe planinske slike in poziva svoje člane, da podružnici darujejo planinske po- snetke. Nailepše tri slike, ki jih i>rej- me, bo podružnica nagradila. c Železniške legitimacije vojnih inva- lidov. Mestno poglavarstvo v Colju raz- glaša: Po čl. 5 pravilnika o voznih u- godnostih socialnega značaja veljajo za 5 let izdane železniške legitimacije za vojne invalide v času svoje veljavnosti l^roz vsakoletnega podaljsevanja ve- ljavnosti v odnosni rubriki. Da bi se ta določba o nepodaljševanju veljavnosti invalidskih železniških legitimacij prav jasno poudarila, se je z odlokom GD. br. 15948-40 odredilo, da prežigosa že- lezniška direkcija ob izstavitvi železni- ške legitimacije za vojnega invalida stran, predvideno za vsakoletno podalj- ševanje legitimacije, 3 posebnim žigom. V besedilo žiga bo direkcija vpisala le- to, do konca katerega legitimacija ve- ^Ja. t. j. peto leto od izstavitve, in do- dala svoj okrogli žig ter faksimil di- rektorja. Pozivajo se vsi vojni invali- di, ki so že prejeli železniške legitima- cije za neomejeno število potovanj, da takoj na najkrajši način, eventualno tudi osebno, brez vsakih formalnosti prcdložijo legitimaoije zaradi žigosanja oni železniški direkciji, ki je legitima- cijo izdala. c Dijaški kuhinji v Celju je daroval g. dr. Karel Tekavčič, sreski načelnik v Laskem, 100 din namesto cvetja na krsto g. Josipa Osoiina, trgovca in po- sestnika v Laškem. c »Slovenski pravnik«, dva letnika 1938. in 1939. (letnik 1939, vezan), se brezplačno odda. Naslov v uredništvu. c Zdravniško dežurno službo za čla~ ne OUZD bo imel v nedeljo 26. t. m. zdravnik dr. Drago Mušič na Cankar- jevi cesti.' iz občfftsfva Prošnla mestni obiini Stanovalci v Zagradu nam pišejo: Pot, ki vodi pri drugem železniškem mostu mimo Dornovega kamnoloma v Zagrad, je voda ob zadnjem deževju pri prvem kanalu razkopala. Kanal odnos- no cementna cev je na tern mestu pre- ozka. Voda, ki pridere s hriba, ne mo- re ncovirano skozi cev, zaradi Cesar pljuska na pot in jo razkoplje. Sedaj je pot na tern mestu v dolžini 4 m in pri cevi v globini pol metra razkopana. Ne- davno smo pisali o potrebi popravila te poti. Nato so očistili male odtočne jar- ke preko poti, ki so bili zasuti. V inte- j resu številnih pešcev, ki hodijo po tej j poti, prosimo za takojšnjo ureditev za- ' deve. Pri tcžavah vsled hemoroidov pnmagata že 1 do 2 Leo- piluli, čp jih jemljete po jedi. To sredstvo pomaga že po petih, šestih urah do lah- / # kega in prijetuega odvajanja. Oglag reg, pod Sp. br. 969 od 28. X. 1938 Leo-pilule $okolstvo Pokraiinski zlet Saveza Sokola kralievh ne Jugoslaviie v Celiu v dneh 29. in 30. junija 1940 Zletni lepaki. Zletni odbor je prejel lepake, ki jih je izdelala tvrdka Cema- žar v Ljubljani po osnutku akad. sli- karja brata Miroslava Modica iz Celja. Lepak predstavlja na modri podlagi po- let Sokolov, v ozadju je celjski Stari grad, v ozadju v smeri gradu tri vihra- joče državne zastave. Na lepakih je na- pis: »Pokrajinski zlet ob 50-letnici So- kola matice in 30-letnice Sokolske žu- pe Celje«. Nista pa označena kraj in datum zleta, kar se je očividno spre- gledalo in se bo moralo, kadar bodo le- paki razposlani, še nadoknaditi. Lepaki delajo prav dober vtis in so učinkovita reklama za zlet. Gradbeni odsek. Načrti za tribuno so izdelani v vseh podrobnostih. Tribu- na bo zgrajena v obsegu, ki ustreza zletom, kakor so pokrajinski. Tribuna bo razdeljena v dva dela, zgornji del bo razdeljen v lože in bo pokrit. Več trgov- cev z lesom je gradbenemu odseku ob- ljubilo prispevke v lesu, ker je dobro razumelo, kako ogromnega pomena je celjski jubilejni zlet in da je treba za tako veliko stvar tudi žrtvovati. Naj bi našli še več posnemovalcev! Prehranjevalni odsek. Tudi ta je že stopil v dogovore z gostilničarji, da bo- do nudili gostom dobro prehrano po enotnih cenah. Naši gostilničarji uživa- jo zaradi svoje solidnosti in dobre po- strežbc sloves, ki ga bodo v zletnih dneh še bolj opravičili. Gostilničarji bodo nudili tudi tako zvano zletno ko- silo, ki bo v enem obroku vsebovalo iz- datno porcijo in bo tudi cenejše od obi- čajnih kosil. Naraščaj bo ves prehra- njen v posebni skupni kuhinji. Sokolsko društvo Celje - matica Dan sokolske pripravljenosti. V so- boto 18. t. m. je bil na dvorišču mestne osnovne sole zbor vsega članstva in na- raščaja. Točno ob šestih je bila zbrana do malega vsa velika družina matične- ga društva, saj je bilo oddanih 481 ku- ponov. Nekaj bratov in sester kupona ni oddalo. Če odštejemo brate, ki so na orožnih vajah, je bil odstotek odsot- dni prej odšel na vojaške vaje, kar se je Ob dviganju državne zastave so navzo- či zapeli himno »Hej Slovani«, nakar je imel društveni starosta brat dr. Milko Hrašovec nagovor o pomenu zbora in dolžnostih sokolstva do kralja, naroda in države. Slodile so redovne vaje. Zbor je skrbno pripravil društvcni na- čelnik br. Konrad Grilec, ki je pa dva dni prej odšel na oronže vaje, kar se je pri razporeditvi in izvajanju rcdovnih vaj tudi poznalo. Po redovnih vajah je ves zbor ob snemanju zastave zapel Pe- sem sokolskih legij. Clanstvo se je raz- šlo z najboljšimi vtisi. Izlet naraščajnikov. V nedeljo 19. t. m. se je pod vodstvom brata Toneta Grobelnika podalo 30 naraščajnikov na izlet v Šmartno v Rožni dolini. Imeli so vaje iz obrambnoati. Izrabili so prili- ko in si v Smartnem ogledali veliko ba- novinsko drevesnico, kjer gojijo iglasto in drugo gozdno drevje. Sreski šumar brat Pavlin je naraščajnikom cpisal način gojenja mladik in koristi, ki jih ima od tega naše narodno gospodar- stvo odnosno kmetijstvo. Naraščaj je prehodil okoli 20 km in se vrnil vesel in razigran na svoje domove. Podobni izleti bi se naj za našo mladino večkrat vršili. Dramski odsek. Društvo ima na raz- polago igro ;>Ujež« z vsemi vlogami. »trau 4. »NOVA DOBA« 24. V. 1940 Štev. 22. Pripravljeno igro je proti primerni od- škodnini posoditi društvu, ki bi za njo prosilo. Majniški izlet. Zaradi nestalnega vre- mena je društvo opustilo namero, da bi izlet iznova preložilo. Izlet bo kasneje, morda junija. V »ocialni sklad brata Matka Šmida je daroval br. dr. Juro Hrašovec, od- vetnik v Celju, 50 din. Hvala! Sport Olimp: Marlbor Na Olimpovem igrišču v Gaberju se bo pričela v nedeljo 26. t. m. ob 16'30 finalna tekma za prvenstvo SNZ med SK Olimpom in 1SSK Mariborom. To zanimivo srečanje bo nudilo gotovo lep sportni užitek, ker sta obe moštvi v dobri formi. Olimp bo moral proti močnemu nasprotniku napeti vse svoje sile, če bo hotel častno zastopati eelj- ski nogomet in doseči povoljen rezultat. * Atietsk! miting SK CeJja, prvi v letošnjem letu, bo v nedelio 26. t. m. ob 10. na Glaziji. Nastopili bodo šte- vilni atleti prireditelja in zunanji atleti. Tekmovalci se pridno pripravljajo in bomo videli prvič na startn nekai no- vih moči, ki obetajo postati dobri atleti. Na to zanimivo tekmovanje opozarja- mo vse ljubitelje atletike in jim pvi- poročamo, da si ga ogledajo. 1 * V finalnem telcmovanju za državno | nogometno prvenstvo so bili v nedeljo \ doseženi naslednji rezultati: v Zagrebu i Gradjanski : Hašk 4:0 (1:0), v Beo- | gradu Jugoslavia : Hajduk 1:1 (0:0) .j in v Sarajevu BSK : Slavija 1:0 (1:0). 1 Na Telovo so bili rezultati naslednji: v Zagrebu Gradjanski : Jugoslavija 4:0 (1:0) in BSK : Hask 3:1 (3:1), v Spli- tu «pa Slavija (S) : Hajduk 4:2 (1:1), Na čelu prvenstvene tabele je sedaj BSK pred sarajevsko Slavijo in zagreb- škim Gradjanskim. * Celjska Jugoslavija je postala prvak II. razmla. Celjska Jugoslavija je v nedeljo dopoldne na celjski Gla- ziji v drugorazredni prvenstveni tekmi premagala enajstorico SK Laškega s 3:2 (2:0). Laščani so imeli mnogo le- pih prilik, a jih niso znali izkoristiti. Jugoslavija je s svojo zmago definitiv- no zascdla prvo mesto na prvenstveni tabeli pred SK Laškim. Mladina SK Olimpa je v prvenstveni tekmi prema- gala mladino SK Jugoslavije s 3:1 (1:0). * V prljateljski tekmi je SK Olimp na Telovo na Glaziji premagal enaj- storico SK Celja, v kateri je igrala po večini mladina, z 1:0 (l :0). * Mednarodni teniški tuniir za pokal Jugoslovenske teniške zveze je bil od- igran v petek, soboto, nedeljo in pone- deljek v Zagrebu med Jugoslavijo in Italijo. Zmagala je Italija s 4:1. Jugo- slovenski igralci so bili v slabi formi. * Motociklistična ocenjevalna vožnja preložena. Medklubska motociklistična ocenjevalna vožnja, ki jo je nameraval prirediti celjski pododbor motosekcije Avtomobilskega kluba v nedeljo 26. t. m. na progi Celje — Sv. Jurij — Šmar- je — Rogatec — Majšperg — Ptuj — Maribor — Marenberg — Dravograd —¦ Slovenj Gradec — Mislinje — Velenje •— Šoštanj — Letuš — Braslovče — Polzela — Sv. Peter — Celje, je zaradi nepremostljivih zaprek preložena na nedoločen čas. * Razglasna deska SK Celja je sedaj na drugi strani poslopja Ljubljanske kreditne banke v ulici dr. Gregorja Zer- java. Salt Celjski šahovski klub bo igral drcvi prvo B polovico svojega brzoturnirja za prvenstvo v mesecu maju. Glavni igralci se ne smejo udeležiti turnirja v skupini B. Prijave do pričetka tur- nirja ob 20. v klubskih prostorih v hotelu „Evropi". Samo še kratek čas Jahko nabavite la scmenski krompir, banaSko moko, oves, koruzo in seraenski fižol po mijnižji ceni pri tv. Jugoproract- Celje, Krekova c. 11. Sportni voziček kupim. Naslov v upravi lista. Iz naših kraiev Voinik v Akademija Sokolskega društva v j Vojniku. Ker Sokolsko društvo v Voj- j niku letos zaradi bližajočega se pokra- jinskega zleta v Celju ne bo imelo svo- i jega letnega javnega nastopa, je prirc- | dilo v nedeljo 19. t. m. v posojilnični j dvorani nadvse uspelo telovadno aka- \ demijo, ki je obsegala 14 točk. Nasto- pili so vsi oddelki, ki sta jih vodila ne- umorni br. načelnik Drago Rebernik in s. načelnica Nada Joštova. Akademija je imela namen pokazati sadove zim- j skega dela v telovadnici in je foi'la po | svoji pestrosti in izvedbi' na lepi visini. Dosegla je v vsakem oziru popoln us- t peh. Vse točke so bile izvajane lepo in skladno ob spremljavi klavirja. Po po- zdravu državni zastavi in pozdravnem govoru zastopnika uprave se je nizala j točka za točko. Krono vse akademije je j nosila moška deca, ki je izvajala proste J vaje »Naprej zastava slave«, ki jih je 1 sestavil društveni načelnik br. Drago j Rebernik, in pa slovanskd pies »Češka j beseda«, plesan v narodnih nošah. Obe točki sta bili nagrajeni z velikim pri- znanjem in so ju morali ponavljati. Na orodju so nastopili trije oddelki in si- cer članice na bradlji, m-oški naraščaj s preskoki čez kozo in člani na bradlji, kjer smo imeli priliko videti eksaktna kvajanja našega bodočega olimpijea br. Stavbeja. Tu lahko beležimo tudi velik napredek ostalih telovadcev. Akade- mija, ki ji je pr.isostvovalo mnogo ob- činstva, ki ni štedilo s prizmanjem na- stopajočim telovadcem, je bila zaklju- čena s spuščanjem državne zastave in himno »Hej Slovani«, ki jo je pelo vse občinstvo stoje. Akademija je pokaza- la, da je Sokolsko društvo v Vojniku važen činitelj na področju telesne in nacionalne vzgoje in da zasluži zato vse priznanje in pohvalo. Žalec ž Zvočni kino Žalec. V soboto 25. in nedeljo 26. t. m.: »Sestanek v Parizu«. Najboljši film nedosegljive Claudette Colbert ter njenih šarmantnih partner- jev Melvyna Douglasa in Roberta Younga. Pariz in Švica z vsem svojim čarom in veseljem. Polzeia p Oitatelje »Nove dobe« obveščamo, da otvoritev Sokol. doma na Polzeli ne bo 9. junija, kakor je bilo objavlje- no v prejšnji številki, marveč kasneje. Dan in spored te prireditve bomo pra- vočasno sporočili, opozarjamo pa že se- daj nanjo vse prijatelje sokolstva. Zdra- vo! — Uprava Sokolskega društva Pol- zela. Ifoveni Gradec s Otvoritvena kolesarska dirka. V ne- deljo 19. t. m. je bila v Slov. Gradcu otvoritvena kolesarska dirka v prired- bi Koroške kolesarske podzveze. Za dir- ko je vladalo veliko zanimanje med sportnim občinstvom, dočim dirkači ni- so pokazali prevelikega zanimanja, kar gre v glavnem na račun resnih časov, nekaj pa tudi na račun slabega vreme- na. Ob 14. so se starter ju prijavili na- slednji dirkaei: Oskar Rozman (član mariborskega Edelweissa) Franc Peli- con (član domačega kluba, ki je bil edi- ni zastopnik domačih), Anton Grmek (clan mariborskega Železničarja), Ivo Sojie (član mariborskega Maratona) in še dva člana Edelweissa Kurt Slan- der in Gustl Amon. Proga Je bila dolga 27 km in je tekla od Sloven jega Grad- ca do Mislinja in nazaj. Dopoldansko solnce je razmočeno cesto osušilo, tako da je bila cesta za dirko srednje dobra. Rezultati dirke so naslednji: 1. Oskar Rozman (Edelweiss) 48.45; 2. Franc Pelicon (Slovenj Gradec) 49.15; 3.An- ton Grmek (Železničar) 49.23; 4. Kurt Slander (Edelweiss) 51.25; 5. Gust Amon (Edelweiss) 55.40, 6. Ivan Sojič (Maraton) 57 minut. Poslednji je imel precej smole, saj je bil na obratu v vodstvu, a je imel malo pred ciljem tež- ji defekt in je vsled tega zaostal. Dir- ka je uspela. Žal smo zaman pričako- vali, da bodo na tej dirki startali tudi Celjani in Mariborčani. Posebno vpra- šanje pa je, zakaj niso startali domači znani dirkači Gregorič, Grabec, Pogo- revc in ostali. LclSffO 1 Železnlški podvoz pri Laškem je pretekli ponedeljek zopet pokaza! svoi nedostatek. Videli smo, kako je pripe- ljal tovorni avto selitev z visoko na- loženim pohištvom. Seveda je zadsl v progo, tako da se je pohiStvo polomilo in raztreslo po tleh. Taki primeri se zgodijo skorai vsak teden in naš pod- voz prav nič ne zaostaja za onim pod Tremerjem. Tseba bo nekaj ukreniti, bodisi, da znižajo cestišče, ali pa da položijo železniške tračnice na čim ožje oziroma nizke traverze. 1 Park pred Sokolskim domom je s svojo bujno rastjo pretekle tedne vzbujal splošno občudovanje. Videl si najrazličnejša zelišča, med katerimi sta bila zastopana posebno regrat in hren. To so zelo koristne rastline, dado se uporabljati za domače sočivje in hva- levredno je, da so košnjo opravili šele, ko je regrat odevetel, in so s tern po- skrbeli za zadostno seme, tako da La- i5čanom prihodnjo pomlad ne bo rnanj- kalo dobre solate. Te dni pa je vendar zagospodarila nad parkom kosa in ves kras bo obležal na tleh. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 25. t. m. ob 20 30 in v nedeljo 26. t. m. ob 16.30 in 20.30 velefilm »V e 11 k i orel« z ljubko Shirley Temple. Pred- igra Foxov tednik. Ktško kr »Pepelka« na sokolskem odru v Krškem. Sokolska mladina je v pro- slavo materinskega dne uprizorila 18. in 19. t. m. pravljico o dobri Pepelki in hudobni mačehi. Ta že dovolj znana mladinska pravljica pa je bila v pre- delavi Mladena Širole in z glasbo Borisa Krnica za nas nekaj povsem novega, da je potegnila za seboj vse gledalce, zlasti pa mladino. Vlogo Pepelke je igrala, pela in plesala Stanka Kolškova tako ljubko in naravno, da jo je bilo veselje gledati. Desanka Krakarjeva kot marSal Pikulica in Viktor Pogačar kot maršal Nosobradič sta vzbujala med gledalci mnogo smeha. Zlasti prvi se jim je prikupil s svojo maršalsko pe- smijo. Ne bomo naštevali vseh vlog, ki so büe dobro podane, omeninio naj le Doro Kodričevo v vlogi hudobne mačehe, Mileno Zalarjevo kot Pepeikino dobro prijateljico Rožico, Jožeta Kunta- riča kot kralieviča in Silvo Kriegerjevo kot vilo. Zelo prisrčni so biii naštopi golobčkov. Tudi plesne točke so bile dobre. Pevske točke, ki so jih peli v originalu, t. j. v hrv^cfini, kar pa ni prav nič motilo poteka igre, je spre- mljal na klavirju z vso sigurnostjo ravnatelj g. Vutkovič. Žal da se ni do- mači orkester potrudil, da bi sodeloval pri igri, ampak je nastopil samo v od- morih pri prvi predstavi. Glavna za- sluga za uprizoritev te igre, ki jo je v Ljubljani nedavno prikazalo zagreb- ško »Dečje carstvo«, pa gre neumorni društveni prosvetarki gdč. Tončki Šker- letovi, ki se ni strašila truda in je krepko zagrabila za režijo, naštudirala potrebne piesne točke ter pre skrbela in tudi sama pripravila res ra zkošne obleke. K doseženemu uspehu ji iskreno čestitamo! Društvo pa je lahko pono- no na tako delavko. Odda se lepa, na novo s opremljena soba za dva gospodn. Solnčna, parket, souporaba kopalnice. Naslov v upravi lista. KAVO - iupško fino mleto, mešano, priporoCam kavarnarjem in gostilničarjem. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 »PRI ZVONCUc------TELEFON 12Ö $avinhka posoiiSnica v Zafcu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO — USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice In v tekočem raöunu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJBI Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodul Rp.8un Poštne hranilnlce St. 10.994 Brzojavi: „Posojilnlca" Telefon St. 2 BLAGAJNIŠKE U R E: ob delavniklh od 8. do 12. in od 15. do 17. Vodovode Rleparska dela Strelovocie Vam narcdi solidno in po konkurenfril ceni, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan Frai110 Cell e, Z& ltresljo 4 Telefon 2H5 | Zahtevaite ponudbe in proraiune I | Celjska posojilnicaddu Celju 1 JE NAJSTAREJŠINAR0DNIDENARNIZAV0D V CELJU | Vse hranilne | vloge, vložene pri B CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJU | so varno nalozene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini m Dcnar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narednemu gospodarstvu |J Celjski posojilnici d.d. v Celju-Narodni dom 1 NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V TELEFON ST. 22 POST. ČEK. RflC. 10-591 CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, SOSTANJ m Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Riulo Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju